275. številka.
Ljubljana, soboto 1. decembra.
X. leto, 1877.
ENSKI
[shaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prasoioin, ter velja po pošti prejemati sa ivitro-ogenk« delele ta oelo leto 16 g!d., za pol leta 8 gld., aa ietrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ra celo loto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBeo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. aa meaoc, 80 kr. ta četrt leta. — Za tnje deiele toliko 7eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana      a m sicer: Z* Ljubljano *a četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se p Unijo od čotiristopne petit-vrsto 6 kr., Če te oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če se d/airat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se ..voi« irauklrati. — Hokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kolmanovej hiši i\ 3 „gleduliška atolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnico, raklamaoye, pnantlg, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Telegrami.
Bukarešt 29. novembra. Oticijozna „Agence Ruse" pravi, da je ono poročilo neresnično, ki pripoveduje, da se bode po padu Plevne premirje sklenilo.
Carigrad 29. novembra. Sulejman poroča iz Razgrada: V to rek je bilo močno turško ofenzivno rekognosciranjc od Ka-dikioija proti Trstenik-Mečki. Po večur-nem vročem boji so K u s i dobili pomoč in so se Turki vrnili v K a diki o i naz'aj. Rusi so izgubili 2000 (?) mož, Turki pa 208 vojakov in 8 oficirjev mrtvih in 606 vojakov ter 43 oficirjev ranjenih. Ob jednem je jedni re-kognoseirujoči oddelek prijel Ruse pri Pir-gosu, ali se je, ko so Rusi pomoči dobili, zopet nazaj potegnil.
Pariz 29. novembra. Mac-Malion je zagotovil predsednikoma senata in zbor-ince, da so bojazni za varnost narodnega zastopstva neosnovane, zbornicama ne preti nobena nevarnost.
P e torb ur g 28. nov. Telegram „Novega Vremena" poroča iz Bukurešta: Rusi so ujeli v Sipki 400 turskih vojakov. General Skobo-lev je uže ozdravljen. General Iguatiev se povrne v glavni stan, ko bo njegov odpust pri kraji.
Sv isto v o 28. nov. Car je v nedeljo obiskal vojsko generala Gurka pri Telišu in pri tej priliki ostal 18 ur na konji.   Car je
Ta je pri skrivnej policiji.
Kupčijski družabnik trgovske firme La-loubevre me prime za roko ter me vede proti kadilnej sobi in pravi:
„ Pojdite vendar tu sem, jaz bi z vami rad nekaj govoril." *
„Prav rad."
„Ali poznate gospoda, s katerim ste govorili, ko sem vas jaz videl." „Koga V MangisaV Da." „Dobro?" „Dobro."
„Nu, ako vam smem svetovati, ogibajte se njegove druščine."
„Jaz naj bi se ogibal Mangisa?" ponavljam osupnem
»Da!"
„Čemu?"
„Ne vprašajte dalje."
„No, pa vendar! meni bi bilo zelo neprijetno, ogibati se Maugisa; on prihaja vsakega večera v mojo kavarno in uže dve leti igrava zmirom vkupe partijo."
trikrat poljubil generala Gurka in mu izročil z dijamanti olepšano sabljo za junaštvo. „Jaz ne bodem na tebe in na tvoje pozabil," reče mu car. Isto tako se je car izrazil proti generaloma Uauehu in Šuvalovemu. Lahko ranjene častnike in vojake je car odlikoval z ordui in denarjem.
London 28. nov. V „Daily Telegraf se poroča: Turki zavzemajo močno utrjeno pozicijo pri vhodu v Orhanje-sotesko. Orhauje samo so iz slrategičnih obzirov zapustili. Nova pozicija se da dobro braniti.
Vojska.
Olicijalni turški telegram iz Carigrada jo tak, da popolnem potrjuje, ka so Rusi Sulej-manova dva napada na curjevičev oddelek temeljito odbili, torej je Sulejman dozdaj tak tijasko napravil kot prej Mehemet-Ali.
Iv. P e t e r b u r g a se piše češkemu „Po-kroku" : „Stranka neslovauska, ki je bila proti vojski za osvobojeuje STovanov, je vsled ^8pe hov armade oslabljena in njena pesimistična kritika so ne posluša. Narod želi, da bi se vojska do konca zvršila, t. j. da bi se Tu rek izgnal iz Evrope. . . Car ostane pri Plevui do njenega vzetja. Na sklepanje miru nij niti pomisliti.
Od isto tam se piše pruskej vladnej „Nordd. AUg. Ztg." Stvari stoje zdaj vse drugače nego septembra in razumljivo je, da se Angleži jeze. Ali Evropa ve, da se angličan-ska vlada zna z vsacim n fa i t accompli" spri-
„To je baš,  česar sem Be bal, mrmra kupčijski družabnik trgovske firme Laloubevre. „Povedite,  ali  se  more  kaj oporekati
Mangisu V"
„To je odvisno od tega, kakor se motri stvar."
„Vi me zelo dražite s takimi ovinki, govorite jasnejše." „Jeli želite V" gotovo!"
Kupčijski družabnik trgovske firme Lalou-btyre pogleda okrog sebe in mi zašepeče nekatere besede na uho.
„On? nij mogoče !" se zavzamem jaz.
„Da, baš on!"
„Ej, kaj vam ne pride v glavo! Mungis je človek tako odkritosrčnega obraza, ima tuko »uljudno ponašanje in toliko ljubeznjiv glas!"
„Da, baš te vrste ljudje so običuo na vide/ najprijetnejSi."
„A, veste-li to gotovo?" »Oh!"
„Seli nijste morebiti prevarili v svojem mnenji ?"
Kupčijski družabnik trgovsko firme Laloubevre nekako skrivnostno pristavi:
jazniti in naši generali — ti barbari! — baš so v delu tak fait accompli do srede decembra ali do božiča narediti. Sit nij boja še nihče, posebno zdaj ne, ko imamo tako dragoceno zastavino v pesti, kakor je Kars. To se tudi povsod vidi. Nikjer nij menj veselja, nikjer več potreb, nikjer pomanjkanja, vse kakor pred vojsko.
Iz Carigrada se turkoljubnemu „Standardu" telegrarira, da je odstavljeni turški vrhovni poveljnik Abdul Kerim izdelal v svojem pro-gnanstvu spomenico , v katerej se brani in vso krivdo slabega vojevanja na vojnega ministra z vrača. Dopisnik pravi, da je zdaj ugoden čas za Kerima, ker se nijso izpolnila upanja, ki jih je porta v Sulejmana stavila. Zdaj so vsi zapovedujoči generali pri porti v nemilosti, le Oaman ne, od katerega še kaj upajo.
„Ruski Mir" je zračunil, da so Rusi dozdaj ujeli i'6 turških paš, 38.840 vojakov in 527 kanonov.
Iz C e tinja se poroča, da so hrabri Crnogorci zopet dve mesti v Albaniji vzeli, Ultjin in Odsinj.  Udali ste se jim brez boja.
V bomba li in granatah.
Dopisnik „Frankf. Ztg." popisuje bojno epizodo pred Plevno tako-le: »Splezali smo na vrh griča, blizu katerega je bilo bojišče, ter smo Be pridružili bataljonu, ki je stal pripravljen poleg baterije, zunaj redute Itifut-paša, ter je imel nalog braniti ogenj bljeva-joče kanone. Mnogo krogel, prišedših od južne
„Povedal mi je šef predsedništvu, zatorej, kakor vidite, ne morete dvomiti."
„Komu je tedaj  še vrjeti? — Mangis !"
„ Posvaril sem vas. Z Bogom !"
„Gledite, prav od srca rad bi vam del 25 luisdorov, da bi ne vedel tega, kar ste mi baš sedaj povedali."
„Jaz sem to storil vam na korist."
„Na čemer se vam tudi iskreno zahvaljujem, da si mi ne pomore iz zadrege. Kaj naj počnem ?"
„To je vaša stvar."
„Maugis se je proti meni vrlo dobro obnašal."
„V obče, al.o nemate pred.sodkov" — „Gospod '."
„Poslužiti se morete pomoči katerega zavoda — kakorSnih je mnogo — ter so zelo primerni —"
„Da mi vtč ne go\orite!"
Kupčijski družabnik trgovske firme Laloubevre se smehljajoč prikloni ter otide k drugim gostom.
A jaz sem ostal še nekj časa na mestu ter se nijseui mogel umiriti zbog njegj. razjasnila.
*
strani, je žvižgalo preko baterije, bataljona in nas. A Rusi so jeli bolje meriti; strašen krik je napovedal, da se bliža bomba 1 Vsi se vržemo na zemljo in komaj si upamo sopsti. Z gromovitim praskom poči bomba komaj deset korakov od nas. Vsi smo padli jeden na druzega ali poleg druzega, tako smo se prestrašili. Ali komaj se zopet vzdignemo ter hočemo pokazati, da imamo še vse zdrave ude in da se ne bojimo sovražnikov — kar prileti uže druga, tretja in četrta bomba in z neizmerno silo kake tri metre od nas pade na tla, da zemlja in pesek vzletita k višku. Velikanska zmešnjava je nastala in grabili smo se jeden druzega, misleči, da tipamo samih sebe, ali imamo še cele in vse ude. Hitrejše nego mi je mogoče pisati smo se zdaj vzdi-govali zdaj zopet pripogibali, in komaj je jedna bomba počila, priletela je uže druga. Prvič sem bil v svojem življenji popolnem prepričan, da je prišla tudi meni zadnja ura — a misliti nijsem utegnil na dolgo in široko. Spominjam se pa, da sem oklenil okolo glave roki, kakor da sem tako hotel ubraniti kroglam, da me na glavo ne zadenejo. Zadaja misel pak je bila pri raojej soprogi, katere ime so vedno izgovarjale ustnice. Najgotovejše sem si mislil, da moram umreti, ko je druga bomba se bližala, kajti jaz sem se bil vrgel baš vrhu kope turških vojakov, ki so uže ležali po tleh. Nu, pozneje pa sem nekako zavarovano smatral svoje življenje, kajti nad mano je bilo vselej nekoliko turških vojakov, ki so me krili ter oni so imeli zatorej pred mano umreti. Ne sramujem se, to odkritosrčno izpovedati, kajti ne verujem, da bi bil kedo drug tedaj drugačnih mislij, in ako je bil, naj pobere kamen ter naj ga vrže na mene !u
Advokati in notarji naši, a naš materini jezik.
Jedna najznamenitejših stranij narodovega življenja je gotovo pravna stran. Največ dela, največ truda stalo je narode razvijanje pravnih principov. Tri četrtine našega življenja se sučejo v ozračju teh principov. Od prvo zavednih let do groba je „boj za pravo*1 to-
Vendar mi nij bilo še dalje odlašati. Kupčijski družabnik trgovske firme Laloubevre mi je propisni pot: Mangisa ogibati se.
A to nij bilo lehko. Uže druzega dne me je ugledal Mangis v kavarni in pozdravil me je s prijaznim: „dobro jutro!", a jaz sem se vedel, kakor da nijsem slišal ničesa. Potem mi pomoli roko. Jaz sem imel roki svoji sklenem na hrbtu in nijsem ji maknil.
Začuden me pogleda.
Jaz grem mimo njega.
Posled pol ure je bil zopet pri meni.
„Igrate li jedno partijo?" me vpraša.
„Ne.«
„Denes ste silno malobesedni, kaj vam je?" „NiČ."
„Je-li uže odhajate ?tt „Da."
„Jaz vas izpremirn," pristavi. „Ne grem po vašem potu." Ugrizne se v ustna in malo pomisli, naposled pa otide, zmajujoč z rameni.
* *
Posled nekaterih dnij je bilo Mangisu moje vedenje ter mišljenje popolnem jasno.
A vendar se je htel o tem še bolje prepričati in ko sem nekoč bil proti njemu prav očitno neuljuden, moral sem se mu očitovati.
rišče Človeško ter narodovo. Zaradi tega je
bil sodnik pri vseh narodih prva osoba družbe. Zaradi tega so „duhovni pravice'1 zdaj tako v čislu, kjer bo vredni.
Priznati moramo, da naš Slovenec sod nika jako časti. Res je, v našem „zahvalim za vprašanje" — je dosti tega respekta še v krvi iz časov patrimonijalnih dnij, v katerih je dostikrat batina eksekucijo vodila, ter bila razsodba klada ali železo. Ali vzemši mlajši zarod, kateremu spomin na te čase uže bolj iz spomina se izgublja, moramo reči, da naš ljud sodnika bolj na prvo mesto stavlja. Našemu bornemu seljaku jo dostikrat ta sodnik ljub prijatelj, koji mu je zraven duhovna v teškočah življenja trden potni les, koji mu je prijatelj — svetovalec ter tolažitelj v toliko sto odnošajih življenja. Zaradi tega čisla naš mož sodnika in tudi notarja ter advokata.
Časi kabinetne justice so menda za vedno šli počivat, in menda je, ali bode, doba prišla, ko bo justica v sferi privatnega prava vzvišena boginja, deleča pravo in le pravo, ne-gledajoča ni na desno ni na levo. Ali tudi glede višjih sfer javnega državnega prava prišla bode doba, ko bo bodo zakoni državnega prava tako sveto čislali, kakor se sedaj točke privatnega po sodnikih čislajo. Tedaj pride tudi naš slavni §.19 na vrsto. Tak je red razvijanja prava. Najprej kruh in pravo, ki se okolo „mojega in tvojega" suče, potem idealnejša stran državnega in narodnega prava.
V Angliji je državljanstvo stalo zakona uže doseglo. In to Anglijo je morebiti prof Ihering pred očmi imel, ko je pisal: „Vse pravo na svetu se je priborilo in vsaka pravna misel, ki je dejanje postala, morala seje nasprotnikom z bojem izviti. Pravo nij logičen, ampak pojem moči. Zaradi tega drži boginja pravice tehtnico v jednej, meč v drugej roci, s kojim pravo osigurava in Gothe ima prav, če trdi: „Wer das Falsche vertheidigen will, bat Ursache 1 e i s e aufzutreten und sich einer feinen Lebensart zu bekennen. AVer das Recht auf seiner Seite fiihlt, muss derb auf-treten; ein hoflicheB Recht VfUl gar nichts heissen."
Odločno mi je stopil na pot.
„Vi *e nekaj časa zelo nerazumno obnašate proti meni," rekel je zelo razburjen, „in zelo bi vara bil hvaležen, ako bi mi hteli povedati uzrok svojemu vedenju."
„Jaz vam nemam ničesa povedati," odgovorim.
„ Vi me ne prezirate samo, nego ste skoraj nekako impertinentni. Ali sem vas morebiti nehote razžalil ? Recite, jaz o ničemer ničesa ne vem. In zakaj ste se tako naglo toliko izpremenili ?"
„Vedeti morate sami," pravim in ga ostro pogledam v obraz.
„Vzemi me vrag, ako bi samo slutiti utegnil."
„Pustiva to 'iz nemar, gospod Mangis," iz pregovorim prav resnim glasom, „uaju odno-šaji bo trpeli precej dolgo." *
„Ali razlog! razlog!"
„Posezite v globine svoje vesti."
„Storil sem to, ter iskal, a najti ne morem ničesa, ničesa."
„Dovolj ! . . . tirati vas nehčem do tega, da vas oblije rudečica."
„Rudečica? Zakaj?*' vpraša Mangis, vedno bolj osupnen.
Slovenec je Se koj star bojevnik na torišču privatnega prava; z eneržijo Angležev« vstopi najpriprostejši kmet v pravni boj za ped zemlje. Kmet je sicer povsod tak, ker je pri njem čut lastnine najlepše razvit; /mirom v dotiki bč svojo zemljo, mora tak biti. Ali tudi naš zastopnik srednjega stanu je hud zagovornik privatnega prava in ta pravni čut je jako lepo v vseh stanovih naše družbe razvit. Na tej strani nam ne preti sovražnik. Pa $• 19, točka javnega prava na pr. ne najde onega moža, kakor na pr. točka motenja posestva! Kakor je veselo videti našega rojaka, če se v bran postavlja „motenju posestva", tako je žalosten pogled, če se naš človek ne gane za pravo svojega jezika. V višavah javnega prava še novinec nij. In na polji tega prava, v borbi za to pravo, mora naš rojak postati cel mož; ako ne, petem nas nobeno mazilo ne reši narodne smrti.
„Die Sprache einer Nation angreifen, heisst, ihr ITerz angreifen," pravi Laube, t. j, ogromno motenje posesti kacega naroda. Ne smem dalje navedenega Laubejevega reka glede- nas Slovencev razpravljati, — ne pišem rad za koš g. državnega pravdnika. Ali jedno menda smem povedati: Mej narodno našo inteligencijo zavzemajo naši narodni advokati in notarji prvo mesto; gre jim; njihova vsestran-Bka omika, njihovo celo neodvisno stalo jih dela in delati mora voditelje naroda. Ti možje so poštenjaki; nekateri izraej njih in to ženijalni, najlepšega navdušenja za idejo* duševne svobode naroda. Ali — malo teh je, da bi energično izvajali gori citirani Giithejev rek glede §. 19 osnovnih državnih postav, glede naše materinščine v svojih uradih. Kmet, naS mestjan in tržan ne stoji na vzvišenem stalu, kjer se boj za pravo vodi z ono eneržijo, kakor v nižinah privatnega prava. Naši advokatje ter notarji bi morali biti tu v prvih rajdah in glasno bi morali klicati maso naroda v te rajde. Brez vseh obzirov na ekspenze ter instance, ki slovenski ne znajo, itd. bi morali postavno na slovenskih tleh slovenski uradovati. Nekaj mož imamo, ki to deloma store\ Malo jih je. Reč je nekaj
i*--r---~ -::-Z--~-^=______ i =i ■ ■    ,-_ -ra
Premeril sem ga od glave do nog ter se potem obrnil od njega.
On me prime za roko.
„To je preveč,* reknem ter se mu iztrgam, „po sedaj vas ne poznam več."
„Naj bode! nesi vas zlodej!" zakliče on; „a priznati si morate, da ste prav šegav človek."
šegav človek! Kdo drugi bi me bil mogel tako imenovati — a Mangis, ako premotrim staro naju prijateljstvo . . .
Doslej sem mislil, da mu moram nekoliko prizanašati, ker sem menil, da mu bode moje odločno vedenje dovoljno svarilo. A razsrdila me je njega nesramnost, in videlo se mi je, da on ne zasluži druzega, nego moje največje zaničevanje. Nekega dne sem bil povabljen na oficijalno obedovanje, in ko so mi hteli iz uljudnosti odmeniti sedež poleg Mangisa, sem vstal ter na obče začudenje sedel drugje.
Bog vedi, kako rid bi bil imel, da mi je Mangis popolnem tuja osoba 1 Ali usoda me je neprestano s tem dražila, da sva se mnogokrat srečala, ali da sem o njem moral često kaj slišati.
Tako izvem, da se misli oženiti z de-
opravičena; sami se nij so vadili v materinščini uradovati kot koncipijenti, kot šefi se po dolgoletnem dela radi odpočivajo in zavoljo tega jim v nemščini hodi vse hitrejše. Vendar na tem še ne bi bilo toliko. Pa mlajši narastaj se po nemškem kopitu vadi in tu imamo v bodočih advokatskih in notarakih šefih staro mizerijo. Meni se zmirom čudno dozdeva, če slišim jednega naših advokatov ali notarjev naglaševati §.10 osnovnih postav, v njegovej pisarni pa vse pisari: „Loblichea k. k. Bezirksgericht!", ali pa „Schuldsehein", .Kaufvertrag". — Mi Slovenci smo mehki ljudje, ali naši advokatje bi morali trdnejši biti; njih pravni čut najživejši. Kolikokrat sem pisaje v pisarni nemški za slovensko stranko z Grillparzerjera rekel: „Nur eine Schmach weiss ich auf dieser Erde, — und die heisst: Unrecht thun!"
Jaz Bem rek 1 poprej, naši advokatje so prvi voditelji naroda, rečem še, da je narod njihov klijent; o razmerju advokata in klijenta pa pravi Brougham: mnogo se jih mora apomniti na to, da mora advokat po svojej svetej dolžnosti, katero je klijentu dolžan, v izvršitvi svoje dolžnosti le njegovo osobo poznati, le tega klijenta in samo le tega. Tega rešiti je nedvomljiva njegova dolžnost in ga primora, ne ozirati se na to, če druge zraven vznemirja, trpinči in v propast spravi.
„NoIo accusator in judicium potentiam afferat, non vim majorem alupiam etc. Valeant haec omnia ad salutem inocentium, ad opem impotentium, ad auxilium calamitosorum pravi pater patriae, Cicero, zagovornik tako republikanske ideje, kakor posameznih ljudij.
Advokatje in notarji, vi ste pri nas po večjem jedini neodvisni v večjej meri izobraženci ; vas se ne more prestaviti; vam se ne more ključavnica na usta deti; — — bodite vi v težavnih naših časih na torišču javnega prava to, kar kmet v sferi privatnega in vam stavi poznejši zarod slovenski hvaležnosti spominke na gomile. i
S-c.
kletcem, katerej sem roditelje vrlo dobro poznal ter so bili zelo pošteni ljudje.
Takrat sem bil zelo hvaležen usodi, da mi je omogočila, da ubranim tako podlo zvezo. Smatral bi se bil za največjega zanikrnika, ako ne bi bil posvaril te družine. Prosil sem mater neveBte za razgovor in sem jej poveril — Be ve da z uvetom, da molči, — kar mi je povedal kupčijski družabnik trgovske firme Laloubevre.
Prestrašila se je, to čuvši, ter seje iskreno zahvalila na mojem poročilu.
Druzega dne je Mangis dobil slovo.
A jel je Bumiti, da Bem mu jaz zmedel stvar. Videl me je iti v hišo in zasledil resnico. Z dvema prijateljema pride k meni. Bled in stisnenih pestij me ogovori:
„Ne vem, kaj ste rekli družini N. ter kaj ste v onej hiši počeli ... a smatram vas za največjega in najbolj zanikrnega malovred-neža!"
Meni je silila kri v glavo, toda vendar sem se še premagoval.
„Evo moje karte," pridoae.
„Vaše karte V Čemu?"
„Vzemite jo, ako nehčete, da vam jo vržem v obraz!"
,,Se ve," odvrnem zaničljivo se smijoč, „človek vaše vrste mora imeti karto.44
Politični razgled.
V Ljubljani 30. novembra. Iz Si s h-u se ,Obzoru" telegrafira, da iz Bosne novi beguni prihajajo, da rešijo življenje pred zdivjanimi Turki. Od 27. novembra doide 4000 novih teh nesrečnikov, ki so v naj-večjej revi in bedi.
V ot/crskem zboru se je razvila 28. novembra občno zanimiva debata pri posvetovanji o kazenskem zakoniku. Pri naslovu Bpo litični pregreški" so radikalci skrajne levice hoteli, da se naj tudi kot. političen pre-grešnik smatra, kdor bi kralja umoril, kajti večkrat so kraljemorci delali v službi kakove ideje, rekel je Ilelfv. Tisza je bil zoper to in z njim večna. Tudi tiskovna svoboda je v novej postavi močno okružena. Magjari imajo to se ve da le Srbe in Runuine pred očmi, pa Bog ve: morda pa za sebe kujejo verige.
*'ih»bu.C^ države. Stitr/.tr skupščina so snide 15. decem bra, da bode izrekla neodvisnost Srbije in de-uar za vojsko dovolila. Armada pa bode uže 13. dec. mejo prestopila.
V »'a nt t& ii.9 v j zbornici je ministerski predsednik Bratiano naglašal, da je runuiuska v- jska uže imela slavin krst v sijajnih oro žijskih delih, priznanih od prijatelja in neprijatelja. Zdaj je čas tujega jerobstva in vazal-stva za Rumunijo prešel.
ItitlifttBir- i parlament je 28. nov. smrtno kazen odpravil iz svojega kazenskega zakonika.
Na #V<r«f».fA"cm se kaže, da se bodo stvari zboljšale, razburjenost polegla. Mac-Ma-hon odvija. Predsednikoma obeh zbornic je rekel, da. ne bode rnzpuščal komore. To je uže nekaj. Včeraj se je namreč poročalo, da je osemdeset ve licih trgovcev poslalo maršalu adreso, naj konec stori svojej politik', sicer hode v tej negotovosti trgovina še bolj padla« Ker maršal te adrese nij bil sprejel, bati se je bilo vsega hudega. Denes, kakor rečeno, so poročila uže tolaži ji vej ša.
.Domače stvari.
— (Volitve na Štajerskem.) Kakor smo mi, tako tudi „Slov. Gospodar" opominja in prosi vse slovenske domoljube na Štajerskem in Koroškem, naj rok križem ne držo
On ali nij razumel ali je slabo razumel moje besede, a povzdignil je grozeč roko ter dejal:
„Obljubujem, vam prestreliti glavo s kroglo ali vam prsi probosti z mečem."
„Dvoboj ?" porogljivo zaprašam, „anti do bro veBte, da se z vami ne bore."
Mangis ostrini in na široko odpre oči, kakor oni, ki ne ve, ali se mu sanja ali ne. A potem se na hip zopet zave in zagrabi me za vrat.
Njega prijatelja me osvobodita . . .
Pred odhodom sta še napovedala, da pri deta jutrodan zopet k meni.
Opravek, katerega odložiti nijsom mogel, silil me je še istega večera oditi iz Pariza, in nijsta me našla druzega dne. V obče bi me nobeden ne bil mogel pregovoriti za dvoboj z Mangisom. Kar se tega tiče, imel sem stalno misel. Ostavil sein jima dolgo pismo, v katerem sem tudi zaupljivo razodel razlog mojemu obnašanju proti Mangisu Da-li sta njemu to povedala — ne vem, o tem nijsem izvedel nikoli.
Pozneje so mi povedali, da mu je onega dne silna jeza zmešala možjane in da posle* nij bil nikdar več zdrav.
On, ki je bil sicer tako vesel in prijaznjiv, jel je biti zamišljen in otožen.   Videli so ga
vpričo bližajočih se volitev za deželne zbore. Pogovoriti se je treba — pravi — najpoprej v posameznih okrajih in potem vzajemno s provizoričnim, centralnim volilnim odborom v Mariboru, kakor najhitreje kandidate postaviti in razglasiti. Sloga jači, nesloga tlači! Slišimo, da so od starih naših poslancev voljeni zopet kandidirati g. Herman, dr. DominkuŠ in dr. Radaj, katere gospode z veseljem pripo-ročujemo.
— (Volilen shod) so nekateri Slo* venci imeli 25. novembra pri sv. Lenartu v slov. goricah ter željo izrekli, naj bi »raven dr. Radaja kandidiral g. Morak, bivši in kmetom jako priljubljeni tamošnji c. kr. okrajni sodnik, sedaj v Doberlevesi na Koroškem. Tudi gosp. dr. Jug se je — pise „Oosp.u — na naše nepričakovano veselje shoda udeležil.
— (G. Bo h i ne c) dekan braslovSki izjavlja v „Gospodarji", da ga nij nikakor volja kandidature sprejeti. —
— (S lom še kova podoba) v kararski marmor vsekana od g. Zajca v Ljubljani kaže v lica izvrstno portretno podobnost in se dobi v gipsu in glini posneta v 22 colov visokoj velikosti po 4 gld. z embalažo vred pri g. umetniku, Marmorska podoba za stolno cerkev v Mariboru popolnem izdelana bo do meseca februarja prihodnjega leta.
— (Podružnica bčelarskega društva štajerskega v Mariboru) je pri zadnjem zboru v Racah izvolila več odbornikov. Novi predsednik je g. dr. Filip Terč, zdravnik v Mariboru, denarničar g. Trgolič, nadučlteij pri sv. Magdaleni, bčelarski učitelj jo izvoljen g. Forstcr, posestnik v Tezni. Isto društvo obhaja 27. dec. v Gradcu glavni zbor, pri katerem sa bodo tudi premije delile iz-vrstnim bčol'rjeni.____
Razne vesti.
* (I) v o bo j i.) V Pešti je nek aristokratsk gizdalin llarkani po imenu poročil nekej igralki, naj od gledališča gre, če ne bode izsikana. Mngjarski listi so to grajali. Zarad tega so bili od II. tovarišev na dvoboj pozvani. Več urednikov je bilo uže na vrsti, nekateri še pridejo.
samega, molčečega in gledajočega v novine, katerih pa nij čital, sedeti v kavarni po cele ure. Ako ga je kdo nagovoril, se je prestrašil in odgovarjal le poluglasno. Po ulici je hodil žalostnega obraza in je, ako ga je kdo pogledal, povesil oči k tlam. — Stoprav, kadar ga je kdo za klical po imenu, se je probudil, a lotila se ga je tedaj vedno nekova besnost. Naposled je odpotoval v Ameriko.
Minolega poletja izvedel sem iz nekega pisma, da je kupčijski družabnik trgovske firme Laloubevre na naglem umrl. Ta novica me je zelo užalostila: „Družabnik trgovske firme Laloubevre se je namreč nekega jutra takoj po zajutreku šel kopat v reko Marno, a se mu je zaplela noga mej povodne rastline, in nij je mogel iztrgati. Pomoč mu je došla prepozno. On je bil zelo ljubeznjiv človek in vse je obžalovalo njega smrt. Samo jedno napako je imel:44 — pristavil je moj poročevalec naposled — „silno veselje je imel do mistifikaeije. I/mej njega najgroznejših šal, ki so imele za o.sobo, na katero so merile, najneprijetnejše nasledke, bila je najhujša ta, da je o komer si bodi skrivnostno izrekel : „ta je pri skrivnej policiji.44
Poslovenil V. E.
Narodno-gospodarske stvari.
Tržilo poročilo
firme Jos. Pipan &, Comp.
v Trstu dne 30. nov. 1877. (Via Torrento št. 18.) Vojna in Čudna politika zaniulne Evrope ki vedno preti, da iz zdaj lukalizirauega boja za svobodo  in civilizacijo,  napravi občno ev ropsko  korifiagracijo,   kriva je,   da kupčija vedno le  životari.   Pri vsem tem pa „haute finance" nefe nič vedeti o nevarnosti in va lute,  katere  so bile prvo polovico t. m. ne koliko poskočile, so šle zopet ntkoliko nazaj Trgovec resnično ne ve, pri čem da je: zaupanja manjka zdaj več, kakor nikoli poprej, in to je m j večji uzrok, da trgovina peša. Pri takem položaju nij samo nobene prave pod lage za špekulacijo, ki je vendar duša večje trgovine,  ampak celo za manjše kupčije nij pravega veselja; vsakdo dela le toliko, kolikor je prav neobhodno potrebnoT v znamenje obstoja. Resničen je pregovor: „Če je kmetu trda,   se  tudi vsem drugim stanovom slabo godi." — Mogoče, da Be reči zboljšajo po povišanju davkav in colnine?! — $e precej Snjej živahnosti v kupčiji sledila je zopet mla-čnost; nadejati pa se je v decembru večjega gibanja  na našem trgu iz raznih uzrokov, mej katerimi je prvo povišanje carine pri kavi in petroleju.
Kava — je vsled redkejših naročeb posebno na rinejše kakovosti — nekoliko v ceni padla; edina kava Rio se primerno trdno vzdržuje pri starih cenah. Će bodo cene še padale, ali rastle, teško je vganiti; vendar pa okolnosti kažejo bolj na porasteuje, ker dohajajo od vseh stranij sporočila o slabšej letini, nego je bila lanska. In eventualno povišanje carine utegne tudi nekaj vpljivati na to, ker vsled vi^je carine na kavi (za celo tretjino) došle bodo v decembru prav gotovo mnogobrojne naročbe. —
Olje olj k in o. — V poprejšnjih letih je v tem času došlo uže prav mnogo novega blaga; a letos nij došla še nobena ludija z novim oljem nižje vrste. — Za eno partijo novega namiznega najfinejšega olja plačajo prvi imenitniki 80 gold. čistega denarja brez odbitka. To blago torej ostane nepremakljivo pri svojej trdnej tendenci in najbrže mu bodo cene pri vsej uže velikej draginji še porastle.
Sadje. — Sultanove rozine so močno porastle; tudi rožiči in pulješke fige so šle nekoliko na kvišku, vse drugo sadje pa je Ostalo pri normalnih cenah.
Riž. — Cene italijanskega blaga so se zopet nekoliko umaknile; tendenca pa je trdna in inostransba poročila govore celo o malem porastku.
Mast. — Še zmirom Be prodaja mast in špeh po tako nizkih cenah, da bi trgovci, ki bi se hoteli prevideti za več časa s tem blagom, poprej mogli zdatno dobiti, n <go pa kaj izgubiti.
Petrolej. — Kakor smo uže zadnjič omenili, je treba podlago za špekulacijo v tem blagu iskati k večjemu tam v Ameriki. — Cene bo se v tem mesecu ponižale od gl. 1!) do gl. 16*/a m denes se spreminjajo od gl. 17 do gl. 17Vi. Mnogi trdijo, in ne brez uzroka, da bodo cene v decembru zdatno porastle in to zarad velikega porastenja curine (zdaj plača petrolej gl. l\a v srebru, po novem letu morda gl. S v zlatu), in mnogoštevilnih naročeb prav iz tega uzroka.
Dom uči pridelki. — Fižol je zdaj iskano blago in se bi zo prodaja po dobrih cenah; za izvažanje na inostrausko iščejo BO posebno sledeče kakovosti: tukrenec (coeks) bel dolg in kratek, kanarček, svitlo rudeč in rumen; nam hi bile ponudbe velikih množin v vagonih prav ljube. Maslo je nekoliko odjenjalo v ^eni in nižje baze blaga nij niti mogoče prodati, kajti celo iz Ruskega dohajajo velike množine masla na naš trg, sploh je ponudba močneja, nego vprašanje po tem blagu, kar naravno vpliva ne nižje cene. — A krompirja Be je v teku t. m. delal prav močno; izvažale so se velike
množine na Grško in sploh v Levanto, plačevalo se je lepo debelo in zdravo blago po gl. 3' 4 do gl- 4. kvintal. — Zdaj je zopet tišina in je težko doseči ceno gl. 8ty«i kupo-valci ponujajo k večjemu-še gl. H1 ,.
Žita —dohaja malo, posebno koruze; na Angleškem so cene pšenice pale ; na Ogerskem pa narasle — zarad tega je močni izvoz nekoliko pojenjal. Plačuje se denes lepa oger-ska pšenica po gl. 13.10 do 30 kvintal. V koruzi nij prav nit posla; blaga je sicer prav malo, a tudi kupovalci primanjkujejo, ker ljudje se še redijo o tem. kar so lotos pridelali.
— furlanska koruza se denes nij mogla prodati po gl. G. — a funt 116; prodalo pa se je nekoliko albanijske koruze po gl. G. 15 do 25. — Blaga se skoro nič ne pričakuje in ker bo v kratkem zopet začelo vprašanje po tem blagu, je morda zdaj ugoden moment za spekulacijo, kajti nade ni nobene, da bi bila letos koruza cenejša, nego je bila lansko leto.
— Tukaj slede nekatere cene.
Kava — Rio od gl. oo.dogl. 110.; zbrana gl. 116. do gl. 118; Bahia od gl. 9G. do gl. 100; St. Domingo od gl. 108 do gl. 114; Java od gl. 118. do gl. 121; Malabar nat. od gl. 110. do 121; Malabar plant. od gl. 130. do gl. 148; Ctvlon nat. od gl. 1O0 do gl. 118; Cevlon plant. od gl. 138. do gl. 150; Period gl. 152. do gl. 151; Mokka od gl. 130. do gl. 132; nageljnovi cvečiči zanzibar gl. 190; poper, Singapore gl. 48Va, Penang gl. 47.
Olj e — olj kino jedilno in za svitlavo od gl. 58Va do gl. 59, dobro jedilno od gl. 00 do gl. OOVa, najfinejše od gl. 62 do gl. 63, namizno Monte S. Angelo od gl. 68'/a do gl. 70, fino od gl 71 do gl. 72, najfinejše po gl. 74. Aix francosko po gl. 76, bombaževo olje Bristol I. od gl. 54 do gl. 55, II. od gl. 51 do gl. 52, laneno od gl. 45 do gl. 46, trpentinovo francosko po gl. 85.
Sadje. — Rožiči I. od gl. 11 V* do gl. 11 Va, II. (Cipro) od gl. 5l/a do gl. 0\9, fige v vencih od gl. 10 do gl. 20, dalmatinske v Bodih gl. 15, pulješkev v sodih gl. 17, Smirna Sultan I. v skatljab gl. 45, limoni 1 zaboj od gl. 4'/a do gl. 7, pomeranče 1 zaboj od gl, 4' , do gl. G, mandlji od gl. 118 do gl. 122, rozine Sultan 1. od gl. 35 do gl. 42. II. od gl. 28 do gl. 30. Eleme od gl. 22 do gl. 28. Cisme rudeče od gl. 20 do gl. 22. Cisme Črno gl. 17; grozdiće ali opaša I. gl. 24, II. gl. 23.
Razno blago. — Kolofonij od gl. H do gl. 12, arniki Vannouth sodeč od gl. 12 do gl. 13, ribe polenovke od gl. 37 do gl. 38, rum, pravi Jamaca, liter od gl. 2 do gl. 27a» žveplo od gl. IO do gl. 12, soda angleška od gl. 7' j do gl. 8, čaj zeleni ruski 1 klg. od gl. BVi do gl. 4, črni od gl. 4'/a do gl. 7.
Riž italijanski I. gl. 21, 11. gl. 22, III. gl. 23, IV. gl. 24, V. gl. 25. — Rangoon I. gl. 18Va, H- gl. 17. — ć
Mast in petrolej. Speli amer. v zabojih po 14 do IG komudov gl. 55 do gl. 50, 18 do 21 komadov gl. 54 do gl. 64*/«« — mast angleška Bancroft 1. v sodih gl. 63Va, mast amerik. Wilcox I. v sodih gl. 61, — loj dalmatinski gl. 50, tržaški gl. 51, — petrolej v sodih gl. 17 do gl. 171 \, za decemb. — februar gl. 18l/adogl. 19, — v zabojih promptno blago gl. 21V2- —
Domači pridelki, fežol, cukrenec (coeks) gl. 13Va, bol dolg gl. 131,,, kratek gl li>, bohiuec rudeč gl. 12 Va, nniudolon gl. 13, svitlo rudeč gl. 1 1.90 do gl. 12, temno rudeč gl. 11' ,, rumen gl. 11V«i kanarček gl. 13Vfl, zelen doJ^, gl. II3/,, zelen krattdc gl. 11 V*, mešan gl. 9*/4. .— Te cene razumijo za novo letošnje; blago. — Maslo J. gl. 92 do gl. U3. —
C. kr. cekini Srebro     .   . , Driavne marke
105 58
63 50 65
Dunajska borza 30. novembra.
(lavinko tchgrafcčuo poročilo.)
I notni drž. tU Jg v bankovcih   . 68 gld. liO kr.
Lnotni drž. dolg v srebru    ,   . 66   w   80 „
Zlata renta........ 74   B   55 „
lhbU drž. posojilo..... 112   „   26 „
Akcijo narodno banke .... 108   „ •— „
Krtditne akcije...... ^10    „30 „
Loi.dou......... 118   „   65 „
Napol.......... 9 „
JPOMlftltO.
•T. ffospit-n M*. — tn»—
Toplo Vam priporočam pri pisanji pisem „nom-ško slovnico", — vsaj kako iz srednjih sol, kajti Vaša   nemščina  še  daleč preseza tisti takozvani „kaudervelš". («63) ,,Ich Unbekahnter".
Naznanilo.
Dne .5. decembra t. i. zjutraj ob 9. uri se bode v Debevčevej hiši v Gradišči št. 19 več omar, miz, stolov in druzih rečij, poprej lastnina banke „Slovenije", po očitnej dražbi za gotovo plačilo prodalo, kamor se kupci uljudno vabijo. (362—1)
Rudolf Kirbisch,
s l a a <■ I o n r it n koiigreaneni trga,
priporoča  čestitomu  p.  t.  občinstvu  svojo obilno
zalogo slaščic
za dan sv. Miklavža in božične praznike
(360— 1)
Vflčm bolnim moč in zdravje brez lek» in brez stroškov pa izvrstni
toataiere i\ Barrj
30 let ai« je aij boleaal, kl bi jo ■« bila o idr? -fila ta prijutna zdravilna hrana, pri odraščeuib i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dulje prane, i na jetrah; tlaz-I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, net.ro-bavljenjo, zaprtje, prehlajeuje, ne* panje, slabosti, »lato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnoat, diabet, trganje, shuj sanje, bledic i eo in pro-ilajenje; posebuo se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-7»! zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wur*erja, g. F. V. Boueka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, ■dravilnega svčtnika Dr. Angelstetna, Dr. Shoreiands, Ur. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-st.is.rt, Markize de Brehan a mnogo druzih imeni ti i i osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje sastouj. Kratki Izkaz iz N 0.000 spričevalo t. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Bovalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih ud. pri kauinju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obiatik ia mehurji, trganje v mehurji Ltd. - Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S.) Kud. W u r z e r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnitev.
W i no h es ter, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne j  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledanega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka, lakušuja tajnega sanitetnega Bvetovalca gosp. Dr. Angelsteiua.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glodč Bevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalce. Spričevalo št. 76.921. Oborgimpern, (Badonsko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij' uiogel, je vsled rabe Vače Bevalescičre du Barry pi>-polnama idr a v.
Viljem Burkart, ranocolnik.
V e?<\hfa£tih pusica poi .unc* ; ^oiu. do nt, 1 xnt it j,yUL oO krn a fanta 4 gold. 60 kr., 6 -un-tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 2i fantov 83 goi^ BevaiesKuero-BbJoaitezi v puiioah in Bevalesciere-Cliocolatčo v prahu IU tU j. gld, BO kr., i-i Ua 2 gi. >i 4d taa 4 gl, uOJir., v praliu a:* UJ ta« IU \L-Fr odajo: Da Barry & Comp". ua S»m um ji, W/iAj1-3*#BftKmsofc 5i. 8, kukor r vjo^ rmiW.h pri dobria ic-k*rj.h i/j ti{iootw:jikUi CrgO .'jih, r^di rA».>ootija aa-iUjaa.u iu;»* Uk vse kr;\je po poa^niii uivkiiuica.j ali piivatij^. V JLJubJjjcijui iki 'H^hr, J. S v ob o u a, Irkar pri .platem oriu", v Kekl pri lekarja J. Pro d a iu u, v t noveu pri lekarju litru ..-aoberj u, / Spljezu j^ri kkarju Aljinoviču, v Tinto pri Utarju Jakobu Sorravailo, pri drogoristu P. Boo ca, ia J. iiii m In., v Zadru pri Androviču. (152)
[tdatfiti i» uradnik Josip Jurtu,.
Lastnina ia tisk .Narodne tiskarne".