JgsIIo delavcev L^lfoji, Izolirciževaiiju J! znanosti Slovenije, Julona, 'februarja 1983 -12 - letnik XXXIV ;kii ia •ni' ;vt kof k«1 ;di tvil1] eša išH •M ;e i! čit« jva1 pfO' 'Z6*1’ nji' :ak* iai'i ^oI(' nok vije 3inip IjiO »reg1 Največ ji prazniki se ne glede na i kof0/ izvor prej ali slej izpraznijo, strof^og/, zaradi katerih smo se uve^/e odločili, počasi zbledijo, 0 Aosto jim čas in razmere spre-ikeS '*nij0 poudarek, marsikdaj celo 1 pri Jisel in pomen. Vendar so praz-strfl^i potreba našega življenja, )lnj( rije polagamo svoj zgodovinski avnl^ttm, pričajo nam o kontinui-se j ^ naše zavesti, so priznavanje in tik Strjevanje tradicije, skratka: neke ■ akšna potreba, ki nam omogo-a ni J> da svoj vsakdanjik povezu-:iko' '^o z nečim velikim in po-adnj 'embnim v preteklosti, česar ne 'e pozabiti, kot moramo in zmo-tej jt wo pozabiti vse drugo, čeprav h r£ j manj polno našega dela, viso-ušnl 'h misli in ustvarjalne nadarjeni. Naš skupni spomin se zapi-di uMe v nas najbolj s tistimi točka-pili p v katerih se najbolj odkri-ivzef^o kot skupnost in kot posa-i. Vzniki, in z imeni, ki si jih zaradi sitjMove vsebine in simbolov naj- soM zapomnimo. >bni _ Prešeren za Slovence takšno In s svojim sporočilom in »tenom takšna živost, da se v |ei tudi sami čutimo bolj žive, avT,/e«/« polne? m.J Utemeljitelji tega praznika so ulSYdvomno modro ravnali, ko so 0!r"pšernovo ime, to stalnico v naši ‘^esti, odprli našemu času in 1 plodnosti s tem, da je to hkrati lie p' dan slovenske kulture. Torej d vsakoletni slovenski kulturni f^nik. h prav to dvoje, ki hoče biti »V°> pa naj se je to zgodilo ve-i.SVorna ap p0 naključju, je za nas aijvse pomembno: slovenski ul,liri sta priznani narodno kon-ela ttutivna moč in vrednost, kot ju v naši nacionalni zgodovini Vernova pesem. Tako tudi v zmenjenih razmerah pripisu-p10 kulturi vsaj nekaj tistega, yr je v drugačnih, posebnih ra-rtzrah v preteklosti bila v tako sešitem obsegu: oblikovalka in n0’ v raftjevalka naše narodne zave-J’ °bčutka, da smo narod in da T10 kulturen narod. Torej narod ag ^adicijo, ki postaja vse bolj po- , efrtbna prvina za eksistencialno 'nosooč, ‘ zenje med narodi tudi jutriš-Pga sveta, ko bomo ob ta in oni rjoežm minus v gospodarstvu f Se kje drugje ohrabrujoče zapi-v '' ‘udi kak plus v kulturi. [Nedvoumnost in čistost Pre-Vn°ve osebnosti in njegovepoe-ret4/C-V naš‘ nar°dni duši in podobi ia Se zmerom tista duhovna realih v kateri se najrajeprepozna-lntr}° in svetu predstavljamo v luči- Prav za letošnji a. ' Vernov dan je izšla pri Can-9.rlevi založbi drobna knjižica, koC je porodila prav iz takega ah M^nega odnosa do pesnika: aved net‘ nesreče — vsi skupaj manj j prC?,i,.° verzov! —v izvirniku ter v 'koikISln prevodu potrjujejo naše i p Med drugim preberite • PRENOVA OSNOVNE ŠOLE, str. 2 • PRAKSA NAREKUJE SPREMEMBE, str. 2 • ŽIVLJENJSKO PREVERJANJE REFORME, str. 3 • NOVI VIDIKI — NOVE POBUDE, str. 4 • VEČ IZOBRAZBE ZA VEČ ZNANJA, str. 5 • NIKAR MIMO DOBRIH IZKUŠENJ, str. 5 • DAN, KO PRAZNUJE NAŠA BESEDA, str. 6 • ŠOLE, PROIZVODNJA IN DELOVNA VZGOJA UČENCEV, str. 9 • VELIKA, ENOTNA DRUŽINA, str. 11 Prešeren — naša velika dediščina in sedanjost Božidar Jakac, 1943 prepričanje, da ob srečanju s Prešernom v kateremkoli od teh prevodov ne more biti nobenega dvoma o naši duhovni podobi in narodni identiteti: že v tem kratkem ciklu pesmi preprosto smo. Vse od takrat, ko so bile pred stopetdesetimi leti napisane, ali vsaj od sredine šestdesetih let, ko jim je Stritar v imenu mladoslovencev priznal veljavo, ki je poslej niso več izgubile. Nekateri teh prevodov so vzeti iz najnovejših predstavitev Prešerna, prav lansko leto je bilo doslej najplo-dovitejše: hrvaški pesnik srednjega rodu Luka Paljetak je prevedel Prešerna v celoti (tudi nje- gove nemške pesmi) in kritika je njegov prevod ocenila za novo odkritje pesnika na srbohrvaškem področju, komaj kak mesec pozneje je izšel tudi Ivaničev srbski prevod in reprezentativni izbor v francoščini (Viktor Jesenik — Marc Alyn), med najnovejše prevode štejemo tudi makedonskega in ruskega, kar pomeni, da z rastočim zanimanjem za slovensko literaturo v svetu raste tudi zanimanje za Prešerna, še več: sleherni izid Prešerna je hkrati tudi izraz zaupanja v našo sodobno literaturo in povečana radovednost zanjo. Prešeren torej ni samo dedišči- na, svetinja, ki se nam zdi toliko svetlejša, kolikor bolj jo pomikamo v preteklost, prav v svojem bistvu, kot pesniška moč, je še zmerom naša sedanjost, naša zaveza in merilo, ko vzpostavljamo svojo kulturno kontinuiteto. In to je toliko pomembnejše, ker naš čas, pa ne samo slovenski, ni naklonjen kontinuitetam, še manj merilom ustvarjalnosti iz preteklosti. In vendar se Prešerna tudi v trenutkih vsesplošnega zanikanja ne dotikamo: njegova navzočnost ni nikomur spotika, odzivnost njegove poezije tudi v našem času današnjim ustvarjalcem nikoli razlog za malodušje, zato je tudi vsakoletni 8. februar tako zelo intimno prešernovski in hkrati tako poudarjeno sodoben, iz leta r leto neponovljivo nov praznik slovenske kulture. In ta naš vsakoletni kulturni praznik ni samo afirmacija ustvarjalnega duha in dela, ves je prežet tudi s kritičnostjo, naježen s polemičnostjo, tudi zanikoval-skega je v njem veliko, vendar ohranja v vseh svojih razsežnostih tudi veliko tiste slovesnosti, zaradi katere je praznovanje sploh lahko praznik. Ko stopamo vanj s premalo nadarjenosti in preveč vsaksebi, nezadovoljni sami s sabo in drug z drugim, skrijemo svojo majhnost za Prešernovo veličino; ko nas obsije sonce milosti, da lahko, z ne manj polemičnega žara in zunikovalske ostrine, primerjamo dobro z boljšim in oboje spodbijamo z najboljšim, takrat, spet z mislijo nanj, na Prešerna, vzklikamo z Župančičem: in plamen naš se druži z njim, se dviga, in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne... In prav takšen položaj kulture je tisti, ki mu priznavamo in mu moramo priznati tudi globlje družbeno in nacionalno učinkovanje, ko ohranja že ustvarjeno in to nepretrgoma oplemenituje z novim. In če se v svoji oceni vsaj temeljnih vrednot bistveno ne razlikujemo, se večkrat nepomirljivo razhajamo o tem in onem, kar prav ta trenutek terja od nas svojo potrditev. Sama narava kulture je namreč nekoliko drugačna od drugih dejavnosti: v svojih najboljših dosežkih je še zmerom nepredvidljiva, v svojem družbenem učinkovanju pa našim pričakovanjem ustrezna samo, če je pametno vodena, če je enakopravna prvina naših družbenih načrtov. In prav ob poskusu sinteze enega in drugega še poraja največ nesporazumov: na eni strani predstava o kulturi kot o čisti inspiraciji, enako nepredvidljivem kot neobveznem navdihu, ki se ga realni, materialni svet ne dotika, na drugi pa birokratska misel, da je tudi v kulturi vse samo organizacija, delovanje načrtovanega. V številnih zapisih zadnjega časa je ta spor očiten. Nekaj nelagodja, ki iz njega izvira, odkrivamo že v samem doživljanju svojega kulturnega praznika: eni vidijo v njem neupravičen poudarek enemu samemu področju, češ da česa podobnega ni na nobenem drugem, nič manj pa ni živ med kulturniki občutek, da je praznik samo tolažilni nadomestek za siceršnjo celoletno brezbrižnost zdajšnje slovenske družbe do svoje kulture, ne pa bolj ali manj slovesna potrditev nekega trajnejšega odnosa, ki si je takšen praznik samo izbral za svojo vsebinsko metaforo. Ta nesporazum resnično obstaja in je globoko vsebinski, ne le nečimrna zdraha, kot bi ga nekateri hoteli prikazati, čeprav tudi skoraj nikoli ni brez lastnosti nečimrnih enodnevniških zdrah, prestižnih žalitev in zamer, toda v svojem bistvu gre le za večni spor ali vsaj za dvoje različnih gledanj na življenje in svet; kultura se noče in se ne more odpovedati tradiciji (Prešernu), hkrati pa si prizadeva, da bi bila z obstojnostjo v svojih najboljših delih tudi sama jutrišnja tradicija. Pogosto so pota do družbenega statusa, ki ji to omogoča, precej drugačna od drugih dejavnosti, ki se preverjajo v vsakdanji uporabnosti; zlito pri njih občutek »umazanega dela«, ki ni nikoli cenjeno, vendar pa se že ob slabem delovanju teh dejavnosti zamaje vsa družba, v njenem okviru pa tudi vse kulturno področje. Preprosto povedano: nemir v kulturi je lahko ploden (kadar ni socialnega izvora), v narodnem gospodarstvu pa je slabost, celo nevaren je lahko, zato je čimprejšnja stabilizacija edini izhod. In tu so, pogosto, nekateri naši nesporazumi: iskanje bližnjice k stabilizaciji rado spregleda na svoji poti (na svojem forsiranem maršu) kar največ tistega, kar ni otipljiva materialna proizvodnja, tržišče, neposredna menjava. In vendar je treba tudi v kriznih obdobjih skrbeti za skladno rast vsega, na čemer temelji naša družbena in nacionalna usoda. Res je, da človek brez kruha sploh ne more živeti, res pa je tudi, da se človeštvo že dolgo trudi, da človek ne bi živel samo od kruha... Malodušja je danes veliko, kot ga je v slehernem kriznem obdobju, in vsi tudi vemo, da se utegne v takšnih »hudih časih« prav malodušje spremeniti v najhujšo nesrečo, zato se ne smemo odreči ničemur, kar je tako dolgo naša moč in se še zmerom vzpenja. In kultura je takšna moč, brez katere bi bili šibkejši in z manj možnosti v uspeh v svojih sedanjih težavah. Tudi gospodarskih. Narod, ki vidi v Prešernovi pesmi sebe, smisel svojega obstoja in svojo zgodovinsko identiteto in je svojo sočasno kulturo povzdignil v resnobnost in ponos narodnega praznika, ve, da mu je tudi v najtežjih trenutkih prav ta celotnost življenja največja dragocenost, pa tudi družbena trdnost in varnost. In Prešernov praznik, praznik slovenske kulture, je ne samo priložnost, temveč tudi naša nacionalna in družbena zaveza, da o vsem tem trezno in odgovorno razmišljamo in se na temelju svojih spoznanj prav tako trezno in odgovorno odločimo za svoja pota prihodnosti, za pota kulturnega naroda, dediča velikega Prešerna. CIRIL ZLOBEC Usposabljanje — sklepni del izobraževanja Programe usposabljanja in izpopolnjevanja naj pripravljajo in izvajajo tudi delavske univerze Prvi rod učencev usmerjenega izobraževanja bo v šolskem letu 1982—83 že začel delati. Glede na spremembe, ki jih prinaša zakon o usmerjenem izobraževanju, so učenci usposobljeni le za začetek opravljanja dela in ne za samostojno opravljanje dela; za to jih je treba še usposobiti. Usposabljanje za opravljanje samostojnega dela je naloga organizacij združenega dela. Programi za usposabljanje izhajajo predvsem iz potrebe dela in razvoja organizacije združenega dela, zato te programe pripravljajo in sprejemajo predvidoma delavci v organizacijah združenega dela sami. Stvarno ocenjujejo, da v organizacijah združenega dela ne poznajo dovolj vzgojno-izobraževalnih programov, da bi lahko na podlagi tega ugotavljali, kakšno znanje za opravljanje posameznega poklica učenci že imajo in kaj morajo pridobiti med usposabljanjem. Upoštevati je tudi treba, da so kadrovsko-izobraževalne službe v organizacija združenega dela slabo usposobljene za opravljanje teh funkcij in jih tudi povsod ni. V takih primerih pripravljajo in sprejemajo take programe skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami in v različnih oblikah samoupravnega povezovanja, ko uresničujejo s temi programi skupne potrebe in interese. Delavskim univerzam se ponuja priložnost, da se na tem področju vključijo v proces usmerjenega izobraževanja in tako prispevajo k uresničevanju odgovorne družbene naloge. V ta namen smo na Zvezi delavskih univerz Slovenije oblikovali ak-* cijski načrt za vključevanje delavskih univerz in drugih članov zveze v pripravo in izvedbo programov usposabljanja in izpopolnjevanja tam, kjer se pokažeta potreba in interes združenega dela. Delavske univerze naj bi prevzemale na področju usposabljanja delavcev v usmerjenem izobraževanju tele naloge: O pripravljalno izobraževanje izvajalcev, ki bodo v organizacijah združenega dela vodili vzgojno-izobraževalno delo pri Prenova osnovne šole l Novi program bomo uvedli v štirih ali petih letih Jr' usposabljanju učencev, ki absol-virajo skrajšane in srednje programe usmerjenga izobraževanja; O pripravo programov usposabljanja učencev usmerjenga izobraževanja v sodelovanju z organizacijami združenega dela in pomoč delovnim organizacijam pri sestavljanju strokovnega dela programov usposabljanja; O izvajanje programov usposabljanja učencev usmerjenga izobraževanja v sodelovanju z nosilci teh nalog v organizacijah združenega dela. Druge naloge delavskih univerz in drugih članov Zveze pri vzgojno-izobraže-valnem delu na področju usposabljanja v sodelovanju z drugimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in organizacijami združenega dela so: — ugotavljanje potreb po izpopolnjevanju znanja glede na razvoj organizacije združenega dela; pri tem je treba upoštevati naravo proizvodnega procesa, tehnološke spremembe, družbe-no-gospodarske zakonitosti in sodobne znanstvene dosežke; — sodelovanje pri pripravi novih programov; — andragoško in metodično usposabljanje nosilcev izvajanja programov; — izvajanje programov ali delov programov izpopolnjevanja za določena dela in naloge v organizacijah združenega dela. Delavske univerze in drugi člani zveze bodo izvajali programe usposabljanja mentorjev za delo s pripravniki pa tudi usposabljanja pripravnikov v organizacijah združenega dela, zlasti del, ki obsegajo splošno znanje. Delavske univerze in drugi člani zveze morajo biti za opravljanje teh nalog ustrezno organizirani. Za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih ciljev se bodo povezovali z drugimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami — nosilkami programov za pridobitev strokovne izobrazbe — in z organizacijami združenega dela, ki morajo po zakonu o usmerjenem izobraževanju usposabljati za delo. MAJDA ŠALI Priprave na prenovo osnovne šole, ki potekajo že peto leto, se bližajo koncu. Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je že sprejel smernice za delo osnovne šole in učne načrte za fakultativne predmete, novi predmetnik in učni načrt osnovne šole pa sta v končni redakciji. V kratkem bodo pripravljeni tudi prilagojeni predmetniki in učni načrti za osnovne šole na narodnostno mešanih območjih in osnovne šole za pripadnike drugih jugoslovanskih narodov; razmišljajo pa tudi o predmetniku in učnem načrtu osnovne šole, prilagojene odraslim. življenja in dela osnovne šole pa bo postopno in bo trajalo predvidoma štiri ali pet let. Ko je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na seji dne 1. 2. 1983 obravnaval tovrstne predloge Zavoda SRS za šolstvo, se je med različicami najbolj ogreval za tisto, ki predvideva, da bomo v šolskem letu 1983/84 uvedli novi predmetnik in učni načrt v prve tri razrede osnovne šole, leto kasneje v četrti in peti razred, nato pa postopno, v dveh ali treh letih, še v ostalih razredih. republiškega komiteja, pred tem pa tudi na svetu za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL, je poudarila notranjo povezanost prenove z nadaljnjim podružbljanjem osnovne šole. To pa pomeni, da morata pri prenovi osnovne šole sodelovati tako združeno delo kot celotno okolje, v katerem šola deluje. Socialistična zveza se zavzema za pripravo akcijskega načrta, ki bi predvidel poleg strokovnih tudi ustrezne družbeno-politične priprave in pravočasno zagotovitev gmotnih možnosti. Tako nastaja nova programska podoba osnovne šole, s posodobljeno učno vsebino, ki se bo uresničevala v posameznih predmetih, v interesnih in drugih dejavnostih, bolj sodobna v or-ganizacijsko-didaktični zasno-vanosti celotnega življenja in dela in bolj usmerjena k celostnemu oblikovanju in pripravi mladih za življenje in delo. Če se bomo odločili za uvedbo novega predmetnika in učnega načrta v prve tri razrede že v prihodnjem šolskem letu, bo treba v ta namen pospešeno usposobiti učitelje in zagotoviti v vseh šolah potrebne možnosti za izvajanje učnih načrtov, še posebno tehnične vzgoje, interesnih dejavnosti in predvidenih kulturnih, športnih in drugih dni. Zahtevna bo priprava novih učbenikov in delovnih zvezkov V poročilu o prenovi predmetnika in učnega načrta osnovne šole, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo, je zapisano, da bo prenova pospešila kakovosten premik naše osnovne šole: . od šole pomnenja k šoli mišljenja, . od šole posnemanja k šoli ustvarjalnosti, . od poučevanja k samostojnemu učenju, . od učenja za ocene k učenju za življenje in delo. Priprava naslednje stopnje bo zahtevnejša: poleg usposabljanja učiteljev in mentorjev ter priprave potrebnih gradiv in pripomočkov za praktično delo in vaje bo treba pripraviti tudi sedem novih učbenikov in štiri delovne zvezke za četrti in peti razred. V naslednjih letih nas prav tako čaka obilica dela, tako pri pripravi učiteljev, kot pri pripravi učnih pripomočkov in učbenikov ter drugih gmotnih možnosti, ki jih predpostavljajo novi programi. (25 novih učbenikov in 10 delovnih zvezkov!). Nekaterim sedanjim učbenikom bo treba dodati nekaj novega besedila ali pa pripraviti dodatna navodila za njegovo uporabo. Postopno bodo nastajali novi priročniki za učitelje; izdelati bo treba tudi različna didaktična gradiva, saj ni smotrno, da bi moral vsak učitelj kar sam izdelovati potrebna ponazorila in druge pripomočke, ki jih lahko organizirano pripravimo za potrebe vseh osnovnih šol. Kakovostno spreminjanje in notranje prenavljanje osnovne šole bo seveda dolgotrajen proces. Uvajanje novega predmetnika in učnega načrta, s tem pa tudi celotnega novega programa Prenova — naloga šole in celotne družbe Razprava o dinamiki uvajanja novega predmetnika in učnega načrta, ki je bila na navedeni seji Usposabljanje upiteljev za nove naloge, za spreminjanje in posodabljanje vzgojno-izobra-ževalnega dela bo moralo zajeti vse učitelje. Seminarji torej ne smejo temeljiti na kotizaciji, je bilo poudarjeno v razpravi, saj bi šole ne zmogle stroškov. Prav tako pomembna kot usposobljenost pa je tudi motivacija učiteljev. Ta se ne oblikuje samo v zbornicah, marveč tudi pod vplivom širše družbe — kako le-ta vrednoti, nagrajuje in spoštuje učiteljevo delo. Za boljšo osnovno šolo bo treba, kljub težkim gospodar- Praksa narekuje spremembe Koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije razpravljal o nujniti spremembah v zdajšnji šolski mreži Praksa je pokazala, da zdajšnja šolska mreža ni povsem usklajena s potrebami po izobraževanju, ki jih narekujejo različna okolja. Kaže, da je dozdajšnji družbeni dogovor o šolski mreži, ki zahteva, da mora šola imeti najmanj 3 ali 2 oddelka nekega programa, ponekod zoževal možnosti izobraževanja, predvsem v manjših krajih. Pri usklajevanju mreže je bila tudi premalo upoštevana dnevna migracija učencev, zanemarjeni so bili nekateri migracijski tokovi. V posameznih medobčinskih območjih, pa tudi v nekaterih obči- »Da« za smotrno mrežo šol O pobudi za bolj smotrno šolsko mrežo in v zvezi s tem o spremembi družbenega dogovora o mreži šol, ki jo je dal pred nedavnim koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, so prejšnji teden odgovorno razpravljali tudi na svetu za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL Slovenije. Predlog koordinacijskega odbora, ki je nekakšen kompromis med stroko, zahtevami življenja in javnimi pobudami, so člani podprli, hkrati pa soglašali, naj se začne dolgotrajen postopek za spreminjanje in dopolnjevanje družbenega dogovora. Ker gre pretežno za manjše spremembe, se je večina delegatov strinjala, naj bi le-te upoštevali že pri letošnjem februarskem razpisu za vpis novincev v 1. letnik usmerjenega izobraževanja. V manjših ' krajih, ob ustreznih kadrovskih zmogljivostih in kjer ni različne stopnje zahtevnosti, se bodo lahko mladi vpisovali tudi v en sam oddelek. Razprava je opozorila, da je vse preveč »občinskih« srednjih šol in premalo »regijskih«, zato bi bilo treba te probleme reševati v dogovoru med regijami. Menili so, da bi povsod morale prevladati strokovne odločitve in da bi bilo treba »pozabiti na zgodovinske želje posameznih mest in občin«, šole z več sorodnimi usmeritvami naj bi bile jasno opredeljene in načrtovane najmanj za pet let. To velja tudi za dislocirane oddelke, pri katerih bi bilo treba določiti, kje bodo, kakšna bo njihova gmotna podlaga in opredeliti, kdaj bodo prenehali delovati. Zaradi boljše obveščenosti šol in učencev naj bi bil razpis vpisa na dislocirane enote, ki so verificirane, objavljen tudi v matičnih šolah. Dogovarjanje o nadaljnjem dopolnjevanju šolske mreže, so poudarili delegati, pa mora potekati med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi, posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije. Glede vpisa v naravo- slovno-matematično usmeritev pa so menili, da bo veljalo lansko načelo, vpis bo torej potekal glede na zmogljivosti šol. Svet je podprl zahtevo po oblikovanju polivalentnih centrov (z več usmeritvami in sorodnimi programi) tam, kjer imajo zagotovljene kadrovske in druge možnosti. Strinjali so se s predlogom, da je treba šole, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, opredeliti kot matične. Poudarili so, da je treba čim-prej pripraviti »metodologijo za planiranje razmestitve vzgojno-izobraževalnih programov«, ki bo še posebno rabila pri odločanju o tem, kje bodo gradili nove šole in domove. Dogovorili so se, da bo nadaljnje usklajevanje šolske mreže potekalo po delegatski poti in s politično akcijo SZDL. V ta namen bodo v prvi polovici letošnjega leta pripravili območne in širše posvete, kjer bodo znova temeljito razpravljali o problemih in uskladili stališča. TEA DOMINKO nah so preveč poudarjali prevladujoče dejavnosti in zanemarili družbene potrebe, drugod so organizirali dislocirane enote ne da bi pri tem imeli dovolj učiteljev in primerne gmotne možnosti ponekod pa so se zožile nekatere dislocirane enote, ki bi — glede na možnosti in na potrebe po izobraževanju — lahko prerasle v samostojne šole, še posebno, če upoštevamo sorodne programe. In še bi lahko naštevali pomanjkljivosti in neskladja, ki jih je pokazala praksa. Kaže, da je eden od poglavitnih vzrokov tudi v tem, ker v posebnih izobraževalnih skupnostih ni bila pripravljena in usklajena metodologija načrtovanja o tem, kako in kje bodo razmeščeni vzgojno-izobraževalni programi srednjega usmerjenega izobraževanja. O teh vprašanjih je zavzeto razpravljal koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pod vodstvom predsednika Boštjana Zgonca. Odbor se je zavzel za to, da je treba vztrajati pri smotrni razmestitvi srednjih šol in upoštevati vsebinska izhodišča usmerjenega izobraževanja; to pomeni, da je treba upoštevati predvsem usmerjanje med izobraževanjem, programsko zgradbo in ne nazadnje, pri oblikovanju srednjih šol je treba poiskati najboljše pedagoške rešitve. Da bi upoštevali potreba prakse in nekatera opozorila iz sekcijske razprave SZDL v Cankarjevem domu, ki so bila upravičena, je odbor predlagal delne spremembe zdajšnjega družbenega dogovora o šolski mreži, predvsem manjše spremembe glede na možnosti usmerjenega izobraževanja v manjših krajih, ki naj bi bile upoštevane že ob letošnjem fe- bruarskem razpisu za vpis v šolsko leto 1983—84. Razpravljavci so predlog podprli. Predlog navaja, naj bi šole v manjših krajih imele poleg glavne še nekatere druge usmeritve, v večjih krajih in razvitih industrijskih središčih pa naj bi prevladovale šole z eno usmeritvijo. Pristati je treba tudi na velike centre z več usmeritvami zaradi smotrne izrabe kadrovskih in materialnih zmogljivosti, vendar pa naj pri tem ne odloča le nezadostno zaseden šolski prostor. Prav bi bilo, so menili v razpravi, da bi bili učitelji in učenci seznanjeni s šolsko mrežo in z vsemi možnostmi izobraževanja vsaj eno leto vnaprej, sicer ne bo pravočasnih prijav za vpis. Razpravljavci so se zavzeli za to, naj bi hkrati z mrežo šol usmerjenega izobraževanja obravnavali tudi razporeditev domov. Menili so, da je treba čimprej izdelati metodologijo za načrtovanje razmestitve vzgojno-izobraževalnih programov, ki naj bi jo pripravile posebne izobraževalne skupnosti. Ob tem bi bilo treba poznati bistveno prvino, potrebno pri načrtovanju: koliko kadrov bodo potrebovali v posameznih občinah in regijah. Te podatke naj bi zbrale posebne izobraževalne skupnosti v sodelovanju z občinami in republiškima zavodoma za zaposlovanje in za načrtovanje. Pobude koordinacijskega odbora za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije bosta proučila tudi odbor za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti in svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. T. D. skim razmeram, ustvariti tn> \ sikje boljše gmotne temelje, smemo pozabiti, da imamo si(W na nekaterih območjih res dobne osnovne šole — cel^ol nevni pouk s sodobnimi učilno cami, delavnicami in telovad^. cami. So pa še kraji, kjer imafljkl še vedno tri izmene, pouk pa p®°la teka v skromnih razmerah, f® prizadevanju, da bi zagotove vsej mladini vsaj približno enaft p razvojne možnosti, mora ohfffc niti že doseženo raven najboljša osnovnih šol in spodbuditi n jih™ i napredek, hkrati pa pospešiti (jde zvoj tistih osnovnih šol, ki v Wi) kovosti in v gmotnem poglejt zaostajajo za večino. Več strokovne pomoči šolam! Razprava o uvajanju novelo predmetnika in učnega načrfo, osnovne šole, delno pa tudi ra*|og prava o letnem poročilu in d£aki lovnem načrtu Zavoda SRS 1 tei šolstvo, ki je bila na isti seji rep1' bliškega komiteja, sta poudari nekaj pomembnih resnic o pre1 brazbi osnovne šole. Us Tudi v prenovo osnovne šol* gremo brez temeljite analize sej N danjega stanja, ki bi osvetli^v uspešnost in neuspehe, napredejo in zastoje, v čem se v osnovni šap: že uresničujejo nove prvine iflpč čem se večina osnovnih šol W odmika od vizije prihodflfia. osnovne šole. V našem razfflijr8 Ijanju so v ospredju predvseri0či cilji, ki jih postavljamo, premah pa kritična analiza prakse, ki i|08 moramo spreminjati, je poudaf^ Stane Kranjc. fn‘ K novi podobi osnovne šcC bosta morala več prispevati tuj1 pedagoška teorija in razisk niki in drugi učni pripomočki; sami po sebi ne zadoščajo za M; meljito notranjo prenoH: osnovne šole. Res je, da je ta vij! zija nove šole ponekod že stvaic nost in da jo najboljše celost nevne šole v marsikaterih sest% vinah že uresničujejo. Res pa fa tudi, da je kakovosten prertrir celotnega osnovnega šolstva vd; lika, težka in dolgotrajna drufc bena in strokovna naloga, ki »0 hteva povezano, načrtno in vs« stransko usklajeno delo. forma osnovne šole teče pri nJti že kar četrt stoletja — od lefi 1958 dalje — z bolj ali manj p°pi spešenim ritmom. Ta reforUfi ima, kot ugotavljamo pri vsajjt reformi, svoje posebne zakoni#] sti in zahteve. Ena med temi da se uspešnost reforme v sv* končni učinkovitosti izraža šele'® vsebini, metodi in kakovosti uč^i teljevega in učenčevega dela -"ft slehernem razredu, pri slehdjH nem predmetu in učni uri, pri šdfc skih in drugih interesnih deja'fr nostih. Kar pripomore k #! končni uspešnosti in k spreiV njanju v samih temeljih vzg#: no-izobraževalnega proceSJ[r pripomore tudi k reformi. Karp|° ostaja samo pri besedah, dal^’11 od učitelja in kar spreminja safl’111' zunanji videz šole in njene# dela, pa k reformi dosti ne m#11 prispevati. JOŽE VALENTINČIČ Življenjsko preverjanje reforme Jr-------— -----—----------1------—------—.— v Z" —— k Prve in druge sekcijske razprave ID1V Prejšnji številki smo povzeli "..?~PravO prvega dela sekcijske slj ravnave, razen razprave o na-s ,, °Vanju vpisa in usmerjanju v ^l«°braŽevanje 'n c*el°- dnev-C1‘,^ redu drugega srečanja dne aa. ' 1-1983 so bila tri vpirašanja: rtiol °Vanje 'n del*tev dela med a Pf^njem in drugimi organizacij b Jpi'1' združenega dela, negativna* to*lekcija kot metoda usmerjanja ^Mitične razmere za izvajanje 3nj °rme- Okrogla dvorana Can^i oljpfjevega doma, v kateri že prvič* jiTMlo dovolj prostora za vse 'ti^ležence, jih je drugič sprejela V *i^° ^omaj P0lovico' Drugi so gle^retnljali razpravo na monitor--p v avli in v tiskovnem središču. Tako prva kot druga razprava saj s tem- povžrb-z* :R^1Sa.rn^socialno rili'rtkQvari-ic /Stj y n~'- . , . vag c/alfi Rfpr- - nacrtovaniem vP*sa in izo- P?vf aP? Hi -?£ l^ovanjesohnd^kKM-anihenpt. Ll tu je stanje po svoji paradi, LL^bslovno, kar se kaže v različ- ) J^iHteresih. Medtem kb imajo' 'tl 'u ? države samo nekaj o,sred-'ilt'i °*skih središč za določene i*o|s'e’ 'meb mi rad' šole ali ■.H dislocirane enote vseh strok ičik,|V-kem območiu (A- Leb)- ISCe dru8ib: Posebne izobra-efbulr?6 skupnosti gledajo z re-'^kega obzorja ter ne vidijo ’ I. reb in možnosti posameznih Zato morajo pri odloča-O šolski mreži sodelovati tudi l‘nski dejavniki (B. Rems). ‘sHl ° načrtovanje, tako cen-;Jo .nL° kot regionalno ima svojo ."i 8'ko. Nanjo vpliva med drugim J|0 ‘ t'?’,da se regionalna mobil-klavcev zaradi stanovanjski *n ^rugih okoliščin pri nas THišuje (I. Svetlik). |.j "0‘a ne more zdraviti bolezni, 'Zv>rajo iz razmer zunaj nje, ne j avedenem in ne v drugih pri- merih. Dokler bo na primer delo v pisarni bolje plačano, bodo nujna nasprotja zaradi prisilnega usmerjanja v proizvodne poklice (V. Pisanski). Različna ozadja in nagibi kritike V pogledih na reformo in ocenah o njej so bile med razpravljala— tako kot so danes v širši javnosti — razlike zelo velike. Nanje vpliva večje ali manjše poznavanje reformnih procesov v svetu in pri nas, včasih pa so mnenja odvisna tudi od osebnih pogledov. Najbolj črnogledi, hkrati pa očitno precej površno poučeni, so napovedovali reformi nesrečen konec, češ da je to pač še ena zgrešena naložba (J. Špiler). Tisti, ki so se bolj poglobili v reformo, so sprva včasih skeptično gledali nanjo, pozneje pa so videli njene prednosti in jo v načelu sprejeli (J. Kuščer). Za nekatere je celotna zamisel reforme še vedno nekaj meglenega, nekaj, kar je nastalo čez noč v 'glavah ozkega kroga ljudi, ki zdaj postavljajo javnost pred izvršeno dejstvo (M. Jezernik). In vendar potekajo reformna vrenja po svetu in pri nas že vsaj dve desetletji. Jugoslovanska zamisel reforme je dobila prvo celostno podobo že leta 1970 z resolucijo skupščine SFRJ o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi. Ta zasnova je bila sprejeta v dopolnjeni in prečiščeni obliki leta 1974 na 10. kongresu ZKJ. Tudi najbolj kritični, a dobri poznavalci reforme, v razpravi niso odklonili temeljnih načel reforme, niti ne temeljnih določil zakona o usmerjenem izobraževanju, po-njihovem mnenju ni nerešeno vprašanje same zamisli, marveč načinov njenega uresničevanja (M. Krivic). Med razlogi za tako različen odnos do reforme je poleg večje in manjše seznanjenosti tudi pomanjkanje resnih analiz dosedanjega srednjega in visokega izobraževanja. Nekateri — tudi v javni razpravi so bili taki —idealizirajo dosedanje gimnazije in jih imajo za najvišjo dosegljivo raven v srednejm izobraževanju (npr. B. Stupan). Na nasprotni strani so bili razpravljavci, ki so s konkretnimi podatki dokazovali nasprotno^— kako so se ponekod gimnazijski diplomanti slabo izkazali. Nemara se je najbolj približal resnici H. Muren s strojne fakultete; po njegovih izkušnjah se enako dobro obnesejo diplomanti dobrih gimnazij kot dobrih tehniških šol. Gimnazijci laže sledijo splošnim, tehniki pa strokovnim predmetom. Uspešnost študentov na univerzi torej ni odvisna toliko od vrste šole kot od kakovosti prejšnjih učiteljev in samih učencev. Bistveni so dobri pedagogi, je ugotavljal. Če bi imeli takih dovolj, bi tudi kovinarske šole lahko postale »elitne« šole. Pčsimistom, ki bi najraje naredili križ čez reformo, so »realistih ugovarjali: reforma je komaj shodila, v dobrem letu ni pokazala slabih uspehov — čemu torej črnogledost? Reforma je navsezadnje proces. Z njo omogočamo vsej mladini izobraževanje in usposabljanje po osnovni šoli, dajemo ji več splošne izobrazbe in širše temelje strokovne izobrazbe. Reforma je pospešila posodabljanje programov, učnih metod in sredstev (J. Sušnik). Ugovor, ki ga je dal glede tega R. Močnik — ne smemo se hvaliti,-če je zdaj manj slabo, kot je bilo poprej — ni zanikal doseženega, pač pa spodbujal k iskanju boljših možnosti in poti. V sekcijski razpravi sta se tako prepletali dve vrsti kritike: tista, ki se spopada s stanjem, da bi ga izboljšala, in tista, ki rada zavrača vse od kraja, ne da bi kritiki imeli boljše predloge. Te je 1. Marenk opozoril, da napadajo usmerjeno izobraževanje brez strokovnih utemeljitev; po taki poti pa ni mo- goče dobiti boljše zasnove reforme. Izobraževanje — pot k razviti družbi Temeljni cilj, ki ga moramo z reformo doseči, so v razpravi neštetokrat poudarili, je višja raven, kakovost in uspešnost vzgoje in izobraževanja. Za novo tehnologijo, pa tudi za nadaljnji družbeni razvoj v celoti, bo odločilnega pomena raven in kakovost celotne »kadrovske piramide« in ne samo vrhunskih strokovnjakov. Zato ne smemo dopustiti, da bi se znižala raven osnovne šole ali srednjega izobraževanja. Zniževanje zahtevnosti ni niti nujna niti sprejemljiva rešitev (T. Zorič). Sodobna tehnologija temelji predvsem na znanju — znanje lahko nadomešča skoraj vse drugo (R. Malej). To, da je znanje najpomembnejši razvojni dejavnik, mora postati temeljno spoznanje, na katerem gradimo svoje razvojne načrte (E. M. Pintar). Če hočemo doseči višjo raven celotnega izobraževanja, nas čaka trdo delo. O njem so spregovorili predstavniki nekaterih srednjih šol, pa tudi uporabniki tega izobraževanja. Veliko razpravljamo, so rekli, o tako imenovanih »boljših« šolah, malo pa o težavah, ki jih imajo šole proizvodnih usmeritev, pa čeprav je samo v kovinarsko metalurški usmeritvi štiri do petkrat več učencev, kot v naravoslov-no-matematični. Sodelovanje med šolami in uporabniki tega izobraževanja poteka uspešno, čeprav so organizacije združenega dela uporabnikov postavljene pred zelo zahtevne naloge: nase prevzemajo domala celotno praktično usposabljanje novih delavcev, čeprav jim manjkajo usposobljeni mentorji in inštruktorji. Skrbi jih, kako bodo usposabljali diplomante novih srednjih šol, saj je v novih programih srednjega usmerjenega izobraževanja bistveno spremenjeno razmerje med teoretičnim in praktičnim poukom (o teh vprašanjih so razpravljali: H. Premelč, Dj. Djakovac, K. Gregorčič, L Kejžar in S. Zupan). Gospodarstveniki se zavedajo težav in zahtevnosti reforme, je v jmenu Gospodarske zbornice Slovenije poudaril A. Leb. Reforma mora biti zasnovana v skladu z dolgoročnimi potrebami dela. Delež narodnega dohodka, namenjen tej dejavnosti, se mora kljub sedanjim razmeram povečati in ne zniževati, saj mora imeti izobraževanje kadrov prednost. Za uresničevanje reforme bo treba mnogo storiti v samih šolah in v temeljih spremeniti učni proces. Ta je ponekod še tak kot v davni preteklosti, omejen na pretok znanja iz učiteljevih zapiskov v beležke učencev, mimo njihovih glav (B. Sovič). Učenci in študenti pa so, tako v učenm kot v reformnem procesu, še vedno samo predmet, so rekli predstavniki mladih. Nekateri so opozarjali, da ostaja razprava preveč le v šolskih okvirih. Reforma stoji in pade ne samo z učiteljem, marveč z vsemi delavci v združenem delu, ki morajo postati gospodarji sadov svojega dela in odločati o celotnem gmotnem in duhovnem razvoju družbe (K. Vadnal). Verjetno je sama sestava udeležencev potiskala v ospredje predvsem tista vprašanja, ki so najbližja izvajalcem izobraževanja — šolnikom; zato so ostale v ozadju druge razsežnosti reforme, npr. njeni družbe-no-gospodarski vidiki, pera-mentnost izobraževanja in vzgoje itd. Kritika metodologije reforme Ost kritike se je v razpravi pogosto usmerila v nezadostno strokovno pripravljenost posameznih ukrepov in odločitev. Še tako dovršena zamisel se namreč lahko izrodi in sprevrže v svoje nasprotje, če je prav ne uresničimo. Znanstveno-raziskovalno delo ni bilo dovolj vključeno v oblikovanje usmerjenega izobraževanja. Nismo znali povezati in izrabiti zmogljivosti, ki jih ima. Strokovnost in znanstvenost smo zapostavili, Zavodu SRS za šolstvo pa naložili zahtevne strokovne naloge, ki jim kadrovsko ni bil kos (V. Troha). Prenapeti roki, predlogi brez alternativ, postavljanje pred izvršena dejstva in nezadostno upoštevanje strokovnih mnenj — te napake so spremljale pripravo marsikaterih ukrepov (T. Zorič). Že same sestavljavce programov smo postavili v preozke okvire (R. Močnik), pri programiranju pa nismo upoštevali izsledkov, ki jih je dala kuri-kularna teorija (F. Pivec). Tudi učitelje smo postavili pred nove programe, ne da bi jih dovolj usposobili (M. Mankoč). Reforme ne moremo uresničiti z dekreti, je modro povedal L Kuščer. Reforma je namreč podobna velikemu laboratorijskemu poskusu, pri katerem ne smemo spreminjati bistvenih okoliščin, če hočemo priti do veljavnih rezultatov. Dajmo torej učiteljem čas in mir, da bodo lahko dihali in delali! Vsaka reforma gre nujno skozi tri stopnje: analizo stanja, oblikovanje zamisli in nato njeno uresničevanje. Preveč smo upoštevali samo slabo v dosedanjem sistemu vzgoje in izobraževanja, premalo pa dobro, na katerem bi morali graditi (B. Kožuh). O tem, da moramo bolj upoštevati dosedanje dobre izkušnje, ki se skladajo z reformnimi cilji, sta poudarila tudi J. Gartner in J. Ferbar, ki sta nastopila proti nepremišljenim posegom v pedagoško šolstvo. Prepogosti posegi zbijajo učitelju voljo do dela. Še poskusne živali, ki jih v laboratoriju izpostavljamo razmeram, ki se nenehno spreminjajo, na koncu — poblaznijo! Reforma zahteva demokratičnost Razprava o metodologiji reforme je poleg strokovnih vidikov zajela tudi družbeno-poli-tične, ki neposredno vplivajo na uresničevan|e reforme. Vsa pomembna vprašanja in tudi vse predvidene ukrepe v šolstvu je treba obravnavati javno. Javni naj bodo tudi podatki o spremljanju reforme, da bodo v prihodnje vse odločitve na tem po-, dročju podrejene strokovni in demokratični presoji (M. Jurak, V. Rus). Strokovnost in demokratičnost sta pri pripravi in oblikovanju samoupravnih odločitev v resnici le dve strani istega procesa, dve zahtevi, ki ju moramo v samoupravni demokraciji upoštevati, kadarkoli odločamo o pomembnih družbenih vprašanjih. O tem, ali je bilo pri pripravi in izvedbi reforme dovolj ali premalo demokratičnosti, so bila mnenja različna. Na trditve nekaterih, da smo šele z javno sekcijsko obravnavo prišli do resnično demokratične razprave o reformi, je M. Poljanšek povzela celoten potek javnega oblikovanja reformnih zamisli in večletno pripravo zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je šel skozi najširšo javno razpravo, preden ga je sprejela slovenska skupščina. Le-ta je doslej že štirikrat razpravljala o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju. O reformi je bilo torej izjemno veliko javne, demokratične razprave. In vendar ima demokratičnost tudi druge strani — prav nanje so opozorili posamezni razpravljavci. Tako so na primer pred- dogodki novosti logi ljubljanske univerze, ki je sicer sprejela temeljne cilje reforme, večkrat naleteli na gluha ušesa (D. Juričič). Odprto pismo o reformi so nekateri takoj opredelili kot komaj dopustno metodo pritiska. Kritičnih člankov o reformi Delo več let ni hotelo objavljati, je povedal R. Močnik. Kljub vsesplošno sprejetim stališčem, in zahtevam, da bi moralo petletno izobraževanje vzgojiteljic prerasti v višje izobraževanje, smo— edini y Jugoslaviji—- šli korak nazaj, vzgojiteljicam pa je še danes zaprta pot do višje izobrazbe (Jo-vanovski). Demokratičnost mi torej samo v množičnosti javne razprave, marveč tudi v tem, da pri vsaki razpravi zmaguje moč argumentov in ne argument moči (D. Jurišič), Javna sekcijska, razprava je tako preverila temeljne zamisli reforme in jih potrdila, obenem pa je prispevala veliko kritičnih misli in dobrih predlogov za nadaljnje uresničevanje reforme. Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RKSZDL, ki bo mpral ■ izluščiti iz razpravnega gradiva vse pobude in predloge, ne bo imel lahkega dela. Toliko je bilo povedanega — večji del premišljeno, občuteno in s pošteno željo po čim uspešnejšem uresničevanju reformnih zamisli, JOŽE VALENTINČIČ Znanost — bistveni dejavnik razvoja Znanost postaja iz dneva v dan čedalje pomembnejši dejavnik celotnega razvo'ja države, v novejšem času, ko iščemo izhod iz gospodarskih težav, pa vsi poudarjajo, da se je treba opreti predvsem na lastne sile; pri tem govore o znanosti kot o močnem vzvodu, ki mora biti v žarišču družbenih interesov. Brez široke uporabe znanstvenih dosežkov v gospodarstvu pa tudi na vseh drugih področjih življenja in dela si je težko zamisliti uresničenje sprejetih stališč o stabilizaciji in hitrejšem razvoju najpomembnejših gospodarskih panog. Če znanost v naši družbi ne bo dobila pravega mesta in če ne bomo ustvarili možnosti za njen hitrejši razvoj in učinkovitejšo uporabo izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela, se ne bomo mogli uspešno vključevati v svetovne tokove in se osvoboditi odvisnosti od svetovnih licenc in tehnoloških novosti. Znanstvena dejavnost zavzema čedalje več prostora v družbeni delitvi dela in družbeni organiziranosti: število kadrov, ki delajo na čedalje bolj razvejenih področjih znanstvene dejavnosti narašča, razvijata pa se tudi institucionalna mreža in gmotna podlaga znanstvenega dela. Vse to je poudarjeno v gradivu zveznega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve, o katerem je razpravljal tudi zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Ugotovljeno je, da razvoj znanstvene in raziskovalno-ra-zvojne dejavnosti zaostaja za celotnim družbenim razvojem države. Medtem ko v sodobnem svetu raste odstotek sredstev, namenjenih znanosti hitreje od rasti družbenega proizvoda, pa statistični podatki kažejo, da je pri nas v zadnjih tridesetih letih družbeni proizvod naraščal vsako leto za 5,9-odstotka, sredstva namenjena za znanost pa samo za 1-odstotek. Če upoštevamo inflacijska gibanja, lahko rečemo, da je minulo obdobje pomenilo zastoj v dodeljevanju sredstev za znanost; v tem času se je njen gmotni položaj poslabšal, to pa je prav gotovo imelo daljnosežne negativne posledice. Zdaj ima Jugoslavija 23 tisoč raziskovalcev ali približno deset raziskovalcev na 10 tisoč prebivalcev. Ti podatki povedo, da je naša država leta 1979 dva do trikrat zaostajala za visoko razvitimi deželami in približno dvakrat za nekaterimi sosednimi podobno razvitimi deželami. Jugoslavija ima zdaj 0,9-od-stotka svetovnega kadrovskega znanstvenoraziskovalnega potenciala, ki ustvarja od 0,2 do 0,3-odstotka svetovnega znanja. Če primerjamo stanje pri nas s tistim v visoko razvitih deželah, ugotovimo, da v Jugoslaviji izreuiiu z či uniči j d n ivj t ****,* vzj« mreže znanstveno-raziškovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij v gospodarstvu. V gospodarskih in drugih organizacijah združenega dela imamo samo 75 raziskovalno-razvojnih enot, v njih pa 1219 raziskovalcev. Posebno neustrezna je sestava raziskav. Tako smo imeli leta 1980 58-odstotkov uporabnih raziskav, 26 razvojnih in 16 temeljnih. Vse to pove, da znanost premalo prispeva k razvoju, predvsem k razvoju tehnike in tehnologije, povsod, razen na področju kmetijstva. Ugotavljajo, da zaostaja naša država v primerjavi z industrijsko najrazvitejšimi deželami kar za dve do tri desetletja. Predlagajo, naj bi v prihodnjem obdobju, ko je predvideno, da se bodo sredstva za splošne in skupne potrebe zmanjšala od 35 na 30odstotkov družbenega proizvoda, znanost obravnavali posebej in ustvarili možnosti, da bi do leta 1985 zagotovili znanstveni in raziskovalno-razvojni dejavnosti približno 1,6—1,8-odstotka družbenega proizvoda, do leta 1990 pa 2 odstotka. To bi pomenilo precejšnje povišanje sredstev za razvoj znanosti in to v času, ko si prizadevamo za izboljšanje gospodarskih razmer. In če že pričakujemo, da bo znanost veliko bolj pripomogla k razvoju kot doslej, da se bomo bolj opirali na svoje moči in dosežke, ki nam jih morajo zagotoviti znanstveno-razisko-valrie zmogljivosti, moramo ustvariti za to tudi ustrezne možnosti. Zato bodo ti predlogi prav gotovo dobili podporo, hkrati pa ' se ;bo snoval vseobsegajoč program razvoja znanosti na samoupravnih temeljih. Družba se bo prav gotovo odločila za večja vlaganja v znanost; to je seveda samo eden od pogojev, druge pa je treba šele izpolniti. Reševati bomo morali problem za problemom, tako da bo znanost vključena v celotno združeno delo močan dejavnik razvoja ne pa ločeno področje, za katerega trdimo, da je posebnega družbenega pomena, v praksi pa ravnamo drugače. Prav zdaj je pravi čas za to, da marsikaj bistveno spremenimo, da damo znanosti prednost, zato pa zahtevamo od nje primernejše rezultate. Povečati je treba družbeno odgovornost znanstvenih delavcev, doseči boljšo samoupravno organiziranost znanstvene dejavnosti, tesneje povezovati znanost na vseh ravneh in proučiti, koliko vzgojno-izobraževalni sistem omogoča razvoj nadarjenih in njihovo napredovanje in koliko si organizacije združenega dela trudijo poiskati boljše razvojne poti ob pomoči znanosti, ne pa samo v odvisnosti od razvitega sveta. DJORDJE DJURIČ Stran 4 PROSVETNI DELAVEC - 7. februarja 1983 -št 2 S i i f i dogodki novosti Sredi novembra je bilo v Portorožu že tradicionalno vsakoletno strokovno srečanje slovenskih psihologov. Ker srečanja ’ niso tematsko usmerjena, so z • leti prerasla v prave kongrese v malem. Na njih se po delovnih sklopih obravnavajo skoraj vsa psihološka področja dela. V taki i obliki so srečanja zelo uspešna i oblika dela, saj se na enem mestu « razpravlja o ugotovitvah zadnjih ' znanstvenih del in hkrati o po-' sebnih strokovnih izkušnjah ali dosežkih v praksi. Zato ni presenetljivo, da je vsakoletni odziv . članov društva in drugih stro- j kovnjakov tako polnoštevilen (kljub vsem gospodarskim težavam in omejitvam velja ta ugoto-t vitev tudi za zadnje posvetova- 1 nje). Tak način dela na posveto- i ; vanju izzove zelo plodno in često ! tudi polemično razpravo. Šele i skozi razpravo se praviloma izlušči objektivna ocena številnih psiholoških vprašanj v širši druž-, bi. Tako široke problematike v ; treh dneh posameznik ne more v celoti spremljati (hkrati pote- • kajo po tri ali štiri delovne skupi- • ne). Zato se bomo v tem poročilu i; omejili le na tista vprašanja, ki so j ; po svoji vsebini povezana z vzgojo in izobraževanjem. Psihologija, usmerjanje in usmerjeno izobraževanje j ?- Po številu poročevalcev je bila nedvomno najskromnejša skupina, ki'je obravnavala psihološka vprašanja usmerjenega izobraževanja oziroma naloge psihologije v procesu usmerjanja za usmerjeno izobraževanje. C. Razdevšek-Pučko je predstavila rezultate daljšega spremljanja študentov na ljubljanski pedagoški akademiji. Primerjava med študenti, ki so končali pedagoške gimnazije, kar štejemo za prvo fazo usmerjenega izobraževanja, in absolventi drugih srednjih šol je pokazala predvsem motivacijsko vrednost usmerjene srednje šole (večja vztrajnost pri študiju); pri drugih merilih (študijske ocene, ocene nastopov in kasneje uspešnost v poklicu) pa je pokazala, da absolventi pedagoških gimnazij niso bili v ničemer uspešnejši od absolventov drugih srednjih šol (pretežno absolventi gimnazije). Takšni rezultati spodbujajo razpravljanje v različnih smereh. Ena najbolj provokativnih je nedvomno ta, če ni morda večja vztrajnost pri študiju rezultat omejenih možnosti realnega študija nečesa drugega Novi vidiki — nove pobude Posvetovanje psihologov SR Slovenije v Portorožu kot pa ravno povečanje motivacije za pedagoški poklic. Druga poročevalka je bila D. Piciga-Rojko s pedagoškega inštituta v Ljubljani. V referatu Usmerjanje kot celovit in kontinuiran proces — uresničenost in možnosti za nadaljnji razvoj je predstavila prve rezultate spremljanja aktivnosti in učinkov usmerjanja v usmerjenem izobraževanju. Rezultati so vzeti iz raziskovalne naloge, ki je sestavni del projekta o evalvaciji usmerjenega izobraževanja, ki poteka na pedagoškem inštitutu. Avtorica je v referatu opozorila na nujnost nadaljnjega izpopolnjevanja sistema usmerjanja predvsem v okviru osnovne šole (sistematično razvijanje interesov in kdntinuiranb spremljanje učencev), izgrajevanja sistema informiranja in tesnejšega povezovanja vseh nosilcev usmerjanja. V razpravi so sodelovali psihologi iz različnih delovnih področij (od delovnih organizacij do osnovne šole) in opozarjali na številne psihološke probleme v reformi usmerjenega izobraževanja. Izrečena je bila ostra kritika na račun načrtovalcev reforme, ki so vse premalo poznali ali pa upoštevali psihološka spoznanja in naše konkretne empirične rezultate o teh in sorodnih problemih. Psihologi pa niso mogli tudi mimo samokritike, saj so bili enotni v oceni, da so strokovnjaki vse premalo sodelovali pri pripravi in izpeljavi reformnih posegov. Zlasti v slednjem pa je bilo največ nestrokovnosti in napak ter improvizacije. Psihološka vprašanja otrok ob vstopu v šolo Posebna zaokrožena vsebinska celota je bil prispevek katedre za razvojno psihologijo, ki je pod vodstvom svojega predstojnika prof. dr. I. Toličiča predstavila najnovejše rezultate na področju priprave na šolo in merjenje funkcionalne ter osebnostne zrelosti za šolo. Mag. L. Marja-novič-Umek je govorila o pomenu razvoja govora za otrokov intelektualni razvoj in o nekaterih pomembnih vprašanjih vzgojnega dela š predšolskim otrokom. M, Štante in M. Winter sta predstavili rezultate empirične študije o prognostični vrednosti nalog J. Piagetovega tipa za uspeh v prvem razredu osnovne šo!e(rezultati so vzeti iz večje raziskovalne naloge: Intelektualni razvoj predšolskega otroka — nosilec: mag. L. Horvat), Avtorici sta ugotovili s korelacijski mi metodami statistično sicer pomembne zveze, ki pa so relativno nizke. Zanimiva pa je pri tem ugotovitev, da so te zveze dosledno višje pri šolskih ocenah kot pa pri rezultatih testov znanja. Razlaga za ta pojav je lahko tudi v tem, da šolska ocena bolje meri sam proces otrokovih miselnih zmožnosti operiranja z nekimi vsebinami (učna snov). Rezultati testov znanja pa so bolj usmerjeni na sam »intelektualni produkt«. Mag. Ludvik Horvat je poročal o poskusu vsebinske in psi-hometrične validacije stare psihološke razvojne metode za merjenje psihičnega razvoja: »risanje moža« po F. C. Gopde-noughovi. Na podlagi zbranih podatkov za vzorec otrok ob stopu v šolo in ob koncu L razreda je izdelal selekcionirani izbor meril za ocenjevanje risbe. Tako dobljeni rezultati se statistično pravilno distribuirajo. Indeksi prognostične veljavnosti z različnimi merili uspešnosti v 1. razredu osnovne šole so srednje veliki. Pomembno pa je, da otrokov šolski uspeh osvetljujejo iz prav posebnega zornega kota. Avtor je sklenil poročilo s priporočilom, da bi to preskušnjo v praksi testiranja šolskih novincev še naprej uporabljal) kot zanimivo in koristno pomožno diagnostično metodo. Osrednje poročilo v tej skupini je bilo izvajanje prof. dr. I, Toličiča, ki je poročal o prvih rezultatih večletne raziskovalne naloge o oblikovanju nove kompletne diagnostike za merjenje funkcionalne šolske zrelosti. Avtor je predstavil novi merski instrument, ki bo zamenjal dosedanji popularni »test za šolske novince« in povsem novo skalo za ugotavljanje stopnje otrokove socialno-emocionalne zrelosti za šolsko delo. Novi merski inštrument ima povsem nove načine merjenja funkcionalne zrelosti in zajema več latentnih dimenzij otrokovega psihičnega delovanja. S pomočjo ocenjevalne lestvice bomo dobili neposredno podatke od vzgojiteljic, ki so vodile pripravo za vstop v šolo. Obe preskušnji imata dobre metrične lastnosti in relativno visoke indekse za napovedovanje kasnejše otrokove uspešnosti v 1. razredu osnovne šole. Avtor je na koncu še posebej razpravljal o vprašanju diagnostike šolske zrelosti mlajših otrok, ki so pogojno vpisani. Po predvideva- njih bodo svetovalni delavci v šolah pri letošnjem sprejemu šolskih novincev že lahko uporabljali te nove izpopolnjene metode z novimi normami. Celotno razpravljanje v tej skupini se je osredotočila na vprašanja sodelovanja psihologov v procesu priprave na šolo (v mali šoli), o raznih tehničnih vprašanjih povezanih z merili všolanja mlajših otrok in na dileme ter naloge spremljanja kasnejšega razvoja otrok v prvem razredu osnovne šole. Praktiki so predvsem poudarili celotnost raziskovalnega načina obravnavanja problematike in njeno aktualnost za svetovalne službe v naši osnovni šoli. Nekatera vprašanja psihologije, povezana z delom v osnovni šoli Tretji sklop, o kateri poročamo, je skupina, ki je obravnavala vlogo psihologije v osnovni šoli. Pri tem je zanimivo to, da je osrednji del prispevkov v tej skupini povezan z razvijanjem ali ugotavljanjem otrokovih ustvarjalnih zmogljivosti. Le dva prispevka nista bila ozko vezana na to tematiko. Mag. M. Šetinc s pedagoškega , inštituta je poročal o raziskavi, ki obravnava proces socializacije v osnovni šoli. Pri tem je zlasti poudaril vsebine, ki so povezane z vzgojo samoupravnih odnosov. Drugi prispevek je podal prof. dr. L. Zorman, ki je poročal o rezultatih empirične študije, ki obravnavava povezanost med nekaterimi kazalniki otrokove anksioznosti in njegovo šolsko uspešnostjo. Našel je statistično pomembne zveze med posameznimi oblikami anksioz-nega vedenja pri šolarjih in njihovo uspešnostjo. Zveze so bile statistično pomembne, vendar pa ne posebno visoke. Izrazitejše so bile s šolskimi ocenami kot z rezultati na testih znanja. Avtor je opozoril, da je lahko otrokova anksioznost v šoli pomemben dejavnik njegovega uspeha zlasti v ekstremnih primerih — tega pa neka korelacij-ska raziskava na standardnem vzorcu otrok ne pokaže tako izrazito. 1. Ferbežar z mariborske pedagoške akademije je poročal o svojih raziskavah problematike nadarjenih otrok. Pri tem se je predvsem zadržal pri klasifikacijskih merilih, svetovalnem delu s temi otroki in njihovi problematiki v šolski situaciji. Izredno zanimivi in aktualni so rezultati, o katerih je poročal doc. dr. D. Žagar s filozofske fakultete. Raziskoval je poveza- nost med otrokovo ustvarjalnostjo in šolsko uspešnostjo. V svoji raziskavi je dobil statistično pomembne vendar relativno nizke zveze, take kot jih srečamo v vrsti tujih in tudi domačih raziskav. Pomembno pa je to, da so te zveze izrazito različne glede na posamezne šole, iz katerih so bili otroci. Tako je po posameznih šolah ta zveza variirala med izrazito visokimi pozitivnimi in izrazito negativnimi trendi. Nedvomno bo iz tega dela treba nadaljevati mnogo celostrejše raziskave: v čem se razlikujejo šole, kjer dobivamo tako različne zveze med ustvarjalnimi sposobnostmi otrok in njihovo uspešnostjo pri šolskem delu. Tako bomo dobili temeljne podatke o zmožnostih šolskega dela v celoti pri razvijanju otrokovih ustvarjalnih sposobnosti. O ustvarjalnih sposobnostih pri otrocih je poročal tudi moderator te delovne skupine B. Jurman s pedagoškega inštituta v Ljubljani, V prvem referatu se je zadržal predvsem pri problemih samega merjenja ustvarjalnih sposobnosti, v drugem pa je predstavil zanimiv poskus razvijanja ustvarjalnega mišljenja pri nadarjenih otrocih. Rezultati v obeh referatih predstavljajo pilotske študije, s katerimi se avtor pripravlja na obsežnejše raziskovalno delo na tem področju. Ob poročilih posameznih avtorjev se je razvila živahna in kritična razprava, ki se je predvsem navezovala na raziskave problematike nadarjenosti in ustvarjalnosti ter dela v naši .osnovni šoli. Zlasti psihologi, ki delajo v šolah, so menili, da je dala psihologija za to področje v vzgojno-izobraževainem procesu še vse premalo konkretnega, kar bi lahko uporabljali pedagogi pri svojem neposrednem delu z otroki. Metode in oblike prostovoljnega dela Ob koncu bomo spregovorili še nekaj besed o izredno aktualni in polemični okrogli mizi, ki je zajela vprašanja raznih metod in oblik dela s skupinami, prostovoljno delo . nepoklicnih terapevtov, razne nove terapije in ne navsezadnje tudi razvijanje demokratičnih odnosov v vzgojno-izobraževainem procesu. »Okrogla miza« je bila že po poročevalcih izredno pestra in je zajela najrazličnejša delovna področja, čeprav se je osrednji del tematike osredotoči! okrog problemov dela s predšolskim in šolskim otrokom. Kot poročevalci in sodelavci v razpravi so sodelovali naši najbolj prizna11 strokovnjaki s tega področja (f Stritih, G. Čačinovič-Vogrinci1 M. Skalar) V. Vlaker, J. Bečaj^ „ drugi). ' f Vrh polemičnosti pa je sprož J s svojim nastopom doc. dr. ^ Požarnik, ki je opozoril na vf metodoloških, idejnih in vsebi' ških problemov pri uporabi tc' vrstnih metod dela, ki jih čefl nekritično prenašamo od dri ' god, predvsem pa iz amerišk psihologije in psihiatrične pral! J*! se. Za dokaze je uporabil vrš) r empiričnih rezultatov amerišlf ? psihološke literature, ki vse tej ,1 vrstne prijeme kritično obra'; * nava že v svojem kulturnem prij _ štoru. Svojo kritiko pa je poti n‘ zal še z našimi družbenimi rij zmerami in s kulturno tradicij1] . Odziv okrogle mize na nj(j j6 govo provokativno izvajanje jj bil izredno buren. Iz te razpravi ?! bi težko potegnili neke reali1 01 sklepe, ker je bilo več emocij !? nalnih reakcij kot argumentiril ^ nega spodbijanja obtožb, ki ji j? je izrekel dr. H. Požarnik. j 01 Ugotavljamo lahko, da sc pl nas vse pogosto pojavljajo j d< praksi sicer idejno in strokovni že nepreverjene metode dela, 1 oi lahko več škodijo kot pa koristi k; jo. Po drugi strani pa lahko tu< in potrdimo, da so te nove metoc in oblike dela z otroki in mlad no, zlasti s tistimi, ki imajo t< žave v šoli ali pa kažejo druge t< žave v razvoju, vnesle veli! svežine v našo psihološ! nj prakso in veliko novih izkušen ti< Ne moremo se znebiti tul šc vtisa, da pri teh praktičnih ko#j b( ceptih, metodah in oblikah dej m nastopijo problemi takrat, ko4 to želi iz njih razviti neka splovim teorija ali model. Vprašanje j dž če je to resnično potrebno in k< liko to koristi pri boljši aplikad samih delovnih metod. Posebno vprašanje pa so pri stovoljni nepoklicni delavt Kdo so ti ljudje, zakaj se odi1 Ča jo za to delo, kako so usposol Ijeni za naloge, ki jih opravljaj in kakšne naloge jim zaupa teri pevt. Ni treba posebej poudarj1 ti, da je osebnost takega prost1 voljca zelo pomembno meri! Pri naši praksi pa poznamo p1 mere, da se med temi sodela'1 pojavljajo tudi ljudje, ki bi pn sami potrebovali pomoč, kot ( da jo lahko dajo nekomu, ki jc stiski. O teh vprašanjih bi mori podobno večkrat spregovori Vse te metode in tehnike dela morali obravnavati iz različfl vidikov in tako pokazati njihu' sp prednosti pa tudi šibke toč! rrii LUDVIK HORVAT i l Za boljšo vzgojo in varstvo ■ I "v' najmlajsih Uporabniki in izvajalci na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok so sklenili za obdobje od 1981 do 1985 samoupravni sporazum o. svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, S tem sporazumom so,določili način, obseg in merila za:oblikovanje in vrednotenje storitev vzgoje in varstva predšolskih, otrok ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Skupnost otroškega varstva Slovenije ga je ocenila in potrdila. Uvodne določbe sporazuma opredeljujejo udeležence v svobodni menjavi dela in oblike te menjave. Osnove za svobodno menjavo dela so programi vzgoj-no-varstvenih storitev, ki so določeni v delovnem načrtu vzgoj-no-varstvene organizacije. Vzgojno-varstvene storitve se uresničujejo v naslednjih oblikah: dnevno varstvo, priprava otrok na šolo in vzgojno delo s predšolskimi otroki v krajevni skupnosti. Dnevno varstvo pa poteka v vzgojuo-varstvenih or- ganizacijah in v družinskem varstvu. Priprava otrok na šolo poteka v dnevnem varstvu in obsega 1200 urin v pripravah otrok na šolo, ki obsegajo 600 ur za tiste otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Ali povedano drugače: vzgojiteljica dela v oddelku 30 ur na teden v 10 me-secih z otroki v dnevnem varstvu, s tistimi otroki, ki niso zajeti v dnevno varstvo pa petkrat na tedenpo3ure v 10 mesecih ali pa v taki obliki, ki najbolj ustreza uporabnikom in izvajalcem. Obseg programov za otroke v krajevni 'skupnosti, ki izhaja iz vzgojnega dela za otroke v dnevnem varstvu namenja 200 ur otrokom od 3 do 4 let, 300 ur za otroke od 4 do 5 let in 600 ur za pripravo otrok na šolo. Ce upoštevamo, da obsega vzgojno delo ene skupine v otroškem dnevnem varstvu 1200 ur, pomeni, da lahko z enakimi sredstvi, ki so potrebna za vzgojno delo v enem oddelku otrok v dnevnem varstvu, zagotovimo uresničevanje vzgojnih programov z enim oddelkom vseh treh starostnih skupin. Število otrok v oddelku in kadrovske normative za opravljanje vzgojno-varstvenih storitev določijo uporabniki in izvajalci v občinskih skupnostih otroškega varstva. Ob tem morajo seveda upoštevati, da so osnove (minimalne) standardov in normativov sprejeli uporabniki in izvajalci v skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije 23. marca 1981, Izvršni odbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije je 23. februarja 1982 sklenil, da se kot oddelek upoštevata dve varstveni družini po sedem otrok, skupno 14 otrok. Občinske skupnosti otroškega varstva pa določijo število varstvenih družin, ki se štejejo kot oddelek tako, da upoštevajo razmere v občini. Oddelek z najmanjšim številom otrok naj bi oblikovali le tedaj, ko zaradi upravičenih razlogov ni mogoče vključiti v oddelek več otrok, in šele takrat, ko so drugi oddelki starostne skupine že polno zasedeni. Ve- deti je treba, da število otrok v oddelku najbolj vpliva na ceno vzgojno-varstvene storitve na Otroka. Delež staršev pri plačevanju varstva in prehrane je v vseh oddelkih iste starostne skupine enak, čeprav je ekonomska cena posameznih oddelkov z ra-zJičnim številom otrok iste starostne skupine različna. Prispevek družbenih sredstev k ekonomski ceni naj bi bil poslej višji, zato pa je potrebno soglasje občinske skupnosti otroškega varstva. Standarde in normative za prostor, opremo in didaktična sredstva so sprejeli delegati obeh zborov (uporabnikov in izvajalcev) skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije, 20. oktobra 1981. Osnove in merila za ugotavljanje cene vzgojno-varstvenih storitev določijo uporabniki in izvajalci za vsako Organizacijsko obliko posebej: za dnevno varstvo, za pripravo otrok na šolo, ki niso vključeni v dnevno varstvo in za vzgojne programe za predšolske otroke v krajevni skupnosti in za družinsko varstvo. Delež osebnih dohodkov za zaposlene se izračuna na podlagi razmerja med trajanjem posameznih programov in vzgojno obveznostjo na teden. Stroški prehrane se obračunavajo na ta način, da je prikazana ekonom- ska cena vsakega obroka. V prikazu sredstev, ki se združujejo v občinski skupnosti otroškega varstva in prispevkom staršev je treba prišteti tudi sredstva, ki jih združeno delo in posamezniki namenjajo za družbeno organizi-■ rano vzgojo in varstvo predšolskih otrok, Samoupravni sporazum poudarja, da je treba tudi v dejavnosti družbenega varstva in vzgoje otrok, ki je sicer posebnega družbenega pomena, zavoljo zaostrenih gospodarskih razmer skrbno nadzorovati porabo sredstev, in da je treba opraviti poračun vnaprej določenih zneskov (akontacija) -z resničnim obsegom opravljenih storitev. Skupnost otroškega varstva Slovenije si vseskozi prizadeva, da bi bila vsem otrokom zagotovljena organizirana predšolska vzgoja in priprava na, šole ne glede na možnosti družine in okolja, kjer živijo. S tem v zvezi so delegati odbora za razvoj družbenega varstva otrok pri skupščini lani razpravljali o uresničevanju plana in ugotovili, da se denarna pomoč prepočasi spreminja v funkcionalne oblike in da družbeno organizira vzgoja še zmeraj ni zagotovijo1 vsem predšolskim otrokom. 2 radi teh ugotovitev je odbor razvoj družbenega varstva otri predlagal občinskim skupnost l!ičitfčiškega varstva naj zagotovi Vž^iVjM8rdčlo vsem predšolski i^dtrdRorri Iž denarja, ki se zbiri 'iiSNefnškii 'škupnosti otroško '’virfš't\'ay‘ po načelu stalnega p1 bi vaj išča.' St roške prehrane Varštv^¥a otroke iz družin, ki1 '■žMdffejdbplačevati. naj krij1 - ' it-1 L’£ ^bčlfjškfc ' škupnosti otroško izr,$redstev za social ^ 'idebaibdijvomoč. Občinske sk« ^ Pl: Vi da Kako zagotavljati denar za vzgojno delo za vse predšolske otroke s^tOSUcuptfpškega varstva iTškuJJhčf1 V vzgojno-varstveni organizacijami pripravi j',a ustrezne programe za vključen jla nje v vzgbjno delo vseh otrok,; ,.c niso v vzgojno-varstvenih ori ^ nizacijah. Prednost naj im< programi za starejše otroke zlasti progriimi priprave otrok šolo. Občinske skupnosti oB škega varstva naj do leta l9 omogočijo vsem otrokom, sl rejšim od- treh let, da se b111 vključili v vzgojne programe uresničevanju teh usmeritev1 občinske skupnosti otrošk1 varstva poročajo skupš? ja] Skupnosti otroškega varstva Sa| venije ob koncu koledarska Va leta. T. I). lal šo mi OS; Več izobrazbe za več znanja ndf a (0 nčii ;aji' Sindikati o raziskovalni dejavnosti ter izobraževanju vzgojiteljic in učiteljev Tisti, ki odloča o razvoju, •Sora imeti znanje, le-to pa po-staja nepogrešljivo na poti k na-Predku, enakovredna sestavina družbenega in gospodarskega razvoja. Ta temeljna zakonitost, Poudarjena tudi na seji za sprem- jemo že zdaj in bomo še bolj potrebovali v prihodnosti. Pri tovrstni izbiri bi toreffnorali upoštevati življenje in*prakso, za ka- ,rož 'ianje in proučevanje vprašanj 'Zobraževanja, znanosti in kul-tUre pri republiškem svetu-Zveze sindikatov Slovenije, letošnjega ‘7. januarja, je bila nekakšen avod v obravnavo osnutka Ana-uze pogojev in možnosti dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2000. Gradivo, . 8a je pripravila delovna sku-VJJ. P'na pri Raziskovalni skupnosti nšk1 ^ovenije na podlagi obširnejših e tO: besedil naših vidnih strokovnja-jra' ^ovi naj bi bilo nekakšna vizija prej razvoja raziskovalne dejavnosti na Slovenskem; Ob - njem naj bi se dokopali do jasne predstave, koliko znanstvenikov potrebu-rijt jemo, katera področja moramo je 'i [azijati, kje moramo ravnati ,raV j'0'] smotrno itn. — vse zato, da ;aM se uresničilo šestnajst najpo-niembnejših družbenih ciljev. Ob koncu gradiva so predlagani Judi ukrepi, ki naj bi pripomogli, da bi se načrtovano uresničilo. Čeprav je razpravljanje o tem dokumentu šele na začetku, pa je že slišati pripombe , da je omenjeno delo bolj podoba tega, irist kar imamo, zdajšnjih pogledov , tul i"< —------------------------j ;tot ilad r. r i v« ebi; .i W ;esl' dfl rišk >rak vrs( iov£ ii n iciji ocii itir> d j'1 ■e P1] ‘jo 0V'l *n možnosti kot pa vizija prihod-Uosti. Zato tudi ni čudno, da oči sestavljavcev niso bile toliko o >( Uprte v družbene cilje, kakršni so Upr. »izobrazba« (na 11. mestu), “kultura« (na 12.) in »imeti zna-uje« (na 16). Razumljivo je, da šej elik lošk išefl dste, ki se kakorkoli ukvarjajo s tu‘ šolstvom, zmoti že to, da je druž-ko# beni cilj »izobrazba« pode! manjkljivo opredeljen, saj bi bilo ko sl to družbeno »hotenje« nedvo-loštt mno pravilno izraženo z bese-je j dami vzgoja in izobrazba, ker je n kij oboje temelj za to, kar želimo doseči v prihodnosti. Tudi raziskovalni projekti pod tem družbenim ciljem še zdaleč ne ustre-Zajo temu, kar v resnici potrebu- tac! pu lavi jdH >sol djaj teti larji osti e rik > pt :laV Pr ot I i je tero pa, kot vemo, teorija nenehno zaostaja. Zdi se, kot da nekaterih problemov, s katerimi se ubada naše šolstvo prav ob reformi, nočemo videti ali pa ne znamo poiskati rešitev zanje; kakšne bodo metode in oblike dela v usmerjenem izobraževanju, kako je z zunanjo in notranjo šolsko diferenciacijo, kako z individualizacijo pouka itn. Odgovore terjajo vprašanja, ki zadevajo povezave programov, snovanje učnih načrtov (ki so še zmeraj prenatrpani), učbenikov na vseh stopnjah itn. Vzgojna komponenta šole je še zmeraj zapostavljena, so ugotavljali tudi na tej seji, nič boljše pa se tudi ne obeta nadaljnjemu reševanju vprašanj usmerjanja zaposlenih v izobraževanje. Še bi lahko naštevali. Skratka, v tem daljnosežnem načrtu vzgoja in izobraževanje pa tudi kultura še zdaleč niso izoblikovani s tolikšno pozornostjo kot drugi družbeni cilji ali pa so vsaj v primerjavi z njimi — brez pravega ravnovesja. Premišljeno in strokovno O tem, kakšnega vzgojitelja in učitelja potrebu je nova reformirana šola, razpravl ja jo že dal j časa na vseh ravneh in ob vseh priložnostih. Vsi se seveda tudi strinjajo, da mora tisti, ki vzgaja in izobražuje druge, sam zelo veliko vedeti, da je vzgoja in izobraževanje zapleten proces kakovostnega spreminjanja učenčeve zavesti. Velikokrat je bilo očitno, da je odločitev o tem, ali bodo imele vzgojiteljice in učitelji več izobrazbe, odvisna samo od denarja, ne pa tudi od političnih in strokovnih utemeljiteljev. Po številnih zapletljajih pa bo vendarle, vsaj videti je tako, zmagala preudarnost, tudi glede izobraževanja vzgojiteljic in učiteljev, da ne bomo več med izjemami — ne samo v svetu, temveč celo v naši državi. To kažejo tudi stališča do predlogov programskih zasnov za oblikovanje vzgojno-izobra-ževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, ki so se izoblikovala v organih slovenskih sindikatov. Obravnavali in dopolnjevali so jih tudi na seji sveta za spremljanje in proučevanje vprašanj izobraževanja, znanosti in kulture, o njih pa so razpravljali tudi republiški odbori drugih sindikatov. Sindikati podpirajo dolgoletno zahtevo vzgojiteljic za predšolsko vzgojo po višješolskem izobraževanju, zato menijo, da je treba čimprej pripraviti programe za višješolsko izobraževanje. Kakšne so možnosti za to, da bi se začele izobraževati že v naslednjem srednjeročnem obdobju, naj prouče ustrezni strokovni in upravni organi, vzgojiteljice, ki so že zaposlene, pa naj si pridobe višješolsko izobrazbo že prej ob delu. Človeka, ki bo vzgajal in izobraževal, je treba dovolj zgodaj s sistematično vzgojo tudi idejno usposobiti za delo, ga osebnostno oblikovati in motivirati za poklic, ki ga bo opravljal ter ga načrtno strokovno usposabljati. Skratka, gre za pravočasno vzgojo kadra, ki se bo zaposloval v dejavnosti posebnega družbenega pomena. Primernih vzgojnih uspehov pa tudi praktičnega poznavanja dela pa ni mogoče doseči samo z izobraževanjem na višji in visoki stopnji. Sindikati sicer podpirajo združevanje sorodnih programov, nasprotujejo pa mehanicističnemu načinu združevanja, ki vodi do tipa humanistične gimnazije. Postopoma je treba pripraviti tudi programe za visokošolsko izobraževanje osnovnošolskih učiteljev. Čeprav zdajšnje gmotne razmere onemogočajo, da bi začeli s takim izobraževanjem takoj, pa vendarle ne kaže odlašati s pripravami: narediti je treba strokovne podlage in na- Kako do pedagoške izobrazbe Beseda starejših učiteljev: l\likar mimo dobrih izkušenj! ior> ori sla lič« ho’ :>Čk :ira 'Ije' J or otr| ost' 0 Isk bin ške 1 ie ki Čas nas neprestano preganja, a vseeno upam, da še ni zamujen trenutek, ko lahko s svojim kremnim in preprostim prispevkom povem to, kar misli ttoja generacija danes o usposabljanju prosvetnih delavcev; zlasti tistih, ki jih potrebujeta tako osnovna kakor tudi posebna osnovna šola. kloja generacija so absolventi atariborskega učiteljišča, ki so z 0'Plomo učitelja v žepu začeli »i. Poučevati v najbolj zaostalih ivi ^ajih in vaseh severovzhodne Slovenije jeseni leta 1953. Od ',seh mojih sošolcev in sošolk „„ Uetos bomo praznovali 30-let-p( Otco mature) sta samo dva »zaja-‘ urala« v donosnejši poklic. Vsi .. untgi srno §e zc|aj zvesti svoji pr-rijt v°tni izbiri. Zakaj? Zato, ker s kr "farno svoj poklic in svoje delo z fladim rodom radi in ga ne bi ^menjali za boljše uradniške Ptace in celo ne za boljši položaj naši družbi. Še zmeraj se zave-uamo, kakšno poslanstvo oprav-Jamo, kako moramo vzgajati, da o naša družba dobila uporab-JIve in vsestransko razvite flade samoupravljavce. Vemo Uantreč, da je osnovna šola pod-!aga za nadaljnje usmerjeno izo-razevanje in da so zato potrebni u°bri učitelji. .Kakšni naj bi bili? O tem bi ahko povprašali tudi osnovno-0'Ce- Sama sem prepričana, da "tura biti učitelj predvsem zrela ?sebnost, ki jo odlikuje ustvar-a nost- Ustvarjalni pa so lahko skčj Sarno tisti učitelji, ki zaupajo j Vasa, ki dobro poznajo svojo vlogo, ki imajo radi svoje delo, učence in znajo reševati probleme, ki pri tem nastajajo. Taki učitelji delajo z vso paro in so pri delu z dušo in telesom, zanimajo se za usodo, razvoj in napredek učencev. Taki učitelji se tudi sami neprestano učijo ob življenju v družbi, se neprestano izpopolnjujejo. Niso ob robu dogajanj, temveč se zavzeto vključujejo v njegov tok in skušajo prispevati po svojih močeh k napredku skupnosti kot učitelji in poklicni strokovnjaki v vzgoji in izobraževanju. Za to pa je potrebna dobra pedagoška izobrazba. To pa lahko zagotavlja le taka šola, ki pri izobraževanju pedagoških delavcev ne bo obšla pozitivnih vrednot tradicije usposabljanja učiteljev pri nas; ki bo ob vpisu izvajala tudi selekcijo in bo upoštevala tudi to, da prihodnji učitelj tudi vzgaja in oblikuje mladega človeka. Kako so nas usposabljali? Imeli smo najboljše profesorje (ki so pisali strokovne knjige), ki smo jih zaradi vsestranosti in zaradi velikega znanja in pedagoškega takta tudi spoštovali in nemalokrat tudi občudovali. Njihovih naukov se spominjamo še zdaj — po tolikih letih. Profesor Gustav Šilih nam je večkrat dejal, da (Obe foto: Goran Rovan) tančneje določiti čas, kdaj bomo izobraževali učitelje po novem. Tudi pri izobraževanju specialnih pedagogov zaostajamo za drugimi republikami in pokrajinama, kjer so že oblikovali visokošolske programe za to izobraževanje. Predlogi naših programskih zasnov pa pomenijo korak nazaj, saj je v njih zamisel, naj bi to izobraževanje oblikovali kot izpopolnjevanje — specializacijo na podlagi prej pridobljene pedagoške izobrazbe. Usposabljanje mladine in odraslih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa zahteva toliko drugačnih vzgojnih in izobraževalnih prijemov, da vsega tega znanja ni mogoče podajati slušateljem le kot izpopolnjevanje ali specializacije. Zato so razpravljamo piti pa je treba tudi vzgojno vlogo teh šol. Pri vseh teh predlogih in spre-minjevalnih načrtih pa je najpomembnejše to, da preprečimo nestrokovne posege v vzgojno-izobraževalno področje, ki imajo lahko usodne posledice. Pri tako zahtevnem delu, kakršno je vzgajanje in izobraževanje mladega človeka, pa si ne smemo dovoliti spodrsljajev, kakršnim smo priče danes, je dejal eden od razpravljalcev, dolgoletni praktik in strokovnjak s tega področ-ja. MARJANA KUNEJ člani sveta nasprotovali nestrokovnemu predlogu in se zavzeli za samostojne programe specialnih metodik. Tudi izobraževanje srednješolskih učiteljev terja korenite spremembe. Medtem ko bi se osnovnošolski učitelji usposabljali za več sorodnih predmetov, naj bi se srednješolski usposabljali največ za poučevanje dveh predmetov. Nujno je uskladiti programe višješolskega študija, ki jih izvajajo filozofska in nekatere druge fakultete, s programi pedagoških akademij. Tudi študenti na fakultetah naj bi dobili več pedagoškega znanja, okre- mora biti učitelj predvsem osebnost: se pravi, da mora biti vzgojen, negovan in izobražen; le taka osebnost je lahko deležna pristne avtoritete. Na vadnicah, kjer smo neposredno spoznavali torišče našega prihodnjega dela in si pridobivali znanje iz učnovzgojne prakse, pa so poučevali najboljši učitelji — praktiki. Moja generacija je od prvega dne vpisa na učiteljišču vedela, kaj hoče in želi postati. Med šolanjem smo dojeli, kaj naša družba, naše delovno mesto in naši prihodnji učenci od nas pričakujejo. Naši profesorji pa so .tam ves čas študija stali ob strani, nas navduševali in plemenitili ter usposabljali tako, da bi se čimbolj približali liku sodobnega socialističnega učitelja. Po končani srednji šoli smo bili v celoti usposobljeni za delo v osnovni šoli. 2e med šolanjem so skrbeli za naš vsestranski razvoj in tako nam ni bilo težko opravljati družbeno-političnih dejavnosti v krajih, kamor so nas napotili z dekreti. Saj smo skoraj ves svoj prosti čas delali zunajšolsko s krajani v raznih društvih in organizacijah. Naše izkušnje, naša prizadevanja so se v praksi obrestovala in se obrestujejo še zdaj. Kako? naglejmo samo nase rudarje železarje, kako se s prostovol nim delom odzivajo in prisp vajo svoj delež slovensken združenemu delu. Bi to štor rudarji in železarji v Nemči Angliji, Belgiji? Ne! Naši rudar in železarji so bili vzgojeni v si cialističnem duhu, prav tako tu tekstilci in še bi lahko našteva Pa mladina, ki je jeseni zapusti učilnice in se preselila na polje mariborskem in pomurske območju ter pomagala pospra' Ijati pridelke in to z veliko pt pravljenosti in dobre volje. V: to so dosežki dobre vzgoje, vzgoja pa je družbena dejavnost in bo to tudi ostala. Na vse to je treba misliti zdaj ko poteka razprava o tem, kako v prihodnje usposabljati pedagoške kadre. Nam praktikom je jasno, kako usposobljene kadre potrebujeta naša osnovna šola in naše posebne šole. Zatorej je vsako neplodno in neperspektivno polemiziranje odveč. Ozrimo se v prakso in pravilno ovrednotimo to, kar nam je že prineslo zaželene dosežke. Vsi vemo, da so bili najboljši tisti učitelji in vzgojitelji, ki so imeli Učiteljišče, gimnazijo pedagoške smeri ali vzgojiteljsko šolo in so kasneje nadaljevali študij na višjih in visokih šolah. Da je to res, nam najbolje potrjuje izobrazbena pot skoraj vseh Žagarjevih nagrajencev. Trdno podlago sta jim vendarle dala učiteljišče ali gimnazija pedagoške smeri. In ravno to zadnje, kar zagotavlja solidno podlago, kanijo zanemariti oziroma dopustiti dvotimost. Kakšno nepoznavanje prakse vodi teoretike, da se ponovno zgledujejo po zahodu (enako je v gospodarstvu — tuja tehnologija — namesto izrabe lastnega znanja) in ne po tem, kar nam potrjuje naša pozitivna pedagoška tradicija! Zakaj nam je tuj sadež slajši od domačega? Zato, ker svojega premalo cenimo ali celo premalo poznamo? Posledice podobnega ravnanja se nam, roko na srce, že kažejo na področju vzgoje (ko tako poudarjamo permisivnost). Zaradi tega smo zanemarili druge vrednote pri oblikovanju mladega človeka; predvsem odnos do dela in tajco smo povsem zapostavljali delovno vzgojo, zdaj pa jo hočemo skoraj čez noč spet" postaviti na vidno mesto. Ob koncu pa še to. Doslej se je dogajalo, da so se na Pedagoški akademiji v Ljubljani lahko usposabljali za specialne pedagoge absolventi splošne gimnazije in iz katerihkoli srednjih šol in tako niso imeli temeljnega znanja za pedagoški poklic, za katerega so se tako pozno tudi odločili. In kakšni so ti kadri v praksi? Manjka jim veliko znanja; zlasti metodike, psihologije in pedagogike. Pedagoška akademija jim je dala specialno pedagoško usmeritev, manjkal pa jim je temelj. Znano je, da le dobro poznavanje duševnega razvoja normalno razvitega otroka omogoča'specialnemu pedagogu, da spoznava in razume psihični razvoj prizadetega otroka. Isto velja za poznavanje metodike in pedagogike zlasti še pedagogike prostega časa, ker je veliko teh otrok v šolah internatskega tipa. Za omenjene specialne pedagoge velja, da so pomanjkljivo strokovno izobrazbo čutili in jo čutijo še danes vsi tisti, ki se sami niso izpopolnjevali in vsaj nekoliko zapolnili vrzeli v svoji nezadostni poklicni usposobljenosti, za katero je kriva prav ta dvotimost izobraževanja pedagoških delavcev, ki nam jo v tem trenutku tako vztrajno ponujajo. Omenjeno navajam kot primer, kako je tak način izobraževanja specialnih pedagogov izzvenel v praksi. Občutek imam, da vse premalo razmišljamo o tem, komu bomo zaupali naše osnovno-šolčke in kako bodo ti kadri za svoje družbenopomembno delo usposobljeni. Še vedno je čas, da vse temeljito pretresemo in premislimo. Slovenska ljudska modrost pravi: »Velike misli, po-stavljane v prakso, postanejo veliko delo.« ŠTEFANIJA CVITAN Stran 6 PROSVETNI DELAVEC - 7. februar j o 1985 - &t 2 JfrB Redna letna zbirka Prešernove družbe Pred nedavnim so se na knji-garniških policah pojavile knjige, natisnjene po programu Prešernove družbe za leto 1982, seveda z obveznim Prešernovim koledarjem za leto 1983: kmečka povest Polone Škrinjar Pavla, potopis Mirana Ogrina Po stopinjah Aleksandra Velikega, partizanski roman Živojina Ga-vriloviča Igmanci, zbornik namenjen varstvu okolja avtorice Mire Ružič Biti ali ne biti in roman Aleksandra Cordella !Vlortymerjevi. Knjižni program Prešernove družbe je usmerjen tako, da hoče vsaj z eno knjižno izdajo predstaviti Jugoslavijo in njeno zgodovino, ohraniti podobo jugoslovanskega prostora in družbe. Prešernov koledar je spremljal zbirko ves čas njenega izhajanja, se spreminjal, dopolnjeval in ima v njej vidno mesto. Letos je manjšega formata, opremljen z barvnimi slikovnimi reprodukcijami - Nikolaja Omerza in predvsem — aktualen. Koledarskemu delu sledijo zapisi iz druž-beno-političnega, narodnega in kulturnega dogajanja v preteklosti, pa tudi članki o svetovnih zanimivostih in na temo svetovne problematike; ne manjkajo tudi pesmi, črtice in odlomki iz proznih del znanih slovenskih pisateljev, v sklepnem delu pa so poleg natančnega pregleda dogodkov iz minulega leta še informacije in podatki, ki jih potrebujemo vsak dan. Navedena vsebina torej kaže, da koledar vse bolj privzema podobo zbornika. Povest iz kmečkega življenja Pavla na svojevrsten način prikazuje podobo gorenjske kmetice, tako tesno navezane na zemljo, da ji je delo na njej življenjski smisel, dolžnost in veselje. Zgodba je nenavadna tudi zaradi trdoživega vitalizma gorjanskega kmeta, ki je meščanskemu bralcu skorajda nerazumljiv. Ijanje in doživetja, izmenjujejo se stvarni podatki, pretekli zgodovinski in sedanji. Ti zapisi so za nas toliko dragocenejši, ker je v njih avtor opazoval dogajanja z očmi našega človeka. Dragoceni so tudi v tem, ker se začuti zgodovinsko ozadje časa, v katerem so nastajale danes znane države, ki so se bojevale vsaka za svoje mesto na svetu. Knjiga Biti ali ne biti govori o nepremišljenem poseganju ljudi v naravo in je prva s tega področja, saj posega v družbene in ekološke probleme, njena avtorica pa skuša zajeti različne vidike obravnavane problematike. Mira Ružič je zbrala in uredila poročila več raziskovalcev, ki so pisali o škodljivem odnosu ljudi do okolja, zbrane ugotovitve pa je tudi komentirala,zato da bi opozorila ljudi na njihovo ravnanje in razširila njihovo znanje; le-to naj bi pripomoglo, da bi dosegli večjo skladnost v odnosu do narave. Knjiga prikazuje zelo polemične strani snovi — katera je prava, se bo odločil bralec sam, pokazalo pa jo bo tudi praktično delo. Roman Igmanci je monumentalno delo, ki prikazuje usodno dogajanje na začetku leta 1942, zapisal pa ga je Živojin Gavrilo-vič — tudi sam udeleženec legendarnega igmanskega marša, ki je prejel za napisano delo nagrado zveznega odbora NOV Jugoslavije »Četrti julij«. Roman je tematsko dvodelen: prvi del pripoveduje o članih partizanske brigade, ki so se v hudi zimi reševali čez goro Igman, drugi del pa pripoveduje o članih te brigade v fočanski bolnišnici, kjer se razkriva ozadje spopada med sovražnimi smermi, med ustaši in četniki in njihovo sodelovanje z okupatorjem, spopad, ki dobiva svetovne razsežnosti, in se razširja v spopad ideologij zahoda in vzhoda, ki sta se že od nekdaj kresali na bosenskih tleh. Ogrinovi zapisi, po katerih sledimo njegovemu potovanju ou Carigrada do Indije, so na poseben način strnjeni v knjigi naslovljeni Po stopinjah Aleksandra Velikega in govore o deželah, o katerih slišimo vsak dan, jih pa pravzaprav ne poznamo. Ti zapisi so zelo svojevrstna poteza v potopisnem literarnem žanru. Svojevrstna zato, ker se je v njih izoblikoval slog, ki je tu in tam zelo zahteven in terja bralčevo pozornost; sestavljajo ga osebno avtorjevo doživ- Alexander Cordell s svojim romanesknim proznim delom Moi1ymerjevi posega v rudarsko-naselje in tovarniška mesta industrijskega Walesa, in nam slika razmere, kakršne so vla- dale tod ob koncu prejšnjeg; stoletja. Delavstvo, ki ga najbol prizadevajo izkoriščanje, go spodarska kriza in lakota, pa ji revolucionarno, in je kljub vse revščini ohranilo svojo radoži vost in vedrino. V. K. Foto: Joco Žnidaršič Kosovelova podoba Nova knjižica iz zbirke OBRAZI založbe MLADINSKA KNJIGA predstavlja Srečka Kosovela, zamišljena pa je v treh tematskih sklopih: v središču prvega je prikaz intenzivnega življenja, dejavnosti in delovanja mladega poeta, v katerem skuša avtor Aleš Berger s premišljeno zastavljenim pisanjem podati strnjen pregled pesnikovega dela in življenja. Besedilo skladno spremljajo foto-dokumentacijski posnetki Marjana Fala, sestavljeni iz Kosovelovih fotografij, portretnih posnetkov njegove družine, okolja, v katerem je živel in deloval, in iz preslikanih naslovnic revij, v katerih vanja ljudi, ki so živeli z njim ali v njegovem času. Glede na snov je Aleš Berger ta drugi tematski sklop naslovil OBRAZ. Tudi ta del pisanja je zanimivo dopolnjen s slikovnim gradivom, ki zajema poleg krajinskih fotografij Krasa predvsem slike ljudi, ki so bili s Kosovelom kakorkoli povezani v kulturnem delovanju; takšne so fotografije miinchen-ske umetniške druščine, podobe Cirila Debevca, Vladimira Martelanca, Ivana Grahorja, Vinka Košaka in Fanice Obidove. Verjetno je ta del najzanimivejši, saj najizraziteje predstavlja Kosovelovo podobo, njegov odnos do sveta, družbe, življenja in dela, Kosovelov portret je delo Avgusta Černigoja je sodeloval, na slikovno gradivo pa se smiselno-motivno veže izbrana verzifikacija. V prvem delu knjižice je torej pod naslovom ŽIVLJENJE pregledana Kosovelova pot, kakršno je bilo mogoče rekonstruirati s stvarnimi podatki, dopolnjenimi z nekaterimi pesnikovimi objavljenimi izjavami. Naslednje poglavje opisuje pesnikovo duhovno in fizično podobo; o prvi pričajo njegovi dnevniški zapiski in korespondenca, drugo ohranja nekaj fotografij in skupaj z nekaterimi značajskimi potezami — pripovedo- do sodobnih književnih tokov in njegova svetovnonazorska vprašanja, potrjena v pisemskih izjavah svojim prijateljem. Če se ozremo še po tretjem, zadnjem razdelku knjižice, naslovljenim POEZIJA, je osnovna tema, ki je tu obravnavana, že nakazana: v njej je zajeta usoda Kosovelove poezije: Kosovel namreč ni doživel objave samostojne pesniške zbirke, tako da njegovega razmeroma obsežnega dela v rokopisih niso v celoti poznali niti najbližji prijatelji. To odkrivanje je trajalo vse do leta 1977, ko je izšla še zadnja Enakovredna sopotnica likovne ustvarjalnosti Razstava fotografij Joca Žnidaršiča, ki ga vsi poznamo iz naših revij in časopisov, gotovo pomeni dostojno predstavitev ene izmed vodilnih osebnosti naše angažirane fotografije zadnjih petnajst let. Razstava nas seznani z bogato osebnostjo fotoreporterja, ki je sooblikoval nov fotografski govor in s prefinjeno občutljivostjo predstavil resničnost dni, ki jih živimo. Fotografije z zelo različno motiviko, ki jih spoznamo tudi brez podpisa, nas z neslptenim sporočilom pritegnejo in prisilijo k opredelitvi in razmišljanju o odnosu do človeka in sveta okrog nas, takšnega, kakršen je. Čeprav različne, povezane v prizore iz različnih krajev sveta, imajo vse skupno potezo: njegovo novinarsko dojemanje stvarnosti. Njegovo fotografsko sporočilo, ki je močnejše od vseh besedil, je ustavilo čas in osvetlilo zdajšnji trenutek. Ti slikovni dokumenti, so veliko prispevali, da je postala fotografija enakovredna sopotnica likovne ustvarjalnosti. Poleg likovne dograjenosti jo odlikujeta preprostost in kritičnost. Razstavo z naslovom Foto Joco Žnidaršič sta pripravila Cankarjev dom in Delavska enotnost, ki je ob tej priložnosti založila in izdala avtorjevo foto-monografijo in tako, ob 40-letni-ci, sklenila svojo zbirko treh monografij angažirane fotografije. Naj povemo, da je izbor fotografij Joca Žnidaršiča za monografijo le majhen del iz bogatega opusa .njegovih del. Ob tem izboru je avtor kritično pripomnil: »Pravzaprav se niti nisem zavedal, da je v moji fotografiji tako malo veselja.« TEA DOMINKO izmed štirih knjig Kosovelovega Zbranega dela. Zaradi dolgotrajnega izhajanja Kosovelovega pesniškega dela je razumljivo, da je slovenska literarna zgodovina izoblikovala kolikor toliko sklenjen in celosten pogled nanj šele ob koncu šestdesetih let, da pa zaradi dolgotrajne nedosegljivosti večine njegovih esejev, pisem in dnevnikov še ni zajela vseh razsežnosti njegovega ustvarjanja. Zanimivi za primerjanje so v tem delu tudi poskusi različnih idejno-vsebinskih, motivnih in slogovnih označitev Kosovelove poezije, kot so jih izoblikovali pomembni slovenski literarni teoretiki in zgodovinarji. Kljub vsej različnosti definicij pa se lahko v tem sklepnem delu tretjega, zadnjega razdelka strinjamo z Bergerjevo označitvijo Koso'' love poezije, ki ji je skušal p°[ skati neko skupno bistvo: »'-zbrano preberemo Kosovele'1' poezijo v celoti in za trenutek pozabimo na vse življenjepisne druge podatke v zvezi z njo, nam razkrije, da so njene st1 diščne teme še danes veljav^ vznemirjujoče in zavezujoče, J s silovito močjo zastavljajo stvena vprašanja o človekov^ življenju. Največji del Koso'11 love poezije lahko vsakič zno' spet doživimo in ne le prebd' mo, ko pa ob njem začutimoli meljno slehernikovo razklan^. -med življenje in smrt, skladno- 'n š in kaotičnost, posamičnost in o1 čestvo.« , 5C 'dih ^eto dira. Vs Mah VLASTA KUNEJ Od ponatisa do znanstvene študije Dvoje novosti pri Slovenski matici prinaša ponatis Kocbekove Listine in študijo Alenke Goljevšček Mit in slovenska ljudska pesem. Listina Edvarda Kocbeka spada med memoarsko literaturo, ki temelji na dnevniškem zapisovanju. To pove, da nam avtor na podlagi dnevniških zapisov podaja neposredna doživetja, razmišljanja. Kot vemo, je Listina drugi del Kocbekovega partizanskega dnevnika, ki ga je napisal pošteno do sebe in do sveta, tako kot je zanj značilno in kot je nazorsko odkrito zmogel prikazati svojo osebnost in osebe, zgodovinska dogajanja in izostrena temeljna vprašanja Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja. Pisatelju je bil dnevnik v vseh obdobjih življenja notranja potreba; vanj je zapisoval vtise ob razpoznavanju sveta, o svojem iskanju bistva, rabil mu je za odprtost do sveta, ob vsem tem pa je ostal kritičen. Pisec sledi trem komponentam: zunanji, zgodovinski kronologiji, analizi svojih pre-mišljanj, pisem in člankov in nazadnje izrazito osebnim razpoloženjem, liričnim in esejističnim zarisom. Čeprav so nekateri naklonjeni Kocbekovim spominom, drugi pa ne, ni mogoče prezereti Kocbekove privrženosti narodnoosvobodilnemu boju, njegovemu velikemu upanju in tudi neverjetni moči, ki jo je izžareval v težkem vojnem času iz sedanjosti za prihodnost kot pričakovanje velikih idej in uresničevanj. Osebno doživetje je pisatelju vedno izhodiščnega pomena za aktivizacijo osebnosti. Lahko tudi rečemo, da je Kocbek eden tistih, ki so odprli pot memoarski literaturi, njegov jezik in slog sta na visoki ravni, čeprav želi ostati neposreden in mu je vsaka izumetničenost tuja. Knjigo je z okusom opremil Julijan Miklavčič, Jakob Emeršič pa je poskrbel za bibliografijo. V zbirki Razprave in eseji, je izšla študija Alenke Goljevšček Mit in slovenska ljudska pesem. Ker izhajajo pri Slovenski matici Slovenske ljudske pesmi, te pa smo tako zelo pogrešali, da je izšel ponatis Štrekljevih štirih knjig, je razumljivo, da smo dobili študijsko knjigo, ki se poglablja vsaj v del zajetne problematike, v obsežno in raznorodno, vsebinsko in idejno in formalno plat ljudskega pesrč tva.Avtorica je vzela za izh4ei>e, dišče prijem, ki temelji na tr#i-_ smereh: da je ljudska pesefo^i »proizvod« arhaične družbe, kateri so hkrati nastajali miti, ,i je treba obravnavati ljudski pesem interdisciplinarno in ^ moramo v današnjem času p0, S/< navadi upoštevati tudi estetski hi kategorijo. Tako torej ni ndpoi ljučje, da si je avtorica zastavil|Wt mitsko razmerje v ljudski pesi51! L kot eno vidnih in nujno navzo^TO i sestavin, ki je bilo doslej inte%eg, disciplinarno kaj malo obravnforfi vano. Pomembno je tudi spo^err, nanje, da pri ljudski pesmi nwdi odločujoči viri, pač pa vlofj prevzemanja, izbira in trač formacija. Razumljivo je toJM Te da ne gojimo iluzije o predsto) kdc nji, ki naj bi bila temelj za ves V 'tti. zvoj ljudske pesmi. 'naj Goljevščkova po obranavi pus\ splošnih zakonitostih arhaične, družbe spregovori o zgodovirč 'la/, konkretnosti, začrta nekateker/ bistvene poteze grškega polis Jafc krščanstva ter Slovanov in Sl( onu vencev v srednjem veku. Vse Goi) ji je rabilo za pripravo, da se je 'i ji živi povezanosti z zgodovino 1( "or, tila svojevrstno začrtane poti i Irug raziskavo slovenske ljudsl 'od, pesmi. Pri tem ne smemo po# no/; biti, da se je omejila na mitski//^ navezovanje ljudske pesmi in foioji je ta trenutek ne zanima tist1 rCa. kar poteka mimo arhaične m1] ske zavezanosti. Tu bi lahko dali še kak drug vidik, še drl gačno tolmačenje. Ostala je zvWa sta načelu, da je mitske prvrt^ mogoče razumeti le skozi i'Jdaj Ijenjsko prakso, ne pa ločeno %v, nje. Ko se nazadnje loti estetslj>0v? strani slovenske Jjudske Pes4a/i da razločno vedeti, kako je tika bolj današnja kategorija. fheje izvoru in funkciji ljudsko pesnj/e/^ tvo obravnavanega tipa ne sCjknj docela v območje umetnosWv Verjetno gre pri nadrobn^e« razglabljanju le za to, kaj je pfeje venstveno po izvoru in nameM)^ in kaj drugotno. Avtorica ugf^e(j tavlja paradoks: oznaka ustf/v/. književnost nastane, ko piti pesem bere in ne tedaj, ko 5 poje. Študija A. Goljevščkovej ustvarjalno sveže delo, ki odp1; S nove poglede na del ljudske« poezije. Za zelo lepo opremo poskrbel Julijan Miklavčič. I. G. AFORIZMI «o/, ^ešr dele žu los, Žse Jkzi Nekateri preživljajo počitnice v vilah s pogledom na morje, drug' na morju s pogledom na vile. il dal, Poznam kameleona, ki se mu prilagaja okolje. "m, vte loši tis, Bistri lovijo v kalnem. V svobodni deželi so zapori vsakomur odprti. Lahko je umreti za ideal. Živi zanj, če moreš! Nenad Cmoevič 'jati "lis liuc ton lige L Dan, ko praznuje naša beseda f"-------------------------------- Spoštovani bralci, oglašamo se s prizorišča slavja, ki je danes, ta dan pripravljeno v počastitev naše besede, naše poezije, našega duha. Tu so v velikem, prazničnem krogu zbrani vsi njeni častilci. Drug za drugim izrekajo svoje zdravice v imenu svojih dni in svojih rodov pa tudi v svojem imenu: France Prešeren, Simon Jenko, Simon Gregorčič, Oton Župančič, Ivan Cankar, Ivan Prijatelj, Srečko Kosovel, Prežihov Voranc, Miran Jarc, France Bevk, Alojz Gradnik, Karel Destovnik-Kajuh, Boris Kidrič, Ferdo Kozak, Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Dane Zajc, Josip Vidmar, Ivan Potrč in Ervin Fritz. (j y sovražnike'z oblakov rodu naj nas ga trešči grom,1 prost, ko je bil lijakov, naprej naj bo Slovenčev dom; naj zdrobi njih roke si spone, ki KT* še teže! _ o' ® Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, ve-e‘‘h časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj. Takrat v cv«oči zopet ti opravi pozdravljala boš pomladanji svet, takrat moj ^tod, gora, mi pozdravi, nov rod ponosnih sinov in deklet! Ljubim jih, te preproste besede naših kraških kmetov, ljubim jih, o, bolj jih ljubim od vas meščanskih poetov. Kakor da vidim krajino jasno nad tiho zeleno dolino, kakor da vidim skale in bore, ki stražijo to dolino. Ljubim jih, njih ostro tišino; kakor raskava roka vabijo zopet in zopet me tja izgubljenega otroka... Pred nami je ležalo širno Gosposvetsko polje v tihem, nepremičnem zimskem spanju. Pokrival ga je čez kolena visok sneg. Iz te bele prostranosti so se dvigali gozdnati holmi s svojimi črnimi sencami, ki so si čez belo polje podajale svoje skrivnostne roke. Drugič v svojem življenju sem stal na Gosposvetskem polju. Kakor nekdaj pred dvajsetimi leti, sem tudi zdaj prišel sem zbit, nebogljen, osleparjen za najplemenitejše občutke človeške dostojnosti. Podoba tega kraja me je zabolela pri srcu. Zakaj neki me ta lepa dežela preganja, ko ji vendar nič slabega ne Želim, ko nočem nič drugega, kakor biti njen vredni sin? In kakor sem se ob prvem svidenju tega kraja nasrkal novih moči in sem ga zapustil z novim pogumom za poznejše življenje, tako je ob pogledu na to presvetlo krasoto tudi zdaj začel rasti moj odpor. Mraz me je kmalu nehal tresti in žilava, topla moč se je polastila mojih prezeblih udov. »Ne boste nas, nikoli nas ne boste...« Na bregu stojim in v morje strmim: pod mano srdito valov je rohni ob ^tnnito bregovje; do neba praši se megleni dim, v obraz mi brizgajo ^ne od skalne stene; a stena skalna ostane stalna in jaz se na robu ne tonem, viharju kljubujem, ostanem! 'j • ni*i Seseda je izšla, izšla med nami res! Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do Mpes/ Razpni se! Po razponu tvojih kril bo meril narod čilost svojih sil, 'f-morda —treh najmlajši brat pojde za vse usod iskat. Več ne zaidi •,em>n! Sedaj in vekomaj, beseda, v molka noč zabresti nam ne daj! -• '^nos nam in obup, radost in bol obseva z žarki svojih avreol, da vsak > ^ sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat! SK d! * Pc Slovenskemu jeziku je bila pisana sodba, in glasila seje na smrt. Ko v tej veliki borbi, ki je divjala čez svet, zmagali naši vnanji na-ufotniki s svojimi zavezniki, odpadniki našega lastnega rodu, bi bilo vmvenskega jezika od danes do jutri konec za vse večne čase. ^ F slovenščini je shranjena vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, As Up in strah Prešernov, vsa šegavost mladega Levstika in grčavost Njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, 'NrOrbenost in tišina Cankarjeva, jecljanja Aleksandrova, melodioznost tolKettejeva. Strune vseh teh morajo brneti v tebi, ako hočeš slovenski be-niSfEdj dati vso polnost in sočnost pravega občutja. m - ■ ' / , • '(t. Tebe, romar, ne sme biti sram! Tebi, romar, je ukazano od nebes, da ■0I cduš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano pove-5 r' Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s tre-. 'ei(ijočo roko odpreš. Če te vabi luč iz brezdanje globočine, se moraš ^ Pustiti vanjo brez obotavljanja in brez bojazni, da prineseš ljudem to lC 'T- Mnogokdaj ti je beseda okorna in težka, skriva se, boji se, kakor n* 'lah otrok tuje družbe; mnogokrat okreneš glavo v stran, povesiš oči, |.e er tudi tebe, najbolj še tebe, naglas govorečega, je sram ljubezni. Ali ‘‘ 5aha beseda, iz sramu zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu; in ti, o ^ 0lnar, poznaš to bolečino!.Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v e fobu! Povej, kaj bi ne šel po golih kolenih, odkopal grob z rokami, da jI ji rekel, kar ji nisi hotel reči, dokler te je slišala? Eno samo besedo fjorda, le eno, iz nečimrnega sramu, iz srčne skoposti zatajeno? Še na ti irjjgg se Spomni, na mnogoštevilne, ki te ne slišijo več in te nikoli ne ‘s ’°do slišali, ki so željni čakali na tvojo besedo, pa jim je nisi dal! Ne ,z, N>lči, da ne boš tožil gluhim grobovom, klical iz dna, ko bo veter raz-ls 'ihal tvoje besede, v gozd in polje!... Kako je nenadoma tako težka 11 , ia beseda, tako polna solz, kako se bolestno trga iz prestrašenega is%CQ/ mif " — dj J, Slovenski pesnik in slovenski pisatelj sta bila veliki večini svojega na-napol ali docela tuja. Zdaj je drugače! Slovensko ljudstvo kupuje .jF/ige, tudi če za drag denar. Prej so pisatelji ponižno iskali založnikov, ]jaj Založniki vljudno iščejo pisateljev. Slovenska knjiga je prišla med 0 jfovensko ljudstvo, ni se bahavo ponižala k njemu, temveč ljudstvo se je j!0]/Zdignilo k nji. Nič več ni potreba, da bi pisatelju dobrohotno sveto-snaj se ponikne, naj piše za tako imenovani »preprosti narod«. V bajeslovnega »preprostega naroda« namreč ni več! Preveč jepre-' i»eie^’ Preveč je pretrpel, preveč izkusil naš ubogi narod, da bi mu bilo ' or s zviška dol deliti še prav posebnih naukov! Najboljši učitelj je trp-s ako jim poizkusiš dati drugo obliko. Med ljudstvom in inteligenco ne sme biti prepada, temveč mora pe-Nfi most z ene strani na drugo. Jaz držim ta most, kolikor morem, in j}lslim, da ga nikakor ne smemo podreti. Največja umetnost je pisati za ladstvo in inteligenco hkrati. Sto doktorjem govoriti ni težko; sto kme-l?”1 kpo govoriti je višek umetnosti. Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inte-Senca z enakim veseljem, so najboljše, kar jih je kdaj človek napisal. Tudi mi plačujemo davek tej dobi: v bankah zmrzujejo naše vloge, tarejo nas kreditne nadloge, za nekdanji red trepetamo v tesnobi. Premišljamo, kam bi dobičke skrili, saj drug drugemu zaupati ne smemo. V večnem strahu pred borznimi poročili kaj bo z nami jutri — ne vemo ...V gledališčih ne najdem več pozabljenja, naša filozofija je le še igra besed, v kaj naj še verujemo, ko zdaj življenje sproti podira naš miselni red. Ali smo res samo še splašena čreda, ki se novih pastirjev boji? Kdo se bodočnosti do dna zaveda in vendar od groze ne oledeni? Vse te dni, ko je bil jezik preganjan, izrinjen iz cerkve in je smel ostati le še v družinah, mu je posebno prirasel k srcu. Trudil seje, da bi mu pel in bi dal ljudem živo občutiti njegovo lepoto. Kakor da bi jih s tem opozarjal: Glejte, kaj boste izgubili! Čujte, kako lepo zveni, kako poje od srca do srca, kako odmeva od duše do duše! Varujte to dediščino! Ne dajte si je vzeti! Zdaj mu jezik ni bil le sredstvo, da z njim oznanja Kristusov nauk, bil mu je pesem, katere melodijo uživa s polnim srcem ne glede na vsebino. Bilo mu je, kakor da plava na perutih svojih besed, zanašalo ga je kot list v vetru. Le kdaj pa kdaj se je za hip zmedel, pogledal po obrazih, zopet mu je dalo moči, dvignil je glas. » Dragi duhovlja-ni! Morda vam danes zadnjič govorim s tega mesta. Morda, pravim. V tem hramu bo morda za dolgo utihnila molitev v vašem jeziku. Jezus je bil zapodil kupce iz templja, a danes so kupci zapodili Jezusa. Težko mi je to povedati, srce se mi krči, a zamolčati vam ne smem več. Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika 5 prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi z bogom! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Pride, zakaj bog je pravičen, le v njega lahko zaupamo. Tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani... Toda božje pravice in dobrote bodo deležni le tisti, ki so si znali ohraniti, kar so prejeli iz božjih rok. Ostali pa bodo zaznamovani kot hudodelci, vzet jim bo dušni mir in zemski blagri, preklinjali jih bodo otroci in vnukov vnuki, amen!« Pokleknil je, cerkev je zašumela... Še naša tu glasi se govorica, še svojemu so rodu srca verna, še čitajo tu pesmi se Prešerna, še nada je v bolesti pomočnica. Še so ponosna mrač-noresna lica in še je žalost v srcu neizmerna, ko kraj Podgore, Pevme in kraj Mirna se v nočni luči zablešči Gorica. Bo še živela naša tu beseda? Bo še med brati sladkomila vez? Ne bo nikoli bratu brat krvnik? Srce vprašuje, trepeta in gleda na tri strani; tam že odpri je jez: Koprivno, Rutarji in tam Ločnik. Naša pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas! Slovenski narod so zapisali smrti. Toda prav tedaj, ko bi moral po volji okupatorjev zginiti s površja slovenske zemlje, prav tedaj je slovenski narod razkril vse svoje zdravje in vso svojo nezlomljivo življenjsko silo. Zgodilo se je, česar slovenska zgodovina že desetletja in stoletja ni več poznala. Tradicionalno slovensko hlapčevstvo se je začelo umikati in se je poraženo umaknilo načelnemu slovenskemu odporu. Slovenske množice so se združile v enotnem vsenarodnem osvobodilnem gibanju. Mogoče se Slovenci še nikoli nismo s tako jasnim spoznanjem oklenili svojih največjih mož. Morda smo le instinktivno, vsekakor pa dokončno dojeli v njihovih izpovedih edini vir in hkrati edino mogočo smer svojega narodnega in človeškega življenja. To pa v prvi vrsti zaradi bistvenih lastnosti, ki odlikujejo slehernega našega velikega tvorca. In te so: živa, srčna ljubezen do domače zemlje, ljubezen do ljudstva in ljubezen do vsega človeštva. V smislu teh lastnosti so bili ti naši velikani v pravem pomenu besede napredni in je bilo logično, da so v trenutku, ko je šlo za življenje ali smrt, usmerili zdrave sile naroda na pot resničnega napredka. Zemlja, iz tebe se dotikam vsega, zemlja, vate se vračam, moje meso diši po sveti daritvi in smrtni žalosti, dolgo bom gledal navzgor, ponoči in podnevi. Zemlja, naš grob, kako si lepa, zemlja, sladko temno zrno med zrni, od tvoje globine sem zmeden, ptiči čivkajo nad menoj, pepel nočnih ognjev se igra v soncu. Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Res je, da so se mrki oblaki grenkih doživetij večkrat pripodili na jasno nebo mojega spomina, res je, da so stare in nove bolečine dokaj pogosto zamolklo butale ob steno mojega srca, res je, da so se včasih vzdignili vrtinci nekdanjih viharnih mladostnih čustev, res je, da so se na dnu hladnega tolmuna življenjskega spoznanja vzdihovaje obračali težki kamni potopljenih hrepenenj — toda vse to ni zasenčilo, ni pomendralo, ni izpodkopalo in ni raztrgalo široke in globoke njive mojega miru. O ne! Vse, kar še neukročenega in nezadoščenega divja po mojih notranjih temah, ni moglo odplaviti te dragocene, rodovitne zemlje, ki jo je vame naplavila, plast za plastjo, petintrideset let dolga, največkrat kalna in razburkana reka bridkih preizkušenj. Tisti pomladni dan je bil torej resnično lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Dolgo nosiš ogenj v svojih ustih. Dolgo ga skrivaš. Za koščenim plotom zob. Med belim risom ustnic ga stiskaš. Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust. Spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano. Zato zakleneš svoja usta. In skriješ ključ. Ampak nekoč začutiš v ustih besedo. Votlina glave ti odmeva od nje. Takrat začneš iskati ključ svojih ust. Dolgo ga iščeš. Ko ga najdeš, odkleneš lišaj svojih ustnic. Odkleneš rjo svojih zob. Potem iščeš jezik. Ampak jezika ni. Potem hočeš izreči besedo. Ampak tvoja usta so polna pepela. In namesto besede se skotali kepa pepela med saje v tvoje grlo. Zato odvržeš zarjaveli ključ. Potem si napraviš nov jezik iz zemlje. Jezik, ki govori besede iz prsti. Pogosto sem premišljal o človeku bodočnosti, o človeku tistih časov, ko bo na svetu zavladal red, h kateremu danes zavedno ali nezavedno že stremi vse zdravo človeštvo. Ko bo ta red utrjen in izveden do kraja, kakšen vpliv bo imela nova družba na človekovo duševnost? Zmeraj se mi je zdelo, da bodo spremembe v človeški notranjosti velike. Ljudje bodo mnogo bolj lahki, svobodni, kakor so danes; nujno je, da bodo morali biti taki, in prepričan sem, da se bodo s priznanjem in ganotjem spominjali vedrih izločencev v literaturi, o katerih razmišljam; čutili bodo sorodstvo z njenimi potepuhi in z njenim človekom, ki je videl smrt. In zavedali se bodo, da je literatura po svoji poti, brez programa, samo s čutom srca in iz skrbi njenih tvorcev za človekovo podobo pripravljala bodro življenje, ki ga bodo sami živeli. Kjer so človeški in človečanski odnosi, kjer je kultura, tam je tudi takšen odnos tako do domačega kakor tudi do vsakega drugega jezikovnega izražanja. Vsaka jezikovna kultura je neprecenljivo ljudsko bogastvo. Vsako ljudstvo je znalo in zna svoje tegobe in radosti po svoje izražati, mi pa smo toliko bogatejši, kadar znamo drugemu jezikovnemu izražanju prisluhniti. Cenimo svoj ustvarjalni jezik, da bomo ostali bogati, kakor je prav, ko cenimo vse druge naše jezike, da bomo še bogatejši. Lepo je živeti brezskrbno in veselo, če znaš. Lepo je, če ti dolgo s[uži tvoja življenjska laž. Lepo je reči: sem, zares sem, če zares si. Lepo je, če se ti dolgo nič hudega he zgodi. Lepo se je veseliti svetlega in prijaznega dne. Lepo je iti s koncem jezika čez zdrave zobe. Lepo je navijati v klobčič svojo življenjsko nit in oditi s sveta star in dni svojih sit. Poprosimo zdaj še slavljenko, slovensko besedo, da odgovori na zdravice! Bodi, če mora biti! Navada veleva, da mi, leto za letom, namenjate dan, ki naj velja za praznik slovenske besede, za praznik najžlahtnejše izmed vseh naših Zdravljic. V obojnem imenu zahvaljeni za časti, ki mi jih izkazujete, za vzvišene misli, ki so mi namenjene, za lepe želje, za zaobljube, za darove, položene k mojim nogam. Toda, ne štejte mi v hudo, če slavju, ki mi ga izkazujete, ne pripišem absolutne veljave. Ne mislite, da želim biti ošabna in mi ni mar veselega vrveža, kot me obdaja ta dan, ko se vsi, kar vas je v mojem gaju, meni na čast zaljšate Z belimi krizantemami in rdečimi nageljni in potonikami in spominčicami, nekateri med vami — po zasluženju — celo z lovorovimi venci in siceršnjimi znamenji srečne samozavesti. Pravim: bodi, če že mora biti! Priznam pa, da bi mi bilo veliko ljubše in v večje veselje, ko bi slavje, ki mi ga tako radodarno namenjate, ne bilo sežeto v en sam dan, temveč enakovredno porazdeljeno na vse dneve, kar nam jih je preživljati pod soncem. Sodim, da bi se nam pravzaprav ne bilo treba zbirati v praznično okrašenih dvoranah, pod razžarjenimi žarometi posebnih priložnosti, med girlan-dami in ob zvokih slavnostnih koračnic. Ljubše bi mi bilo, ko bi mi vsakdo izmed vas svojo pripadnost in svojo ljubezen izkazoval potihoma, s kapljami svoje srčne krvi, brez slovesnih nagovorov, brez penečega se vina — ob vsakodnevnem delu za svojo in skupno slovensko stvar, opiraje se na trdno resnico svojega Življenja. Vem, mnogi med vami tako že ravnajo — in tega ne obešajo na veliki zvon. Tega sem, po pravici povedano, tudi najbolj iskreno vesela. Kajti prav ta zavest mi je v največjo oporo. Ne potrebujem fanfar in ne zaobljub o zvestobi in vdanosti. Prisege, izrečene na praznični dan, kakršen je ta, po moji presoji ne štejejo kaj prida. Zares in scela velja samo tisto, kar mi izkazujete sproti, brez posebnih priprav na visokozveneče na- govore, na slehernem koraku svoje življenjske poti. Dejali boste: kako čudna, kako nehvaležna slavljenka, ta naša beseda. Izkazujemo ji vso pozornost, a se zmrduje in nas kara. Le kaj ima za bregom? Verjemite mi, za bregom nimam ničesar. Vse v meni je naravno in zdravo, moja preteklost in moja sedanjost. Zato vam lahko govorim odkrito in do kraja iskreno. Z neprikritim ponosom se oziram na dediščino, ki je za menoj—na vsa težka, preizkušenj polna, a vselej, vsem krčem navkljub, zmagovita in srečna desetletja, na tisočere boje, ki jih je bilo treba bojevati in jih izbojevati, na vseh stotero in stotero zvrhanih kašč, poimenovanih po meni, slovenski, naši besedi. Ničesar ne obžalujem, ničesar se ne sramujem in tudi za sedanjost in prihodnost me ni strah. Nobene bojazni ni, da bi usihala in usahnila, se skalila, prenehala biti, kar sem. Nemarnost, s kakršno na svojih vsakdanjih poteh mnogi ravnate z menoj, me sicer žali in jezi, zares prizadeti in vznemiriti me ne more. Kajti vem, da je vas, ki ste mi zvesti in me slavite, pa čeprav na praznični dan bolj kot sicer, večina. Po številu morda niti ne, po veljavi in moči, ki jo izkazuje vaša zvestoba, pa. Trdno verujem, da mi — z vašo pomočjo, ob vaši zvestobi — nihče ni in nikoli ne spodžre globoko vsajenih korenin. Ni ga viharja, ki bi to zmogel. Hvala vam za zvestobo in za oporo. Hvala za vse, kar ste voljni storiti zame in s tem tudi zase, kajti naše usode so tesno in neločljivo povezane. Zavedate se, da sem vaše največje bogastvo in vaš smisel bivanja. Samo tako, z roko v roki, na slehernem koraku, ob sleherni uri bomo zmogli premagati preskušnje, ki pod Damoklejevim mečem zgodovine neprenehoma prežijo na slovensko majhnost, vsem dokazom o naši Žilavosti in našemu preživetju navkljub tudi še danes. Bodi to vse —za današnjo priložnost in za te naše, kljub vsemu, dragocene dni. VIKTOR KONJAR PROSVETNI DELAVEC - 7. febnmrjg 1985 - Si 2 Reforma in učiteljeva osebnost Veliko je bilo že govora o tem, zakaj nove oblike dela in novi pogledi ne morejo prodreti. Tvegano je že začenjati s katerokoli pobudo, ki računa na motivacijo šolnikov. Radi pozabimo na preprosto pravilo: najtežje je začeti s tem, kar zahteva napor in delo, kar je najtežje in najbolj zapleteno. Začeti pomeni namreč za posameznika ogromen korak, ki zahteva tudi notranji premik. Predlog za kakršnokoli posodabljanje vsebuje namreč vedno in brezpogojno tudi zahtevo po premikih v osebnosti šolnika in ne samo v njegovem odnosu do poklica. Ko šolnikom predlagamo drugačen odnos do poklica, nove oblike dela in jih postavljamo pred nove zamisli, probleme in dvome, ne segamo le na intelektualno raven, ampak globlje v osebnost, kar večkrat sproži tudi zapleteno notranjo dinamiko. Dogaja se, da med šolniki, ki se zavzemajo za spremembe, in tistimi, ki jih ne marajo, ni ideoloških razlik. Velikokrat nastajajo kratki stiki, zavrta in skrivljena komunikacija in problematični osebni odnosi na drug način: šolnik, ki v očeh kolegov »forsira« novosti, je za kolege, ki jih novosti ogrožajo, problematičen. Dostikrat se zgodi, da postane šolnik-inovator prava tarča — na njem vsi iščejo osebne pomanjkljivosti in vzgibe, zaradi katerih »rine« v ospredje. Nov način dela na šolah prinaša s seboj potrebo po novih človeških odnosih, po odprtosti, zaupanju, izmenjavi mnerij. Šolnik preživi leta in leta v razredu za zaprtimi vrati —sam. Čeprav je razred poln vedno novih dijakov, je dejstvo, da so dijaki mlajši, manj izkušeni in manj izobraženi kot šolnik. Hočeš nočeš ima ta veliko prednost v osebni moči —za zaprtimi vrati je gospodar svojega obnašanja. Skoraj noben poklic ne pozna take izoliranosti »za zaprtimi vrati«, ki traja iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Šolnik se navadi, da govori sam ali da govori tistim, ki še ne poznajo tega, kar razlaga —torej se odvadi dialoga, v katerem bi mu stali nasproti po letih, znanju in izkušnjah enaki, če že ne za stopnjo zrelejši, bolj izobraženi in vešči. Odvadi se biti človek, ki lahko poučuje pred odprtimi vrati ali preprosteje, ki brez težav sprejema v razred nadzorstvo ali goste. Med štirimi stenami posluša šolnik le sebe, sledi toku svojih misli, si kopiči miselne navade in na tem oblikuje svoj poklicni slog. Dijaki navadno ne morejo šolnika dovolj kulturno spodbujati, zato se rado zgodi, da se šolnik prilagodi dijakom. Potrebuje torej nekoga, pred katerim je tudi on »dijak«, torej v obrnjeni vlogi, pa čeprav so to njegovi kolegi, ki se jim odpre za iskreno kritiko. Seveda pa manjka stik tudi z nekom, ki ti lahko intelektualno nekaj nudi, ob katerem čutiš svoje meje, se zaveš, kaj ti manjka, se učiš zdrave poklicne skromnosti, ki edina zagotavlja napredovanje in rodovitno samokritiko. Lahko se je namreč počutiti dober profesor, če se nikoli ne primerjaš navzgor, ampak vedno navzdol. Šolnik potrebuje intelektualno skromnost, ki išče zavzeto možnost za napredovanje in priložnost, da bi se tudi od drugih kaj naučili. Ta intelektualna skromnost se povezuje z osebno skromnostjo, ki ni podcenjevanje samega sebe. Zaprtost v razredu je škodljiva tako za intelektualno skromnost in napredovanje kot za osebno skromnost (in napredovanje). Pomanjkanje izmenjave in preverjanje lastne poklicne in človeške podobe kmalu kaže značilne sadove — najvidnejši med 'njimi je strah. Strah vseh strahov pa je strah pred primerjavo; izraz tega strahu je šolnikova občutljivost na to, ali velja med kolegi za slabšega ali boljšega, pa tudi na stališča dijakov ali staršev ter kolegov glede njegovih metod, znanja in uspešnosti. Strah pred kritiko pa zavira vsako sproščeno razmišljanje o sebi, uniči zdravo razdaljo do lastnega jaza, če hočete, tudi ves humor. Šolnikova osebnost postaja toga, obrnjena v obrambo in napad, preobčutljiva zaradi ogroženosti in neobčutljiva za pozitivne spodbude okolja. Ti strahovi začnejo zazidavati šolnika v njegovo kraljestvo ali zapor — razred in ga te-rajo v ranljivost in človeško krhkost. Tej ni izpostavljen samo starejši šolnik (ki sploh ni nujno tradicionalist), v enaki stiski je lahko tudi mlad šolnik in tudi tisti, ki se zavzema za prenovo šole. Šolnik ima bolj malo virov zadoščenja. Nadrejene navadno zanima le to, da poteka vse brez zapletov, da vlada disciplina, da so ocene v predvidenih okvirih, da ne pade preveč dijakov in še kaj. Resnega stika na poklicni in človeški ravni navadno ni. S kolegi si izmenja kakšen »dober dan«; tudi tu navadno ni prostora za globlji stik, debato, izmenjavo. Nevarno je torej, da šolnik išče zadoščenje le pri dijakih, namesto da bi ga iskal tudi v samem sebi, v svoji vrednosti, v svoji veri vase in —zakaj ne —tudi v občutku svobode, ki mu ga lahko daje odprtost kritiki in kolegom. Zadoščenje namreč izhaja iz tega, da spoznamo potrebne razsežnosti in meje svojega truda in najdemo način dela, da stvarnost sicer razumemo in sprejemamo, vendar jo tudi načenjamo in spreminjamo —se torej čutimo dejavne in na poti naprej, ne pa žrtve, ki jih nihče ne ceni, ali pa brodolomci z izgubljenimi iluzijami. ALENKA REBULA-TUTA (Pedagoški Ust, št. 2-3-82, Trst) DOMOVINA JE ENA sg 3T S m Novost: Pedagoški list Slovenski učitelji na Tržaškem so dobili svoje strokovno glasilo Pred kratkim nam je vodstvo pred učitelji slovenskih šol v za- morajo sindikata slovenskih učiteljev na Tržaškem poslalo prve izvode Pedagoškega lista, ki ga izdaja pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu. Že listanje po tem časopisu nas prijetno preseneti, saj so sestavki pestri in aktualni, njihova vsebina pa kaže veliko zavzetost piscev za sodobna vprašanja vzgoje in izobraževanja. Tudi med zamejskimi prosvetnimi delavci je torej precej ustvarjalnega nemira, ki išče in preskuša nove poti in možnosti v vzgojno-izobraževal-nem delu. Kot je zapisano na začetku prve številke Pedagoškega lista, ki je izšla v maju 1981, se tudi mejstvu odpirajo venomer nova vprašanja, pedagoška praksa pa čuti potrebo po reformi. Kakšno šolo hočemo, katere vsebine moramo izbrati, katere sposobnosti in darove pri učencih razvijati, kateri naj bodo torej temeljni smotri vzgoje in izobraževanja in kako jih uresničevati v slovenskih šolah — ta vprašanja so v ospredju in naj bi spodbujala slovenske učitelje k pisanju za svoj časopis. Posamezne okrožnice, s katerimi nadrejeni usmerjajo učitelje, gredo največkrat mimo njih in jih ne ogrejejo, saj nastajajo predlogi daleč od njih in brez njihovega sodelovanja. Slovenski učitelji v zamejstvu zato iskati pobude predvsem v sebi in v izkušnjah svojih delovnih tovarišev. Prva številka Pedagoškega lista je dala poudarek uporabi eksperimentalne metode v pedagoški praksi. Pregledu pomembnejših reformnih odlokov po letu 1962 sledi prikaz dela celodnevne osnovne šole v Pierisu. Kot zgled šole, ki išče nove poti, je opisana tudi osnovna šola v Podčetrtku. Zanimive so izkušnje srednje šole Frana Levstika v Slovenskim učiteljem na T| škem veliko pomenijo vsako® seminarji, ki jih organiziraj(,l pomoči slovenskega Rep11] škega komiteja za vzgojo in braževanje ter telesno kultu!' s sodelovanjem širšega ki pedagoških in znanstvenih lavcev iz Slovenije. V novej* času je pri organiziranju teh1 § čanj zelo dejaven tudi sin jv.v aiivci p11 isivciiiju iiv/viii ^ji^ti vzgoje in izobraževanja, ki j j ^ašajo v delo vseh osnovnih šol, ',.rasti celodnevnih, nove sestavi-, Šolo moramo razšolati, jo ■i: )rožno odpirati v družbeno in lj gospodarsko življenje in delo s ^olja, in to s sodelovanjem ob-st ;,ai>ov, staršev, družbeno-poli-^ ^nih dejavnikov in organizacij jjf^ruženega dela. Mladino mo-! j ^010 pripravljati za ustvarjalno .»elo. v programih osnovne šole t3 Moramo uveljavljati politehnični jo, tj. uvajati prvine tehnične ^goje v posamezne učne pred-. ^ete, razvijati interesne dejav-1 Posti s tehničnega področja, aleg tega pa vključevati učence tista dela in naloge združenega 3|eja> ob katerih učenci lahko od-(irivajo, razvijajo in uveljavljajo u iV°ie sposobnosti in zanimanja (i^Proizvodne poklice. P Sole same tega ne zmorejo, '! !ato se morajo povezovati z or-a ionizacijami združenega dela. Njihovi strokovnjaki, ki imajo .Oselje in sposobnosti za delo z 'lcenci, bodo prevzemali vzgoj- vz i— ^ _i____ i _a , j10'izobraževalo e naloge kot ,unkciojo združenega dela. Pri-aajali naj bi v šolo; kjer je rno-’' ®°če in imajo v podjetjih za ^'-'ence primerne dejavnosti, pa I ®rganizirali proizvodno delo na klovnih mestih v delavnicah. Tu Jz učenci z didaktično prirejenim > Programom vzgajajo za delo in ih1 [jrevzelTlanje odgovornosti v vi Posvet na.j bi pokazal, kaj ’ šole v tej smeri že naredile in kako naj bi bilo vnaprej. X OSNOVNA ŠOLA SLAVKO CUNDER V PREBOLDU že aalj časa sodeluje z organizaci-janti združenega dela v krajevni skupnosti in širšem okolju, te-j^je pa se je povezala z njimi, *° se je razvila v celodnevno. Tekstilna tovarna Prčbdtd in o* ^djetje MIK (mizarstvotfj Ijo-^ 4lnarstvo) sta pokazaIa;HMftWe-anje za povezovanje šdlškega!.in z« Proizvodnega dela. Žrplred i]i! 'remi leti sta začela ppd; vod- II ,,,voni mentoric iz TeksttiHtiifp-u ,arue delovati na šŠirlt^fl tehniko, tkalstvo, laboratorijsko delo, pletilstvo in oplemenitenje tkanin. Oblikovali so pet skupin s štirinajst — in šestnajstletnimi učenci iz 7. in 8. razreda, ki imajo že nekaj znanja iz fizike in kemije. Proizvodno delo poteka v delavnicah, tovarniških dvoranah pri strojih in v laboratoriju po dve uri vsak drugi teden. Mentorji uvajajo učence v delovni proces ob proizvodnih nalogah, jih vodijo, usmerjajo, spremljajo njihove uspehe in razvoj, skrbijo za varnost in vodijo dnevnik dela. Programe po izkušnjah in potrebah spreminjajo in poenostavljajo, če so preveč zahtevni. Nekatere skupine programe ob polletju zamenjajo, da bi učenci spoznali čim več dejavnosti. Posamezniki prehajajo na drug program lahko že prej, če jim ta ne ustreza. Šolsko vodstvo ugotavlja, da se kaže že po dveh letih takega usmerjanja pri učencih 8. razreda večje zanimanje za proizvodne poklice. Zanje se je letos odločilo 65% absolventov, kar je poleg večjega osveščanja prav gotovo rezultat razvijanja interesov v procesu proizvodnega dela. Učenci prihajajo v obrate radi in se z zanimanjem vključujejo v delovni proces. Vse skupine učencev pri delu smo v šoli in organizaciji združenega dela obiskali na njihovih delovnih mestih. Seznanili smo se z delovnim procesom in se pogovarjali z mentorji in učenci. Podobno kakor šola Prebold organizira proizvodno delo CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA BIBA ROCK V ŠOŠTANJU. Povezuje se s Termoelektrarno, kjer delajo z učenci mentorji-strokovnjaki za elektrotehniko, radiotehniko in strojništvo po 2 uri tedensko. V začetku šolskega leta se sesta- delo dobivajo gradivo za tehnično vzgojo. Marjan Tomšič, pedagoški svetovalec Zavoda SRS za šolstvo, je naglasil, da je po dosedanjih pokazateljih vidno, da celjska regija najbolj načrtno uvaja v pedagoško prakso najsodobnejše oblike politejinizacije vzgojnoizobraževalnega dela osnovne šole. Priporočil je, naj bi šole izkoriščale prav vse proizvodne organizacije v okolju: industrijske, obrtne, kmetijske, tr- skupnosti in združenem delu prevzema šola z učenci del delovnih obveznosti, s tem pa ustvarja tudi neko materialno vrednost. O uporabi teh sredstev pa naj bi odločali učenci sami in se pri tem vzgajali za samoupravljanje. Obenem pa lahko prispevajo k boljši opremljenosti šole za razne dejavnosti. To sodelovanje je potrebno opredeliti v samoupravnih aktih šol in organizaciji združenega dela. Problematika usmerjanja govske in druge in na razne načine z njimi sodelovale, jih spoznavale in se vključevale v delovni proces. Potrebna je pedagogiza-cija delovnih programov in dela z učenci. To nalogo morajo na nevsiljiv način prevzeti pedagoški zbori šol. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Emil Rojc, sekretar medobčinskega komiteja ZKS v Celju. Zavodu SRS v Celju je dal priznanje za prizadevanja pri uveljavljanju smernic za preobrazbo vzgoje in izobraževanja, (Obe fotografiji: Amand Papotnik) 1 v ctll iia N Uril MVUJNM f°žek in skupina za indiištfijško k .ovanje tkanin. Šola je, ria-loi avila šivalne stroje, vJ krožku tol elajo p0 vseh fazah ‘feikVVf' v at Proizvodnji in si občasno dgfe-?ai° tudi tekoči trak v tovarni-obratu. V krožku za indu-'ijsko oblikovanje učenci in Cer>ke kreirajo modele in samo-T tojno krojijo. V obratu pa spoz-ayaj0, tago v industriji prena-o' alo modele v izdelke. Ta krožek )e tako napredoval, da je s svo-f P’11' kreacijami lahko sodeloval if "a sejmu mode v Ljubljani. ■ t t ..ru£em šolskem letu so v te-' i *st'ini tovarni na podlagi inter-j8a razpisa oblikovali skupino ennikov in inženirjev in za vodjo psi Postavili posebej izbranega stro-! 0vnjaka. S šolo so sklenili sa-°upravni sporazum za proi-v°dno delo učencev in izdelali pr°grame za strojništvo, elektro- nejo in napravijo delovni načrt. Učitelj tehničnega pouka pelje skupine učencev pred eiektrar-, no, k jer jih prevzamejo mentorji in vodijo v delavnice. Šola je s Termoelektrarno sklenila sa-: mpupravni sporazum, po katerem prevzema podjetje vse materialne stroške in skrb za varnost učencev. Nagrajuje tudi mentorje in občasno stimulira učence. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAK V TITOVEM VELENJU sodeluje s Podjetjem za hidrogradnje, promet in hortikulturo. Po samoupravnem sporazumu pomagajo učenci pri rekultivaciji zaraslih kmetijskih površin pod vodstvom vrtnarskega tehnika in s tem pridobivajo nove kmetijske obdelovalne površine. V prostem času prevzemajo različna opravila v trgovini in drugih delovnih organizacijah. V zameno za opravljeno prav tako pa tudi delavcem celodnevnih šol in njihovim zunanjim sodelavcem za dosežene rezultate. Informacije o uspehih nas navdajajo z optimizmom, zlasti zato, ker ponavadi navajamo samo težave in probleme. Poudaril je velik družbe-no-politični in vzgojni pomen tega, da se šola odpira v okolje. Z . uvajanjem proizvodnega dela in drugih oblik sodelovanja potrjuje pravilnost kpnceprta celodnevne šole. Delo je ustavno načelo naše socialistične samoupravne družbe in merilo človekovega položaja v njej. Na delovno vzgojo moramo gledati celostno, ker ima več sestavin: družbenomoralno, socializacijsko in gospodarsko. Učence združuje ob skupnih nalogah, oblikuje družbeno zavest in odnos do proizvodnega dela in vzgaja dobrega gospodarja. Pri uvajanju proizvodnega in drugega koristnega dela v krajevni učencev v poklice in uvajanje proizvodnega dela mora priti na seje delavskih svetov. Zagotoviti morajo gmotna sredstva za delo in nagrajevanje mentorjev in učencev. Vzgojno-izobraževalno delo z mladindMnora postati sestavina njihovega rednega dela. Družbeno-politične organizacije, sindikati in skupne službe za vzgojo in izobraževanje naj bi se v vseh občinah še bolj zavzeli za medsebojno povezovanje šol s proizvodnjo in delovno vzgojo učencev. Udeleženci posveta so sprejeli pomembne sklepe za nadaljnje razvijanje proizvodnega dela učencev: — Skupne službe vzgoje in izobraževanja v občinah bodo zbrale podatke o tem, katere šole že sodelujejo z združenim delom in kako. — Svetovalni delavci na šolah, komisije za poklicno usmerjanje, učitelji tehnične vzgoje, starši in sveti šol naj sodelujejo pri načrtovanju proizvodnega dela učencev v letnih programih življenja in dela šol. — Občinska vodstva sindikatov in družbeno-politične organizacije naj bi spodbujale organizacije združenega dela, da bi odpirale za učence primerna dela in zagotavljale mentorje, zlasti tiste, ki so že inštruktorji učencev v usmerjenem izobraževanju'. — S samoupravnimi sporazumi naj bi urejali medsebojne odnose irt zagotavljali varnost učencev pri delu ter potrebne prevoze. — Združeno delo naj V švojih Samoupravnih aktih' določi naloge mentorjev, ovrednoti nji-■ hovo delo Za pripravo in vodenje delovnega procesa. — Mentorji ne Smejo biti osamljeni; skupaj s šolo naj načrtujejo delo programirajo, šole se z njimi pogosto sestajajo, sproti rešujejo nastala vprašanja, spremljajo razvoj učencev, vabijo mentorje v šolo na razne prireditve in jim dajejo tudi priznanja za vloženi trud. Vsa tovrstna prizadevanja šol in združenega dela so namenjena učencem, da se bodo našemu družbenemu in gospodarskemu razvoju ustrezno izobraževali in vzgajali ter pozneje lahko zaposlovali kot dobri delavci in samoupravljavci. TONČKA METELKO OB KONCU PRVEGA POLLETJA Smo zadovoljni z uspehi? V 2. členu zakona o osnovni šoli smo zapisali, da se v osnovni šoli učenci vzgajajo, si pridobivajo splošno izobrazbo in se s tem pripravljajo na nadaljnje izobraževanje, delo, samoupravljanje in osebno življenje. V pravilniku o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli pa med drugim piše, da učenci v naslednji razred praviloma napredujejo'. Polletje je za učitelje, učence in starše čaš, da pregledajo rezultate nekajmesečnega dela in se dogovorijo, kako organizirati delo vnaprej, da bi bilo ob koncu leta čim manj neuspešnih in razočaranih otrok. Osnovno šolo Notranjski odred v Cerknici obiskujejo 604 učenci, od tega jih je . na višji stopnji 349, med temi pa je bilo ob polletju kar 18 % neuspešnih z eno ali več negativnimi ocenami. Največ neuspešnih — kar 24 % — jih je bilo v osmih razredih, sledijo jim sedmi, peti in šesti, ki so s 86-odstotno uspešnostjo najboljši. Največ negativnih ocen je bilo pri angleškem jeziku, fiziki in matematiki, sledijo pa slovenski jezik, zgodovina, biologija in zemljepis. Resno se lahko zamislimo nad visokim odstotkom neuspešnih učencev, in to predvsem v sedmih in osmih razredih, ko se otroci že odločajo za nadaljevanje šolanja, za poklic in bi jim morala biti lastna uspešnost toliko pomembnejša. Eden od razlogov neuspešnosti je gotovo v tem, da učenci napredujejo z eno ali celo več negativnimi ocenami. Izkušnje so pokazale, da negativno oceno v višjem razredu le izjemoma popravijo, saj je primanjkljaj v znanju prevelik, pogosto pa dobijo slabo oceno še iz kakšnega drugega predmeta. V 7. in 8. razredu so vrzeli vznanju že tolikšne, da jim učenec niti ob dopolnilnem pouku ni več kos, poleg tega pa je povsem upadla tudi njegova motivacija. Učitelji se tudi pritožujejo, da prihajajo starši neuspešnih učencev v šolo zelo poredko ali pa sploh ne, ker pa jih večina nima primerne izobrazbe, otrokom tudi ne znajo pomagati. Veliko negativnih ocen pri angleškem jeziku lahko razložimo s tem, da lahko učenec konča 8. razred tudi z negativno oceno iz tujega jezika. To je predvsem za slabše učence kaj malo spodbudno, saj imajo negativno oceno iz angleščine že od 5. razreda. Negativne ocene iz fizike in matematike lahko delno opravičimo s tem, daje pri (eh dveh predmetih potrebno predvsem logično razumevanje, ki pa ga nekateri manj sposobni otroci nimajo. Vendar pa je precej slabih ocen tudi pri družboslovnih predmetih, ki kažejo v osnovni šoli predvsem otrokovo pridnost, motiviranost in odnos do dela. Kje so vzroku da toliko otrok šolsko delo sploh ne zanima, da sta odpovedali tako notranja kot zunanja motivacija? Odgovor na to bi dala morda celostna razčlemba stanja na vseh osnovnih šolah v Sloveniji., prav gotovo pa smo nekoliko krivi mi vsi, s svojim velikokrat površnim odnosom do dela. Učitelj, ki je po mnenju staršev najbolj odgovoren za otrokovno neuspešnost, je gotovo najmanj kriv, učenčev neuspeh pa ga pogosto bolj prizadene kot učenca samega. Temeljito reformo potrebuje tudi osnovna šola, drugače bodo vsa prizadevanja srednjega usmerjenega izobraževanja zaman, prihodnji delavci in samouprav-' Ijavci pa gotovo ne bodo takšni, kakršne si želimo in jih potrebujemo. JANA BOŽIČ-ŠIRAJ Šole, postanite podporne članice UPZ Emil Adamič! Izvršni odbor republiškega v katererh sodelujejo učitelji, odbora Sindikata delavcev v Vzgojitelji z vseh področij vzgoje vzgoji, izobraževanju in znanosti iri izobraževanja, je na svoji tretji seji razpravljal o vlogi, položaju in pomenu Uči- Izvršni odbor, prosi vse de-teljskega pevskega zbora Slove- lovne drgatuzgcije s področja nije »Emil Adamič«. Izvršni yzgojeinižpbraževanja,dapo-odbor se zaveda odgovornosti, ki stanejo podporne članice zbora; Nastop UPZ Emil Adamič marca, ob podelitvi Žagarjevih nagrad v domu Ivana Cankarja, v Ljubljani jo ima sindikat kot pobudnik delovanje in obstoj zbora pred-ustanovitve pevskega zbora. stavlja tudi del sindikalne dejav- Ugotovi 1 je, da je zbor osrednji nosti Sindikata delavcev v vzgoji, učiteljski pevski zbor V Sloveniji, izobraževanju in znanosti. rtrai Učiteljeva beseda ni dovolj Ni vseeno, kdo je učitelj; a tudi najboljši učitelj sam ne more opraviti Vsega pedagoškega poslanstva, če sc v vzgojnd-izobra-ževalnem procesu ne poveže z drugimi. Na primer: kako bi lahko učitelj dovolj živo in prepričljivo prenašal tradicijo NOV, če se ne bi povezal z živimi pričami, ki so v vsakem kraju. Organizacija zveze borcev NOV v Podčetrtku in skupnost učencev so lani podpisali dokaj podroben samoupravni dogovor o sodelovanju. Ta ne pomeni le prenašanja tradicij NOV, temveč tudi neposredno samoupravno vzgajanje mladine, ki se dogovarja z drugimi o svojem delu, načrtuje delovni proces, ga izvaja in odgovarja v delitvi dela za svoj prispevek pri uresničitvi natančno opisanih nalog. Ni dovolj, da pride ob kakšni priložnosti udeleženec NOV v šolo in pripoveduje o svojih doživetjih. Veliko pomeni to, da skupno pripravljajo proslave, da skupno obiskujejo ostarele in osamljene člane zveze borcev in se lotevajo različnih delovnih akcij in pohodov. Pionirji so izbrali kurirčke, ki so na voljo organizaciji zveze borcev tako da zajemajo ves teren. Niso pomembni le zato, da bi raznašali povabila za sestanke, temveč poskrbijo tudi za povezavo članov zveze borcev s šolo in s svojim predsedstvom. Skupna manifestacija ni le kurirčkova pošta.temveč vsak praznik ostarelega borca, vsako poslednje slovo, pa tudi srečanje s pobratenimi borčevskimi organizacijami iz Maribora in Hrvat-skega zagorja. Učiteljeva beseda ni dovolj; združevati je treba teorijo s prakso skozi vsakodnevno življenje šole in okolja. Učenci tako spoznavajo preteklost, vraščajo se v sedanjost, a hkrati koristno uporabljajo prosti čas za učenje, ustvarjanje in razvedrilo. Ob tem, kakor vse kaže, bodo sčasoma tudi sanii zbrali gradivo zgodovine svojega kraja in to s podrobnostmi, ki jih verjetno noben zgodovinar od zunaj ne bi opazil, bo pa dosežek sodelovanja dedov in babic, staršev in vnukov. RUDI LEŠNIK Kaj pa šolski vrtovi? Širokopotezna zamisel o 100-letnici zakona o obvezner osemletnem šolanju zgraditi 10 šol je bila dosežena in presežen; V kratkem desetletju in pol so p vsej naši domovini zrasla mc derna šolska poslopja s telovad nicafni, z asfaltiranimi športnin igrišči, zelenicami, posajenimi okrasnim drevjem, grmičevjer in 'cvetjem. Vse to je zelo lepo in pra\ vendar je precej šol povsem po zabilo na šolske vrtove, ki si nekoč veljali za obvezno učil vsake šole. Daleč smo od tega, d bi vrteli kolo zgodovine nazaj vendar se vseeno spominjamo ti stih starih šol z urejenimi vrtovi na katerih si našel veliko lepega pa tudi koristnega. Zdi se, d; smo v naši družbi že tako bogati da smo postavili estetski videz n, prvi tir, koristnost pa na stran skega. Neizpodbitno je, da smo večini primerov bogastvo naši nekdanjih šolskih vrtov zapravi H. Vsi vemo,dase je v38 letih p« osvoboditvi v naši družbi marš! kaj spremenilo in da se je ten spremembam morala prilagodit tudi šola, vendar bi morali pozi tivna spoznanja in pridobitve do katerih se je šola že dokopala ohranjati in jih dalje razvijati Lani se je porodila plemenit; zamisel »88 dreves v spomii predsednika Tita«, ki jo je ure sničilo veliko šol. V njihoven okolju so posadili učenci smreke bore, breze, jerebike, platane it drugo lepotično drevje do števil; 88. Če so to napravili v mestu, j< to povsem razumljivo, nerazumljivo pa je da so se za enak drevesni izbor odločili tudi na podeželju, kjer je v neposredni bližini naravni gozd. Ob zamisli o posaditvi dreves ni nihče predpisal drevesnega izbora. Menimo pa, da bi sadno drevje v istem številu prav tako ustrezalo. Ob saditvi sadnega drevja bi se med učenci višjih razredov, ki bi to delo opravljali, razvijalo več vzgojno-izobraževalnih procesov, ki bi izpopolnili in oplemeni- tili naše vzgojno-izobraževalne smotre. Seveda za vsa ta dela ne bi uporabili rednih učnih ur, temveč naj bi vsa dejavnost'potekala v krožkih. Prav gotovo se bo ob tem predlogu dvignil upravičen glas učiteljev; »Saj bomo utonili v poplavi krožkov!« Res je, na marsikateri šoli je krožkov preveč; kdo pa pravi, da mora imeti vsaka šola celotno paleto krožkov? Ti naj slede gmotnim možnostim na šoli, sposobnostim učiteljev ali mentorjev za vodenje posameznih krožkov in posebnim potrebam kraja. Dvignil se bo še drugi glas — češ učiteljev v vsem zadnjem obdobju ni nihče učil in usposabljal za vrtnarsko in sadjarsko delo. To je seveda res, vendar se v kraju, kjer je večja šola, najde tudi kaka kmetijska delovna organizacija s kmetijskimi tehniki in inženirji, ki bi pomagala šoli, pa tudi biologi na šoli imajo iz tega področja če že ne praktičnega, pa vsaj teoretično znanje. Potrebo po uvedbi sadjarsko-vrtnarskih krožkov utemeljujemo še s tem, da je v zadnjih dveh desetletjih zraslo zelo veliko zasebnih stanovanjskih hiš. Vsi vemo, da si stanovalci teh hiš urejajo okolje s saditvijo sadnega drevja, urejanjem zelenjavnih gred, zelenic, okrasnega grmičevja idr. Kako lepo in prav bi bilo, če bi otrok, katerega starši imajo hišo, prinesel iz šole temeljno znanje o tem, kako se sadi in goji vrtnine, grmičevje, drevje itd. In še nekaj: na vseh šolah prejemajo učenci tople malice, na mnogih pa tudi kosila. V kuhinjah teh šol je potrebna raznovrstna zelenjava, nekaj te pa bi lahko pridelali na šolskih vrtovih, tako da ne bi bilo treba kupovati najnujnejše. Vemo, da se že kar precej šol ukvarja s to dejavnostjo — tem pa seveda te vrstice niso namenjene. ERNEST REČNIK Športnikova osebnost v ogledalu Naj mi kolegi, učitelji telesne vzgoje, dovolijo, da sežem malo na njihovo področje. Z vso pravico me lahko zavrnejo, češ »le čevlje sodi naj kopitar«, pa vendar mislim, da je otrok tako celostna osebnost, da si ga ne moremo porazdeliti po šolskih predmetih. Ne moremo si ga lastiti niti kot nadebudnega matematika niti kot izjemnega glasbenika ali športnika itn. Nemalokrat sem opazovala otroke in njihove starše, ki so obupovali ne samo zaradi slabih šolskih ocen, temveč tudi zato, ker so se jim razblinili upi, da bo njihov otrok izbran v selekcijo v kaki športni panogi. Je tak obup upravičen? Ali je šport nekaj, kar naj krepi »zdrav duh v zdravem telesu«, ali je lahko tudi razlog za obup in vir družinske in osebne tragedije? Pred nedavnim sem si ogledala film o olimpijskih igrah. Na platnu smo videli krepkega, zdravega športnika, človeka, ki bo morda v naslednjem trenutku postal svetovni prvak. Vztrajnost in volja sta ga privedli na zgornji rob človekovih sposobnosti v kaki panogi. Atlet se pripravi na skok, požene se v dir, skok — uspeh! Arena vzvalovi, tekmovalec dviga roke v pozdrav, klici zmagoslavja od vsepovsod. Naslednji tekmovalec! Pripravljen, zalet, skok — ponesrečen skok! Tekmovalec ostane na tleh, obraz zarije v blazino, z rokami si grebe po laseh. Ali ta na zunaj močni mladi atlet ni dovolj močan, da bi prenesel ponesrečen skok, da bi tudi ob izgubljenih točkah ohranil dostojanstvo osebnosti, ki zna prenesti uspeh in neuspeh? Ali bo res dopustil, da bo zato, ker je zaostal za stotinko sekunde, za centimeter višine, postala ta razdalja namesto poti zmagoslavja pot do obupa? So tisti, ki so vzgajali tega fanta mislili le na uspeh? Ali ga niso utrdili proti neuspehom? Kdo je naučil tega mladeniča in tisoče drugih takole sprejemati neuspeh? So bili to starši, vzgojitelji, trenerji? Vsekakor nekdo, ki je prenašal neuspeh slabše od tekmovalca takrat, ko je bil še otrok. Nekdo ga je pač naučil iz trenutnega neuspeha narediti tragedijo. Mislim, da imajo tu naši učitelji športa veliko dela, saj ni lahko prepričati otroka, da se današnji neuspeh da spremeniti v odskočno desko za jutrišnji uspeh. Vsaka izkušnja nekaj stane. Najpomembnejše je naučiti otroka, da zna svoje telesne in duševne obremenitve odmeriti glede na svoje sposobnosti. Šport in življenje sta si zelo podobna. Oba sta polna zmag in porazov, naporov in umikov. Pomembno je le, kako znamo oboje prenesti. In še tole: vsakdo mora imeti košček svojega sveta, ki ga ne odkriva javnosti. Vsak človek ima razpon od velike sreče do velike nesreče, od veselja do Tat — Tat si! Tat si! Tat! Tat! Mladen, najmanjši med njimi, stoji pred tožniki s sklonjeno glavo. P o obrazu se mu kotalijo solze. Njegovi sošolci ga obkro-žajo, vpijejo, s prstom kažejo nanj, ne slišijo zvonca niti mene, ko stopim v razred. — Tovarišica! Mladen je tat! Vzel je vaša dva Zabavnika! (S težavo se spomnim. Dva stara Zabavnika, ki sem ju odložila med stare časopise1). — Pomirite se! Z Mladenom se bova o lem sama pogovorila po pouku. — Ne boste se sama, ne! Jaz hočem biti zraven! zatuli Željko. — Zakaj pa? — Ker vem, da mu boste tista dva Zabavnika kar dali! Da me takole spregleda! Z Mladenom sva se pogovorila. Zedinila sva se, da si jih je izposodil. — A boste povedali drugim, da jih nisem ukradel? — Seveda. Mladen odhaja. Noč sili v razred. Prižgem luč. Popravljam zvezke. Nekdo potrka in hkrati vstopi. Željko. — Tovarišica, kako ste se zmenila? Globoko vdihnem. Povej mi, Željko, zakaj bi ravno tebi posebej razlagala? — Zato, ker mene zanima, drugih pa ne! E. FERBAR obupa, vendar, ob obeh skrajnostih naj si postavi mejnike in za njimi ohranja svet, ki ni za kamere in radovedneže. Zrela osebnost ne razkazuje svoje zelo hude nesreče svetu. Otroka je treba naučiti tudi tega. Pri športu je veliko prilo 5 nosti tudi za to, da si privzgojil1 tisti ponos, ki človeku ohral! dostojanstvo tudi takrat, ko 6 Hin življa neuspehe. “Nj 'rk DUŠICA KUNAVER tik 'bli. Zaseda '•jn fonajpgo. s»; tore&Kč' — Tovarišica, imate danets.čas? Bpstt^ šli z mano gledat mojega mucka? me po poMkmvgrašafJ^tjqpy — Ne bo šla, ne! zavpije Željko...Njegovo pripombo presli- šim. (Že nekajkrat nisem imela čas.a. .Jjaries pa mu izpolnim Željo). j uiu - ; — Samo pospravim. Počakaj me pred vhodnimi vrati! Hitim. Zunaj se že mrači. Pred šolskimi vhodnimi vrati nikogar. Kličem, se oziram, Boštjana nikjer. Vijugam med bloki. Izza stebra se pojavi Željko. — Zdravo, tovarišica! Vam lahko nesem torbo? — Seveda. Malo me začudi njegovo spremstvo. Vso pot mi govori o svojem zajčku. Zahvalim se mu za pomoč, mu dam liziko in že se posloviva. Naslednjega dne le malo podrezam Boštjana, zakaj me ni počakal. — Ja, tovarišica, ko pa je prišel mimo Željko in mi rekel, da vas ne bo, da imate sestanek. Da naj grem hitro domov. Oh, ti moji osemletniki! Ofc le Pr 'ati; luč ton Cijc fttgf Pia Vo dri dal jai užt E. FERBAR Vi ajš b, 'gl; er olji le. nsl Najslabši papir za šolske zvezke Razmišljanja elementarke Poučujem v prvem razredu. Bližalo se je novo leto in seveda čas dedka Mraza. Ker smo že toliko vešči v pisanju, smo dedku Mrazu napisali ljubeznivo pismo in ga tudi prosili, naj nam prinese nalivno pero. Pisali smo mu toliko prej, da bi dedek Mraz lahko še dobil nalivna peresa v trgovinah (pa tudi starše sem toliko prej opozarjala na toj, ker se je zadnja leta pokazalo, da so okoli novega leta in še dolgo po njem trgovine prazne. Začelo se je pri nalivnikih. Starši so tožili, da nalivnikov ni (takih na bom-bicein po zmerni ceni, kajti nihče ne bo začetniku kupoval dragih nalivnih peres). Končno so se le vsi učenci pohvalili, da imajo nalivnike, toda žal samo eno škatlico bombic, ali pa celo samo dve bombici v nalivniku. Kaj pa zdaj?! Z nalivniki, ki se polnijo, imamo učiteljice slabe izkušnje. Od staršev ne moremo zahtevati nekaj, česar ni. Tudi ta problem smo rešili. Vprašaš tu, vprgšaš tam, kot smo zadnje čase že navajeni, pa še ljubeznivi starši so priskočili na pomoč in dobili smo bombice. Prišel je slovesen dan po novem letu, ko smo začeli pisati z nalivniki. Zdaj se je začela nova težava! Vsak tretji, četrti nalivnik ne dela — ne piše. Menjaš bombice, namakaš v črnilo, popravljaš — pa nič. Nalivniki ne pišejo. Dolžiš otroke, da ne znajo držati nalivnikov, obračaš peresa.-Tudi »tovarišici«, ki jp 5 pisanja vajena, nalivnik ne dela.. Torej so nalivna peresa slabit. S tem pa še ni konec težav. Papir v zvezkih! Ta je letos tako. slab, da še tega, kar je zapisano s svinčnikom, ne moreš zradirati, (Opozoriti moram, da ne spadam, med tiste tovarišice, ki ne dovolijo radirati »svinčnika«. Saj se tudi sama kdaj zmotim, kako se ne bi prvošolček, ki se šele začenja seznanjati z umetnostjo pisanja in izrazja.) Letos pa sem vlogo radiranja prevzela na svoja ramena, oprostite »v svoje noge« ter radirala otrokom, ki so kaj napačno zapisali, ker je vsako njihovo radiranje povzročilo luknjo v papirju. Tudi moje radiranje ni ostalo brez sledov. S črnilom ne smeš pisati v nove zvezke. Težave imajo zlasti začetniki, ker so še nespretni in pritiskajo — saj jim roka še ne drsi po papirju kot nam. (Tudi učiteljice na predmetni stopnji tožijo, da tisti učenci, ki pišejo z nalivniki, pišejo samo na eno stran lista.) Črnilo se preveč vpija - ' Je razleze, ali pa prodre skozi, tal^I da druga stran lista ni uporabr Gledam stenske koledarje vs«— oblik, barv, velikosti, praktičf in nepraktične, ki jih imajo nek; tera podjetja samo za rekla« . | svojih izdelkov, številk pa škof ne vidiš, tiskane na najboljše papirju. Tudi koledarji z nagli|J cami (in še s čim drugim) se p1 javljajo, rokovniki — vse je i» dobrem papirju. Samo pri š prirejenega za družinsko varstvo in seveda — potrebne igrače in vzgojna sredstva. Skratka, prikazan bo vrtec takšen, kot naj bi bil — vse do tekstila in posode, ki jo uporabljajo otroci. Vsa oprema je izdelana doma, prispevala sta jo Slovenijales in Marles, vzgojna sredstva so izdelali v naših tovarnah, pa tudi privatniki, ki so začeli izdelovati igrače. Vzgojiteljice, ki so naredile nekatere igrače in vzgojna sredstva upravičeno pričakujejo, da bo proizvodnja vsaj nekatere sprejela v svoj program. Razstava je namenjena predvsem tistim, ki na novo gradijo, urejajo ali preurejajo vzgojno-varstvene organizacije. Seznaniti jih želi s pogoji za začetek del in s prilagajanjem sedanjim standardom in normativom. Naj povemo, da bodo razstavo še posebno obogatile razne prireditve, posveti in »okrogle mize«. Eno izmed osrednjih posvetovanj bo Posvetovanje o nalogah vseh inšpekcijskih služb pri organiziranju vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki ga pripravljata Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo in Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Na posvetovanju bodo vse inšpekcijske službe razpravljale o svojih nalogah glede na zaostrene gospodarske razmere, o tem, kako bodo delovale po dogovoru, skladno z zakoni in usklajeno med seboj, ne da bi ob tem podvajale svoje naloge. Posvet bo združil vse inšpekcijske službe Slovenije in vzgojno-varstvene organizacije v ustvarjalen pogovor, ki naj bi spodbudil nadaljnji razvoj in medsebojno sodelovanje. Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Zavod SRS za šolstvo pripravljata posvet o organiziranosti vzgojno-varstvenih organizacij, kjer naj bi se temeljiteje pogovorili o delovanju velikih vrtcev, o prednostih, pa tudi slabostih take organiziranosti. Na posvetu naj bi izoblikovali usmeritve za nadaljnje obdobje. Zavod SRS za šolstvo bo v sodelovanju z Vzgojno-varstveno organizacijo Vodmat, s Katedro za otroško psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravil pogovor za okroglo mizo o vzgojnih sredstvi v družbeni vzgoji predšolskih otrok. Pogovor bo združil proizvajalce, trgovce in delavce v vzgojno-varstvenih organizacijah, ki bodo razpravljali o najpomembnejših vprašanjih o izdelavi in prodaji igrač in o potrebah in zahtevah v vzgojno-varstvenih organizacijah po kakovosti in funkcionalnosti teh igrač. Center za napredek gospodinjstva bo pripravil pogovor o tekstilu za predšolskega otroka v družbeno organizirani vzgoji. Vzgojno-varstvene organizacije bodo predstavile proizvajalcem kakšno opremo in posteljnino potrebujejo in kakšna naj bi bila delovna in igralna obleka za otroke. Govorili bodo tudi o kakovosti, ceni, pa tudi o distribuciji in še o mnogočem. Prepričani smo, da se bodo vse vzgojno-varstvene organizacije v Sloveniji udeležile razstave, hkrati pa pozivamo vse vzgojno-varstvene organizacije v Ljubljani, da sprejmejo kolegice vzgojiteljice iz drugih krajev in z njimi navežejo stike za medsebojno pomoč in sodelovanje. T. D. obrambna in domovinska vzgoja cijo; imajo tudi odbor za vodenje razglasne postaje in druge. V dvorani akademije lahko štirikrat na mesec gledajo filmske predstave po izbiri, šestkrat na leto pa obiščejo gledališke predstave v različnih beograjskih gledališčih. Šolanje je brezplačno. Ves čas štiriletnega šolanja imajo brezplačno stanovanje, hrano, obleko in vsa potrebna učna sredstva, dobivajo žepnino, ki je višja z naslednjim letnikom šolanja. V tem času vsi gojenci opravijo vozniški izpit in dobijo vozniško dovoljenje B kategorije. V drugem letniku gredo na smučanje v eno izmed znanih smučarskih središč. Letos so gojenci gostovali na Pokljuki. Namen zimskega taborjenja je v tem, da spoznajo in se usposobijo za obvladovanje snežnih površin, pobliže se seznanijo s posebnostmi planine in se naučijo orientirati v planinskih območjih. Vsako leto je zimsko taborjenje v drugi republiki; tako hkrati spoznavajo domovino, posebnosti posameznih okolij in zgodovino narodnoosvobodilnega boja. Letos so spoznali posebnosti gorenjskega območja in njegove politično-gospodarske razmere, obiskali so delovno organizacijo Elan, Izobraževalni center v Poljčah in Muzej v Begunjah. Seznanili so se tudi s planinsko enoto in s kranjsko garnizijo, ki jim je bila v veliko pomoč. Čeprav so si to želeli, niso mogli navezati stikov s slovenskimi šolami, ker so vsi učenci in študentje v tem času na počitnicah. Kar 70 odstotkov jih je bilo prvič na snegu, vsi so vzljubili smučanje in vsi so s prav dobrim uspehom končali začetno šolo brez težjih poškodb. Gojenci so vadili z dvajsetimi vaditelji, ki so povečini Slovenci in jih vzljubili kot tovariške in delovne učitelje. Zakaj so se odločili za vojaški poklic in kdo jih je usmeril Pogovarjali smo se z desetimi gojenci. Večina izmed njih se je opredelila že v osnovni šoli, največkrat zaradi privlačnosti uniforme ali zaradi zanimanja za orožje. Nekatere je spodbudil k tej odločitvi za poklic učitelj zgodovine, druge aktivni oficirji, ki so prihajali na šolo, tretje so prepričali prijatelji, ki so delali v občinskih štabih za ljudsko ali teritorialno obrambo. Kakšno smer so si izbrali in zakaj? Nekateri si želijo biti inženir-ci, drugi so si izbrali pehoto, največ se jih je opredelilo za topni-ško-raketne enote, eden za oklepne. Pri raketnih enotah jih najbolj privlači sodobna tehnologija, moč tega orožja, pri vojaškem poklicu pa se veselijo dela z ljudmi. Vsi se v akademiji zelo dobro počutijo. »Kot v veliki, enotni družini, kjer vlada resnično tovarištvo in prijateljska pomoč,« pravijo. »Akademija je Jugoslavija v malem.« Kaj pa domotožje, smo jih spraševali. Strinjajo se, da je bilo spočetka malo hudo, »čez noč« pa so si' pridobili prijatelje in domotožje je izginilo. Pohvalili so se, da gredo večkrat na teden v mesto v »civilu«, kjer se srečujejo s pri-. jatelji. Omenili so, da zelo radi , plešejo in da imajo zelo dobre' stike, posebno s srednjimi šolami. Na njihovih plesih je velikokrat več deklet kot fantov, pravijo. Nikdar ne bi hoteli zamenjati ne šole ne poklica, ker natančno vedo, kaj bodo delali pri svojem poklicu. Kje? To pa res ni pomembno, pravijo, pomembno je, da bomo delali to, kar imamo radi. Naj zapišemo še nekatere njihove izjave: SUAD HALILOVIČ iz Bosanske krajine: Komandir mi nadomešča starše, drugje kot v armadi sploh ne bi mogel obstati. JANKO FILIPIČ iz Logatca: Menim, da dostojno zastopamo šolo in armado in vem, da bomo dostojno zastopali tudi naše predhodnike iz narodnoosvobodilnega boja. DRAGO MAGDIČ iz Ljutomera: Bratstvo se da doživeti in zelo lepo je. Vsak kraj je lep in vreden žrtev, ki so jih prispevali borci. ZORAN JANKOVIČ iz Maribora: Zdravilo za domotožje sta mi bila glasba in plavanje. BOGDAN HORVAT iz Mirne na Dolenjskem: Rad delam z mladimi in upam, da bom svojo nalogo dobro opravljal. BENJAMIN HORVATIČ iz Brežic: Na akademiji imamo zelo veliko možnosti. Igram v zabavnem orkestru. Moj instrument? Kitara. IGOR KOŠIČ iz Ribnice pri Kočevju: S prijatelji se večkrat dobimo v Prešernovi kleti v Beogradu, kjer veselo zapojemo. SAMO KOKOLJ iz Lovrenca na Pohorju: Nepozabna so srečanja z ljudmi s Kozare.iz Makedonije in z drugimi. Lepo je, ker spoznavamo vedno nove in nove ljudi in zmeraj se dogaja nekaj novega. MILAN PLEŠKO iz Novega mesta: Veselijo me napori. Privlači me odgovornost v tem poklicu. Želim si delati v, planinski enoti ali pri vojaški milici. Še bi lahko naštevali njihove misli. Besede mladih gojencev Vojaške akademije kopenske vojske povedo več kot vsak lepak o poklicnem usmerjanju. TEA DOMINKO NOVO PRI SLOTEIdULES INŽEHU Ljubljana, tjtova 52 telefon: (061) 317-744, 326-961 obiščite nas v novem poslovnem centru in zahtevajte INŽENIRING PONUDBE STALNA RAZSTAVA IN PRODAJA OPREME, UČIL. UČNIH PRI-°MOČKOV IN DIDAKTIČNIH SREDSTEV ZA OSNOVNE ŠOLE MATIČNE UČILNICE IN UČILNICE ZA PREDMETNI POUK: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij učilnica za tehnični pouk — oprema — orodje — stroji ZA SREDNJE ŠOLE UČILNICA ZA KEMIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij — vivarijstika ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE: — oprema za igralnice — oprema za jasli — oprema igralnih kotičkov — didaktična sredstva — AV sredstva — tekstilni izdelki za VVO Na vprašanja odgovarja Vili Veršaj, samostojni svetovalec Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Preskus delovne zmožnosti in poskusno delo naš pravnik Kako naj v šolski praksi upoštevamo določila Zakona o delovnih razmerjih glede preizkusa delovnih zmožnosti in poskusnega dela? Osnovna šola V. Za preskus strokovne in z delom pridobljene delovne zmožnosti predvideva zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS št. 24-1597-77, št. 30-1710-78 in št. 27-1348-82) poprejšnji preskus strokovne in z delom pridobljene delovne zmožnosti in poskusno delo, ki se medsebojno razlikujeta in tudi izključujeta. Prvo od omenjenih oblik preskušanja delavčevih delovnih sposobnosti predvideva zakon kot način preskusa izpolnjevanja razpisnih pogojev, tj. pred sprejetjem sklepa o izbiri kandidata oziroma pred sklenitvijo delovnega razmerja; v 28. členu namreč določa, da organ (svet ali komisija, ki jo ta imenuje), ki naj odloči o izbiri kandidatov na razpis, lahko določi, da se poprej preskusijo strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti ali druge sposobnosti. Tak preskus pa je treba pojmovati kot izjemo od splošnega načina sklepanja delovnega razmerja, saj zakon hkrati postavlja dokaj ostre omejitve. Mogoče ga je predvideti le za posamezna dela in naloge, ki so posebej določene; organ, ki odloča o izbiri kandidata, pa sme tako skleniti le v primerih, ki so vnaprej predvideni v samoupravnem splošnem aktu. Prav tako pa je na tak način mogoče preskušati ie tiste delovne sposobnosti kandidata, ki so bile objavljene v razpisu kot zahteva oziroma pogoj za opravljanje razpisanih del in nalog. Druga omenjena oblika preskušanja delovnih sposobnosti delavca pa je poskusno delo po 32. členu zakona o delovnih razmerjih in se lahko predvidi le za že izbranega kandidata, torej tedaj, ko je izbrani kandidat že sklenil delovno razmerje ter začel opravljati zaupana mu dela in naloge. V tem primeru gre za nekakšno »pogojno« delovno razmerje. Delavec, ki sklene delovno razmerje in je na poskusnem delu, ima vse pravice in obveznosti delavca, vendar pa mu to razmerje naknadno preneha, če ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela ali, če sam meni, da mu predvideno delo ne ustreza in izjavi, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni organizaciji, s katero je sklenil delovno razmerje. Tudi glede uvedbe poskusnega dela določa zakon o delovnih razmerjih precejšnje omejitve, saj ga je mogoče uveljaviti kot obliko preskušanja delovnih zmožnosti samo v primerih, ko tega ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preskusom po 28. členu zakona in le v primerih in pogojih, ki so vnaprej določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih. Poskusno delo je zakonsko omejeno tudi po svojem trajanju in obsegu, saj sme trajati le toliko časa in le v tolikšnem obsegu, kolikor je potrebno, da delavec pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene zmožnosti, vendar pa največ tri mesece (z možnostjo podaljšanja le v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in podobno). Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvezne pismene ocene o uspehu poskusnega dela dokončen. To pa bo mogoče uresničiti le tedaj, če bodo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih natančno in vnaprej določeni primeri, ko je poskusno delo resnično neobhodno potrebno, način opravljanja, nadziranja in ocenjevanja tega dela ter druga vprašanja v zvezi s tem. Določbe zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na poprejšnji preskus delovne sposobnosti in na poskusno delo, v celoti veljajo tudi za osnovne šole in vse druge vzgojno-izobra-ževalne organizacije. Od obeh opisanih oblik preskušanja delovne sposobnosti delavca pa je treba povsem ločiti pripravništvo kot posebno obliko delovnega razmerja, saj gre pri pripravnikih za delavce, ki so glede pravic, obveznosti in odgovornosti sicer izenačeni z drugimi delavci, vendar pa se v času pripravništva z opravljanjem del in nalog, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, usposabljajo za samostojno opravljanje določenih del in nalog; svojo sposobnost za samostojno opravljanje dela po končanem pripravništvu pa morajo dokazati z uspešno opravljenim strokovnim izpitom. Obnovimo stare grafoskope! Na mnogih šolah in drugih naših organizacijah imamo stare, komaj še uporabne grafoskope, ki kažejo prav bledo sliko ali pa ropotajo z ventilatorji, kot stari klopotci. Nekateri niso uporabni preprosto zato, ker zanje ni iz uvoza potrebnih žarnic 620 in 800 W, ki sicer stanejo celo premoženje. Iskra-Vega (Ljubljana, Kotnikova 18) ponuja šolam mož-not, da obnovijo in posodobijo stare grafoskope. Za ugodno ceno 3500 dinarjev so priprav- ljeni predelati stare tipe grafoskopov na nizko napetost 24 V, značilno za nove tipe grafoskopov, ki jih izvažajo večinoma na zahodni trg. Tako posodobljeni grafoskop ima žarnice 24-150 W, ventilatorja pa ne potrebuje. Te žarnice so bistveno cenejše (242,60 din), uvoz iz vzhodnih držav je zagotovljen. Posodobljeni grafoskopi so varnejši, slika pa jasna, zares vidna tudi pri dnevni svetlobi. V. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Tea Dominko, Milanka Otroci Jugoslavije Titu Spomladi 1982 se je na pobudo krajinarja arhitekta Dra-gutina kisa iz Zagreba začela akcija OTROCI JUGOSLAVIJE 111U. Po njegovem predlogu naj bi otroci iz vse naše dežele zbirali prodnike, okrogle kamenčke, s katerimi bi napravili mozaike za STUDENEC VESELJA v Kumrovcu. To bose en objekt poleg drugih zanimivih objektov v spomin tovarišu Titu, ki so zbrani v njegovem rojstnem kraju. Po zamisli o izgradnji skupnega studenca — Studenca veselja naj bi vsi jugoslovanski otroci zbirali do konca letošnjega šolskega leta okrogle kamenčke iz rek, velike do 5 centimetrov, izbrali najlepše (vsaka šola do 10 kilogramov) in jih poslali Spominskemu parku v Kumrovcu, l am jih bodo uporabili ža mozaike »STUDENCA VESELJA«. Studenec veselja bo sestavni del spominskega in rekreacijskega območja Titovega Kumrovca kot ustvarjalno delo jugoslovanskih otrok, okrog njega bodo potekale kulturne, umetniške, športne, družbene in druge dejavnosti otrok vseh narodov in narodnosti naše domovine. Na tem mestu se bodo otroci zbirali, se spoznavali in v medsebojnem prijateljstvu ohranjali in krepili bratstvo in enotnost naših narodov. Cez mozaik bo žubo- rela voda in spominjala na skupno delo, spodbujala bo nove akcije in izpričevala, da se brez velikih naložb, vendttr s številnimi zamislimi lahko veliko doseže. Naj povemo, da se je akcija uradno začela v decembru lanskega leta, ko je ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije slovesno proglašen start otrok v zbiranju kamenčkov. Takrat je pionirka iz Osnovne šole Maršal 1 ito v Kumrovcu predala prve prodnike predsednici koordinacijskega odbora za graditev Studenca veselja. To je bil znak, da so otroci začeli svojo dejavnost: po ravninah«in planinah, ob rekah in jezerih in ob morju zbirajo najlepše kamenčke za čudovito zamišljeni Studenec veselja. Jugoslovanski otroci bodo tudi na šolah imeli poseben razpis za izdelavo likovnih rešitev mozaika, ki bo sestavni del studenca veselja. Žirija bo izbrala najlepše izdelke in jih 500 razstavila v spominskem domu v Kumrovcu na začetku šolskega leta 1983/84. Pričakujejo, da bo pri vsem tem pomagala prosvetno-peda-goška služba republik in pokrajin, podpora koordinacijskega odbora Zvezne konference SZDL za ohranjanje imena tovariša Tita pa pomeni spodbudo za to skupno akcijo otrok, učiteljev, likovnih umetnikov in drugih. Obvestilo V Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani je na ogled stalna razstava o predvojnejn delavskem gibanju jn narodnoosvobodilnem boju Slovenije. Od 7. februarja si poleg te lahko ogledate tudi razstavo Skice iz Mauthausna. Avtor skic je Jože Polanjko. Nastale so v taborišču Mauthausen, od koder jih je avtor prinesel leta 1942. Štiriinš-tiridesetfm izvirnim skicam je dodano nekaj Polanjkovih povojnih oljnih del. Razstava bo predvidoma na ogled do konca letošnjega marca. Muzej je odprt v torek, sredo, četrtek, petek, soboto od 10. do 18. ure in ob nedeljah od K), do 13. ure. Komisija za delovna razmerja TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV JUHART ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI razpisuje prosta dela in naloge — učitelja tehnične vzgoje in matematike za določen čas od 1.3.1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Radijska šola RADIJSKA ŠOLA ZA NIŽJO STOPNJO vsak petek ob 8.05 1. pr. in 15.45 III. pr. 1L febr. Smej se z nami tudi ti! 18. febr. Ne bom več tožila Radijska šola za srednjo stopnjo vsak torek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr. 8. febr. Prešernov dan v Gornjem Seniku 15. febr. Življenje Slovanov v novi domovini Radijska šola za višjo stopnjo vsak četrtek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr. 10. febr. Vojaške šole in vojaški poklici 17. febr. v Svetu domišljije I ZA SREDNJE ŠOLE 7. febr. Martin Heidegger (Aktualni problemi marksizma 8.05 L pr.) 9. febr. Nacionalno vprašanje in samoupravljanje (Dogovoti-odlo-čitve ob 15.45 III. pr.) 9. febr. Govorimo makedonsko in srbohrvaško (8.30 L pr.) 12. febr. Mladinski pisatelj Vitan Mal (Književnost jugosl. narodov ob 15.45 III. pr.) 14. febr. Neotomizem (Aktualni problemi marksizma 8.05 L pr.) 15. febr. Odrasli tako — kako pa mi (ob 14.05 L pr.) 16. febr. Titov prispevek k nacionalnem vprašanju (Dogovori — odločitve ob 15.45 III. pr.) 16. febr. Govorimo makedonsko in srbohrvaško (8.30 L pr.) 19. febr. Ali smem kritično razmišljati? (Nenavadni pogovori 18 05 III. pr.) 19. febr. Mladinski pisatelj Venceslav Winkler (Književnost jugoslovanskih narodov ob 15.45 III. pr.) 21. febr. Zgodovinsko poslanstvo OF (Aktualni problemi marksizma ob 8.05 L pr.) Dragar, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc, Viktor Žorž. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 OS n n Vlado Martelanc • I • 3 10. januarja 1983 je umrl v Ljubljani prosvetni delavec in po vsej Sloveniji znani čebelarski strokovnjak Vlado Martelanc, ftodil se je leta 1900 v številni učiteljski družini Barkovljana Franca Martelanca, v družini, ki je dala več učiteljev. Rodbine barkovljanskih Martelancev se v več vejah prepletajo skozi več rodov. Dale so veliko javnih delavcev, značajnih Slovencev, zaslužnih na mnogih področjih. Vlado se je rodil sicer v brkinski Bfezovici, kjer je učiteljeval njegov oče, odraščal pa je na Proseku. S šolskim letom 1915-16 so v Trstu začeli delovati tečaji goriškega moškega in ženskega učiteljišča, ki se je zaradi soške fronte moralo umakniti v Trst in Ljubljano. Tako je postal Vlado eden od dijakov medvojnega tržaškega slovenskega učiteljišča. Študij je prekinil, ker je moral v vojsko, nadaljeval ga je po vojni na učiteljišču v Mariboru in tam tudi maturiral. Ni ostal v Sloveniji, odzval se je klicu Primorske, prišel je uči-teljevat na Vipavsko, v Budanje, vse do fašističnega napada na slovensko šolo in pregona 5 venskega učiteljstva s Prirt1 skega. Vlado in žena, prav ti učiteljica, sta nato služboval Črnomlju, kjer sta živela in f živela drugo vojno, Vlado pa italijansko internacijo. Svob« je dočakal v Beli krajini. Vl> je deloval v okrajni gospodal komisiji, se predal z vso zav tostjo organizaciji in obnovi1 belarstva. Po osvoboditvi ga s čarno spet na Vipavskem kot s skega nadzornika, po priključi Primorske pa v Ljubljani I prosvetarja in delavca ter put cista na področju čebelarstva, katerem je delal tudi še po u| kojitvi, vse do konca. To je prav na kratko opisa pot človeka, ki je svoje življd posvetil delu in skrbi za mladi! za soljudi in čebelam, ki so si bol pridnosti. Tak simbol je tudi Vlado sam. Odzival se jej trebam in dolžnostim, odlikov so ga izjemne vrline: delavnosi požrtvovalnost, strokovne sfj sobnosti, humanost, človeška plina in dobrota. A. ŠAVLI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD LENDAVA fif TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČJE ^ RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE — učitelja nemškega jezika, PRU — učitelja za pouk v 5. razredu, PRU ali U — socialne delavke, ki bo dopolnjevala delovne obveznosti na ,0 Velika Polana, višja šola za socialne delavce Vsa dela in naloge so razpisane za nedoločen čas od L 2. 1983.h|f Komisija za medsebojna delovna razmerja VVZ — OTROŠKI VRTEC METLIKA razpisuje dela in naloge — treh vzgojiteljic Pogoja: vzgojiteljska šola, strokovni izpit. Delo združujemo za določen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazb 10 dneh po objavi razpisa. Začetek dela: .24. marca 1983, 5. aprila 1983', 12. maja 1983. Svet TOZD OSNOVNE ŠOLE PETER ŠPRAJC-JUR ŽALEC Kio razpisuje na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov pn)^1 dela in naloge — ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovn izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja in do dr ( benih interesov nasploh, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničeva 6 smotrov in nalog TOZD. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili razpisni komisiji TOl ^ Osnovna šola Peter Šprajc-Jur Žalec, Šilihova l,v 15 dneh po obj ’ razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Svet šole in komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA ROZMANA-STANETA ŠMARTlT, PRI LITIJI razpisujeta dela in naloge: — učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bival U ali PRU, za določen čas (od 15. 2. do 31. 8. 1983) — učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Primskovo, U PRU, z nepolnim delovnim časom — učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Velika Kostr,J niča, U ali PRU — učitelja matematike in fizike, PRU ali P — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P — učitelja zemljepisa in zgodovine, PRU ali P — učitelja slovenskega jezika in gospodinjstva, PRU ali P s/i /o; Vse naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim čašo razen za učitelja v podaljšanem bivanju in učitelja na Primskovt/f Začetek dela je L 3. 1983. Stanovanj ni. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na nas Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji. —7) 'ih io )Vg lat noi 'be. °jo len 'ko 'ko /0; 'Se/ Olj Pl N Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 280din za posameznike, 500din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočegaJ računa: 50101-603-46509. '6% Tiska ČZP Ljudska pravica. 'I ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kdl/o teja za vzgojo in izobraževanje časnik »Prosvetni delavi prost temeljnega davka od p1 meta proizvodov (glej 7. točko odstavka 36. člena zakona 'o e davčenju proizvodov in storite' prometu). rfpc w>, 'Vc