fir A S NARODA fl^SSl i M I j. i n.ii\/L/xl g teoed § Ima 10.000naročnikov:• m i S o j j n rj . S List slovenskih delavcev v Ameriki. ffl -rSundaysand Holidays:- J] TEUEFOM PI1A1CT: 4687 CORTLANPT. Entered m »soond-Claw Matur, lepUmbr «1, lf(tt, at Fort Qget at »«w York; M. T, uto tha AO of Oangrtm of Mareh 3, 187». TELEFON PIgJJtN»: 4*87 flORTLAMDJ NO. U2. — ŠTEV. 112. NEW YORK, THURSDAY, MAY 13, 1915. — ČETRTEK, 13. MAJA, 1915. VOLUME xyttt _ LETNIK XXIII, ~ BOJI MED RUSI IN AVSTRIJCI SO ŠE NE0DL0ČILNI. PRI SHAWLI SE JE MORALA NEMŠKA ARMADA UMAKNITI. NOVI ZAVEZNIŠKI NAPAD NA DARDANELSKE POSTOJANKE. AVSTRIJSKA ARMADA JE ODDALJENA SAMO TRIDESET MILJ OD PRZEMYSLA. — RUSI NADALJUJEJO S SVOJO OFENZIVO PRI JAVORNIKU. — VSE OZEMLJE MED LUPKOV IN DUKLA PRELAZOM JE V RUSKIH ROKAH. — RUSI SE PRIPRAVLJAJO NA SPLOŠEN VPAD ^V OGRSKO NIŽINO. — TURŽKA KRIŽARKA "SULTAN SELIM" JE PREGNALA RUSKO BRODOVJE IZPRED BOSPORA. — TURKI SO ODPOKLICALI IZ SIRUE ŠTIRI ARMADNE ZBORE. — OBSTRELJEVANJE SMIRNE. — VSI FORTI V BLIŽINI MESTA SO UNIČENI. Položaj na vshodnem bojišču. Petrograd, Rusija. 12. maja. — Vojaški strokovnjaki pravijo, da j«- avstrijska ofenziva, ki ima svoj izvor pri mestu Krakovu. deloma uspešna, kljub temu pa nima to sovražitiako prodiranje ;iikake«ra upliva na splošen položaj v Karpatih. Avstrijci so v Galiciji samo zategadelj napredovali, ker so bili v veliki premoči in so z vsakim dnem dobivali nova ojaeenja. — Avstrijci ho uspešno prodirali severno od Novega Sandeea in so se približali l*rzemyslu na trideset milj. Iiuska armada je dobila slednjič povelje, da naj ustavi avstrijsko ofenzivno prodiranje. To je bilo precej težavno, ker je imela na razpolago samo petino svojih čet, »ločim je bilo samo pri Kro-&nu na šestnajst milj dolgi fronti koui-entriranih trinajst avstrijskih ^divizij. M Kusi so vprizorili več napadov, slednjič so se pa morali umakniti. Najvažnejše pri tem je, da so se umaknili v najlepšem redu. Za seboj ko razdejali vse ceste ter spravili vse svoje topove in milnici jo na varno. Vse dosedanje avstrijske zmage so brez pomena, ker so Kusi še vedno v Karpatih iu še vedno ogrožajo Ogrsko nižino. Artilerijskim spopadom so sledili vroči iiifanterijski boji. Iz zanesljivega vira je znano, da so imeli Avstrijci pred Karpati tri četrtine svoje armade. S srbske meje so bili odpoklicani štirje ar-madni zbori, z zapadnega bojišča pa devet Kavalerijskih divizij. Londonsko poročilo. London, Anglija. 1 '2. maja. — Iz Petrograda poročajo, da so se Kusi v Galiciji zopet nekoliko u-maknili. o splošnem porazu ruske armade pa ni niti govora. IVtro-gradsko časopisje ne pripisuje avstrijskim in nemškim uspehom nobene posebne važnosti. Poročilo ruskega generalnega štaba. PetrogTad, Rusija. 12. maja. — ltu.sk i veliki generalni štab naznanja : V okolici Shawli dobro napredujemo. Ob levem bregu reke Nje-men vlada popoleu mir. Na levem bregu reke Vislc. južno od Sohačeifa je zavzela naša iu-lanterija z bajonetnim naskokom nekaj nemških strelnih jarkov. Vsi nemški poskusi, da bi prodrli našo bojno črto južno od Kavke, so se izjalovili. \ okolici Lžok prelaza smo odbili vse sovražniške napade. l*ri Kojanki so zavzeli Nemci neko našo pozicijo s tem. da so razstrelili v njeni neposredni bližini mino. Zadnje dni je imel sovražnik v okolici davornika velike izgube. Padlo je najmanj 5000 mož. Pri Cernovicah se pripravljajo naš«' čete na splošen napad. Sovražnik je odšel z levega brega reke Dnjester. Rusi so se umaknili. Petrograd, R iisija. 12. maja. — V za pad nem delu Galicije se bije izvanredno vroea bitka, ki še ne tM> tako kmalo končana. Sovražnik si na Vse načine prizadeva prebiti našo bojno črto in pošilja proti nam neprestano sveže eete. Izmaknili smo se samo na enem mestu, toda s tem nismo veliko izgubili. pa tudi zaveznika nista pridobila ničesar. Zaenkrat je glavni cilj avstrijske in nemške armade mesto Przeinysl. t e bi ga enkrat zavzeli, bi začeli z novo o-f fenzivo proti jugu. — V Karpatih prav dobro napredujemo. Vse o-zemlje med Lupkov in Dukla prelazom je v naših rokah. Kakorhi-tro bo naša severna armada prosta in bo zamogla zadrževati sovražnika. bomo vprizorili invazijo na Ogrsko. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 12. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo na znanja: Pred nekaj dnevi smo napadli tretjo in osmo rusko armado in jo deloma pognali v beg. Ruske čete se umikajo s svojimi trenskimi kolonami proti daroslavu, Przemv-slu in Cirovu. Okolico Sanoka in Liska so zapustili močni sovražni-ški oddelki in beže pred našim vojaštvom. Avstrijski vojaki so prekoračili reko Visliko in zavzeli Br-zozov. Severno od reke Visle so prekoračile naše čete reko Niso. Iz strategičnih ozirov smo se u-maknili iz Zaleszka. Junaški čin. Berlin, Nemčija. 12. maja. — Iz velikega glavnega stana poročaj* > : Med Kurpati in reko Vislo še vedno zasledujemo umikajočo se rusko armado. Sovražniku smo prizadeli ob celi fronti velikanske izgube. Neki bataljon 4. gardnega polkii je v je! štirinajst višjih ruskih častnikov iu dvesto mož. Nadalje je zaplenil tudi dve strojni puški in en top. Med Sanokom in Dinovom smo prekoračili reko San. Bitka pri Shawli v severozapad-nem delu Rusije še ni odločilna. Prepričani smo, da se bo končala s popolno zmago našega orožja. Pri Bzuri smo uničili neki ruski bataljon, ki je hotel prekoračiti reko. Izpred Dardanel. London, Anglija, 12. maja. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Aten sledeče poročilo : Zavezniško brodovje je vprizo rilo v ponedeljek splošen napad na turške utrdbe. Bojne ladije so enajst ur neprenehoma obstreljevale forte Kilid-Bahr. Sultanieh in Nagaro. Turki so imeli baje take izgube, tla so morali poklicati iz Sirij«' nekaj svojih čet na pomoč. Pred fcmirno se je pojavil oddelek angleških bojnih ladij in je po kratkem obstreljevanju razdejal vse utrdbe, ki se nahajajo v bližini mesta : tudi pristanišče je precej poškodovano. Mine v Egejskem morju. Pariz, Francija. 12. maja. — I>opisnik Ilavas agenture poroča iz Lcmnosa. da je morje zaneslo izpred Dardanel več prosto ležečih min v Egejsko morje, vsled česar preti zavezniškemu brodovju resna nevarnost. Pri obali otoka Lemnosa je eksplodirala neka mina in usmrtila več oseb. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 12. maja. — Rusko brodovje je napadlo turške utrdbe pri Bos poru, pa se je moralo hitro umakniti, ker je otvo-rila turška križarka ''Sultan Selim" nanj strahoviti ogenj. "Sultan Selim" je bivša nemška križarka "Goeben". Več ruskih boj- i nih ladij je bilo tako poškodovanih. da so si morale poiskati zavetišča v raznih ruskih pristaniščih. [j -[ Na polotoku Galipolis so danes i zavezniške čete mirovale. Pri vče- - rajšnjih napadih so zadobile pre-' - cejšnje izgube. Petrogradska vest. Petrograd, Rusija. 12. maja. — Ruska admiraliteta poroča, da je rusko brodovje v ponedeljek že četrtič obstreljevalo turške utrdbe ob obali Bospora. V morski ožini so bile skoraj vse turške bojne ladije, ki so si pa zastonj prizadevale priti na odprto mor- -je. Slednjič se je pojavila pred , našimi bojnimi ladijami turška križarka "Sultan Selim". Ko smo oddali nanjo nekaj strelov, se je umaknila. Ruske zmage v Kavkazu. Petrograd, Rusija, 12. maja. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu poroča, da so se začeli Turki pri Olti umikati in da so bi-l li pri Titke popolnoma poraženi. Pri AleškT'rtu smo pregnali Turke ' iz njihovih postojank. Rusi so zasedli mesto Tapaaž v" Jolmi Abase. Nemiri v Carigradu. Ženeva, Švica. 12. maja. -— Neki tukajšnji časopis je dobil iz So- , luna poročilo, da se je začelo prebivalstvo v Carigradu upirati. — Ker ni mogla navadna policija proti demonstrantom ničesar opraviti. je morala stopiti v akcijo sultanova telesna straža. Prebivalci , se zato upirajo, ker so živila neprestano dražja in jih z vsakim ; dnem bolj primaujkuje. Ljudje SO zahtevali. «la naj vlada takoj \ sklene mir z zavezniki in tla naj se enkrat za vselej otrese upliva Nemčije. Rusko posojilo. Petrograd, Rusija. 12. maja. — Ruska vlad a je pooblastila finančnega ministra, naj najame drugo vojno posojilo, ki naj bi znašalo i $500.000.000. ; Pri Sueškem prekopu. London, Anglija, 12. maja. — 1 Položaj pri Sueškem prekopu je neizpremenjen. i smo oba bregova dobro utrdili in smo popolnoma pripravljeni na turški napad. Ob perzijskem zalivu se je vršilo nekaj brezpomembnih spopadov. Vsa poročila, da je začela prodirati močna turška armada proti jugu z namenom, da bi vpadla v Egipet. so neresnična. 1 Turki potrebujejo vojake na polotoku (ialipolis in na inaloazijski obali, in jih ne morejo nikamor drugam pošiljati. Najboljši dokaz, da Turkom primanjkuje vojaštva. je ta. ker so odpoklicali iz Sirije štiri armadne zbore iu jih poslali na Galipolis. Naše čete na polotoku Galipolis dobro napredujejo. — Vsako ped zemlje, ki jo zavzemajo, takoj u-trde in vprizarjajo na sovražnika neprestano nove napade. Kakor-hitro bomo izkrcali na obali zaliva Saros zadostno število vojaštva. bomo začeli s splošnim prodiranjem. Severne čete bodo poskušale zavzeti Bulair. južne bodo pa napadle turške utrdbe. Do tistega časa se bo pa tudi Rusom posrečilo spraviti nekaj svojih vojakov na bosporsko bal. Carigrad se ne bo mogel dolgo vzdržati. ker ga bomo napadli od dveh strajii. Iz zanesljivega vira je tudi znano, da je skoraj vse eari-gradsko prebivalstvo, posebno pa pristaši Staroturkov. na naši strani. Z zapadnih bojišč. Ostri boji pri Arras. Glasom nemških poročil so Fran-i cozi zastonj skušali prodreti nemško bojno črto. PRI CARENCY. Iztočno od Ypres so zavzeli Nemci važno postojanko na višini. V Alzaciji. Berlin, Nemčija. 12. maja. — V današnjem ofieijelnem poročilu nemškega armadnega vodstva se glasi, da so vrgli tekom včerajšnjega dneva sovražni letalci l»om be v Bruegge. Bombe niso povzročile z vojaškega stališča nobene škode. Iztočno od Vpres so zavzeli Nemci neko važno višino. Nemška artilerija je obstreljevala Kirk. Pozicije, katere so v zadnjih dnevih zavzeli Francozi z naskokom in sicer ined Carency in Ncu-ville. se še vedno nahajajo v francoskih rokah. Brezuspešni pa so ostali vsi francoski poskusi, da prodrejo črte Nemcev. # Naskoki, vprizorjeni proti nemškim pozicijam na višinah pri Bi tidclies, nadalje pri Carencv j in Ablain, iztočno in južnoiztoč-no od Arras. so se popolnoma izjalovili vsled uspešnega nemškega ognja. Francozi so imeli vidike izgube. Izjalovil se je tudi neki francoski naskok na Hartmannswei-lerkopf. Enkrat se je posrečilo francoskim alpinccm prodreti prav do hločne hiše na vrhuncu, a se jih je zopet pregnalo. Pariz, Francija, 12. maja. — Francosko vojno ^ministrstvo je objavilo danes popoldne sh-deče poročilo: "V oddelku severno od Arras smo držali pozicije, katere smo preje zavzeli, razven pri Loos, kjer smo ob priliki nekega nemškega nočnega naskoka izgubili del preje osvojenega ozemlja. Na ostalih delih fronte so se vršili le artilerijski spopadi." V večernem poročilu se glasi, da so ostali brezuspešni vsi nemški poskusi, da dobe nazaj izgubljeno ozemlje severno od Arras. Skupno število Nemcev. katere se je ujelo od sobote naprej, znaša 4000 mož. Delovanje Zeppelinov. London, Anglija, 12. maja. — Neki nemški Zeppelin se je zapazilo včeraj nad Sunderland. Ne-ko drugo zračno križarko pa se je videlo iz Varmoutha, kako je plula proti iztočni obali. Pozneje se ni ničesar več culo o teh dveh zrakoplovih. V Berlinu živeči Amerikanei, ki so nameravali potovati v London. so dobili od visokih uradnikov svarila, naj ne gredo v prihodnjih 14 dneh na potovanje, ker se namerava vprizoriti večje napade s Zeppelini. Visoki nemški uradniki so baje izjavili, da so bili vsi prejšni napadi s Zeppelini le poizvedovalne vožnje, s katerimi se je hotelo ugotoviti. \ koliko je pripravljena Anglija da odbije napad iz zraka. Odbita zračna a taka. Pariz, Francija. 12. maja. — Pr.oti Parizu obrnjena nemška zračna ataka se je danes izjalovila. ko je prišel neki Zeppelin do La Ferte. v Aisne departmentu. 30 milj od Pariza. Zračno križar-ko se je pognalo v beg. ko se je prikazalo francosko zračno brodovje ter naskočilo Zeppelin. S fronte se je odposlalo svarila ter se je vsled tega vse priredilo. <1h se primerno sprejme nemško zračno križarko. Koze na parniku. Na parniku "Havana", ki je prišel včeraj v New York iz Ha-vane. Cuba, se je ugotovilo en slučaj črnih koz. Parnik se je ustavilo pri karantenski postaji. P O Z OS! Dobili smo še par sto "PRA-TSK". Kdor jo ieli dobiti, naj pošlje 12 oentov. 8LOVBNIO PUBLISHING CO. 82 Oartfauadft BL, V«v York City. Zadeva "Lusitanije." Poslanica Nemčiji. Zvezna vlada pričakuje, da se bo dalo polno zadostilo za umor A- merikancev na "Lusitaniji." NEMIRI V LONDONU. V Londonu se je vprizorilo veli kansko gonjo proti Nemcem. — Razdejane prodajalne. Washington, I). C.. 12. maja. — Osnutek poslanice, katero se bo poslalo Nemčiji, je že dovršen t -r se bo poslanico v najkrajšem ea-su odposlalo. Domneva se. tla se bo Nemčiji v tej poslanici obrazložilo, da vstrajajo Združene države neomajno na stališču, katero se je že preje pojasnilo ter da bodo napravile nemško vlado odgovorno za vsa dejanja, vsled katerih bi bilo oškodovano ameriško imetje ali izgubljeno kako ameriško življenje. V glavnem se bo šlo za popolno zadostilo za življenja, izgubljena na ameriških parnikih ter nadalje za modifikacijo načina boja s pod morskimi čolni, da bi se v bodoče ne ponovili taki dogodki. Kakšno naj bo zadostilo, se bo prepustilo Nemčiji. Na vsak način pa pričakuje vlada več kot le navadno odškodnino v denarju in najbrž izjavo, da ni bil namen Nemčije uničiti ameriška življenja. Nemčiji se bo z ostrimi besedami povedalo, da se je pregrešila proti postavam človečaustva. vendar pa ne bo besedilo tako ostro, da bi mogla Nemčija vsled te poslanice napovedati vojno. Do voj ne ne bo prišlo. razven če se Nemčija odloči za ta korak. Ako bi Nemčija odklonila ameriški* zahteve, bi se prekinilo vse diplomatične zveze ined obema državama. London, Anglija. 12. maja. — Protinemški nemiri so se danes zjutraj zopet ponovili v iztočnem delu mesta in prišlo je do večjih nasilstev kot pa včeraj. Kakor hitro se je pokazal kak Nemce, se ga je takoj napadlo. Policija je imela vse roke polne dela, da je vsaj nekoliko omejila izgrede. Naskočilo se je večje število nemških prodajalcu ter zmetalo na cesto vse, kar je bilo v prostorih. Nemcem je preostajalo le eno sredstvo, namreč poskriti s<>. do-čim se je njihova stanovanja popolnoma demoliralo. Policija je dobila tudi poročilo, da se namerava zanetiti požar v nemških privatnih hišah v Westende. Radi-tega se je vse dotične hiše zastra-žilo. Kabinet je imel danes posebno sejo. v kateri se je razpravljalo o situaciji. Naturalizirani Nemci v Bradford so se združili ter poslali nem ški vladi protest proti torpedira-nju *4Lusitanije". Danes se je vložilo v poslanski zbornici dve peticiji s skupno 500.000 podpisi. v katerih se zahteva, naj se internira ali spravi na poseben prostor vse inozemee "sovražnike", ki dosedaj še niso internirani. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da se je razmišljalo o tem ter da bo stavila vlada jutri definitivne predloge. Anglija naj se tudi opraviči. Berlin. Nemčija, 12. maja. — V neki danes tu objavljeni pol-uradni izjavi se glasi, naj se tudi od Anglije zahteva isto opravičilo za potop ''Lusitanije' kot se ga zahteva od Nemčije. Smrt velikega sovražnika delavstva. Na svojem domu v Indianapolis. I«nd., je umrl včeraj David MacLean Parry, eden največjih nasprotnikov organiziranega delavstva. Kot predsednik National Association of Manufacturers in drugih organizacij delodajalcev je bil oster nasprotnik vsake delavske organizacije. V boju proti urnijam mu je bilo vsako sredstvo dosti dobro. ITvedel je tudi zavarovanje delodajalcev proti stavkam. Italija in Avstrija. Protest socijalistov. i Sccijalistični člani italijanskega parlamenta so sklenili, da oponi-rajo napovedi vojne. ZADNJI PREDLOGI. Avstrija je odpoklicala vse svoje ladije in pamike iz italijanskih pristanišč. Rim, Italija. 12. maja. — Parlamentarna skupina soeijalistične stranke je sklenila, tla hoče nasprotovati vdeležbi Italije v sedanji vojni. IN> posvetovanju, ki je trajlo dva dni. se je sklenilo, da mora stranka kot organizacija nastopiti proti intervenciji. Ako pa pride kljub temu do vojne, bodo člani skupine še nadalje delovali za mir. Medtem pa hočejo napeti vse sile, da preprečijo prenagljenje od strani vlade, ko je vendar Avstrija pripravljena dati važne koncesije. Italijanska vlada je dobila danes definitivne predloge Avstrije glede teritorijalnih koncesij, ka- ! tere zahteva Italija. Ti predlogi vsebujejo baje zadnjo besedo Avstrije. Kakor hitro je dobila vlada te zadnje predloge, je bila sklicana kabinetna seja. Medtem pa se neprestano vrše demonstracije. Včeraj zvečer so korakale po glavnih cestah velikanske množice ljudstva ter kričale: "Dol z Avstrijo!" — "Dol 1 z Giolitti-jein!*', ki je voditelj 1 mirovne stranke. Treba je bilo poklicati čete, ki so razkropile demonstrante. Novi ruski poslanik Giers bo najbrž dospel še danes semkaj ter se domneva, da prinaša važna sporočila ruske vlade. Gre se pri tem 1 za jamstva zaveznikov glede bodočega stališča Italije ob Sredozemskem morju za slučaj, tla za- ' vzamejo zavezniki Dardanele. V nekem poročilu iz Ženeve se glasi, da so dobili vsi avstrijski parni ki v italijanskih pristaniščih povelje, naj takoj odpluje jo proti Trstu ali Pulju. Poroča se tudi. da je dospel v Trst bavarski prestolonaslednik, ki bi poveljeval avstrijsko-nem-škim četam v eventuelnih operacijah proti Italiji. Nemci, ki so dospeli iz Italije v Švico, pravijo, da ni več varno govoriti po cesta li v Milanu nem- ; ški. ker je množica že parkrat napadla Nemce. Švicarska vlada je odposlala danes nadaljne čete na točke, le- • žeče ob južni meji republike, posebno v Lugano,, kjer se je bati izbruha protinemških demonstracij. Domneva se. da je kakih 10 ' tisoč Nemcev, dospelih iz Italije, v Lugano in okolici. Ameriško brodovje ostane v Atlantiku. Washington, D. C1.. 12. maja. Vsled splošnega mednarodnega položaja je administracija sklenila. da ostane atlantiško brodov-v Atlantiku, mesto da bi šlo skozi Panamski prekop v San Francisco kot se je sprva nameravalo. Dasiravno še manjka oficijelnega potrdila, se vendar domneva, da se je storilo tozadevni sklep v včerajšni kabinetni seji. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 ■o vendar enkrat dospele. Dane« smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor ieli dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopošlje mm* i dola*, -m Knjig« odpošljemo, all po polti, ali ekspresom. PtibliuMur «o. ZA VSEBINO OGLASOV NI i ODGOVORNO NE UPBAVNI-i&TVO NE UBEDNIŠTVO. Agnosciranje mrtvecev« Vsi znaki za poznejše agnosciranje mrtvecev se nahajajo v rokah oblasti v Queenstown. London, Anglija. 12. maja. — Ameriško poslaništvo je izdalo danes zvečer izjavo glede korakov. katere je storilo poslaništvo in ameriški konzuli, da se skrbi za preživele Amerikance s p;ir-nika "Lusitania" ter cdredi vs.-potrebno glede ameriških mrtvecev. Kapitan Miller ameriškega poslaništva, ki se je vrnil danes semkaj iz Queenstown, je sporočil poslaniku Page o svojem potovanju. V tozadevni izjavi poslaništva se glasi: "Kapitan Miller si je ogledal kakih 90 trupelj. ki si- nahajajo v varstvu policij«- t»-r je dobil identifikacijske številke ter v vsakem posameznem slučaju vse vrednostne predmete t«-r druge stvari, ki bi lahko služile za ugotovi jen je osebnosti dotič-nih ponesrečencev. Vsled dejstva da j<- večina preživelih odpotovala že v soboto ter ni bilo mogoče dobiti od Cunard črte potniških listin Amerikancev. je bilo identificiranje Amerikaneev težavno. Seznam ameriških potnikov je dobil šele danes poslanik Page." V poznejših poročilih iz Quc-enstowna se glasi, da se je prevedlo tjakaj nadaljnih 21 trupelj in Šest drugih v Skull, na Cap C Soar. Trupla A. Vanderbilta 5. i :so našli. Vsled potopa "Lusitanij«-" lm-do morale plačati zavarovalne družbe nekako $1,051.800. Ta svo-ta pa se lahko še podvoji, če bodo dospele nadaljne prijave za zava rovalnino. Cunard črta je danes objavila, da se bo vse identificirane mrtve potnike z "Lusitanije" na stroške družbe prevedlo v Ameriko. Potrdilo se je nadalje vest. da no bo "Mauretania" v soboto od-plula v New York. Zakaj je prišel pred sodnika. "M oja žena Sf* krega celi dan! Zaprite me in ko me bo izgubila, bo šele spoznala mojo pravo vrednost!" — Tako je rekel včeraj popoldne William Fath. oče šestih otrok, ko je stal v Yonkersu, X. V., pred sodnikom BealI vsled obtožbe, da je vrgel kamen t neko šipo. To je baje storil h- radi-tega, da dobi priliko priti pred sodnika in nato v j^čo, kjer bi imel za par mesecev mir pred svojo boljšo polovico. Sodnik ga jo poslal za en dan v celico ter pozval ženo predse. Nižje cene za denarje v staro demovlno. Poiiljamo denar na Kranjska, štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O* ;rsko tako zanesljivo kakor pre4 *ojno. Iz poslovanja zadnjih trejj mesecev smo se da dobrega pre* pričali, da pride denar tudi se« daj sigurno v roke naslovnikovi Vojakom se ne more sedaj do* aar pošiljati, ker se nikdar za go* tov o ne ve kje se nahajajo, 14 aam skoraj vsako pošiljatev vojake e. kr. počtni urad vrne. Denar nam pošljite po "Da* mestic Postal Monej Order'J, ter priložite natančni Vaš naslo-% in one osebe, kateri m ima ixpl* ftatL I«bv1 K * K 1 6____ .90 120 ... 19.80 10.... 1.75 130. m« 21.45 15.... 2.60 140...» 23.10 20.... 3.40 150.... 24.75 26.... 4.25 160,... 26 40 30.... 5.05 170.... 28.05 55.... 590 180 ... 29.70 40---- 6.70 190.... 31.35 45. 7.55 200.... 83.00 50.... 8.25 250... 41.25 55.... ».10 300,... 40.50 60 ... 9 90 350 ... 67 75 65.... 10.76 400... 6'">.00 70 ... 11.55 450... 74.25 75 ... 12.40 600..- 82.6s 80 ... 13.20 «00,... 99 00 85 ... 14.06 700.... 115.50 90 ... 14.85 800.... 132.00 100 ... 16.50 900,... 148.60 110 18 15 1000____ 163.00 ker se rane m 1*1 imkm spr. ■aj rojmld redn« Efa dale b* naš eglas TOD ka n LA HK Milil, m m aai| m; bu •t!lAS NARODA" fSfevenac Daily.) >*THtd and pobiubed by tla« Horenic Publishing Co. t* curpuntioa) fitAli* SAKEEK, President. w LOUIS BEN EDI K, Treasurer. 4. FW* of Business of the corporation and addresses of above officers : (I * ortlajidt Street, Borough of Man hatian. New York City, N. Y, E* celo leto velja last ta Ameriko in Canado.......................$3.00 • po» leta....................... 1.60 • Uto c« mesto New York........4.00 * pol leta u mesto New York ... 2.00 ** rvrupe ca vse .eto...........4.60 ** pol leta.............2.66 " "Četrt leta............ 170 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan" isvaemii nedelj in pravnikov._ "GLAS NARODA" ("VoiNu}«jo, —- Dana t> se oikgovoii pošiljati pc — Money Order. •Vl sprao>^mbi kraja naročnikov pro-«irr x da se nam tudi prejinje VsaliMe naznani, da hi tre j • oajdemo naslovnika. rVopison? in poiiljatvam naredite ta na« lov: •GLAS NARODA* U C rvlMvit St. New York City Issfno 4687 Cortlandt. . Govor predsednika v Phi-delphiji. Odkar j«- predsednik Wilson izjavil, da *<• njegov govor v Phila-d« Ipliiji ne nanaša na narodno politiko in na sedanjo krizo, je brez vttake p<*llage, ako bi se kritiziralo ta govor. 4Jovor predsednika v Philadel-phiji mora vzbuditi le eno obžalovanje, a se mora pri tem razumeti položaj, v katerem se nahaja pn-dsodnik. Bedeti slednjega ne tonemo napačno razumeti. Človek morda u«* soglaša z nazori in izvajanji p red.šolnika, a mora vendar priznati, da so odkritosrčna in dobro mišljena. Bati se je le, !>i m' izvajanj predsednika na 1 >itnaju in v ISerlinu ne razumelo e čistenje in tudi deloma za zemljo. Rojaki, ki so kupili svet od nas, so preračunili, da je na vsakem akru sveta še toliko dobrega lesa na rastilu, da bodo lahko zanj dobili, ako ga posečejo in odpeljejo na žago. od :J5 do 4<> dolarjev oil vsakega kara. Cistenje je tu prav lahko, kajti vse korenine so pri vrhu in ne segajo v dno, kakor je to na peščeni zemlji, kjer segajo korenine po več čevljev v globočino. Grmičevja tu nimamo. Podnebje je tukaj sličuo podnebju v starem kraju, ki je suho. zdravo in ugodno. Toče. neurja in povodnji ne pomnijo v teh krajih, ravno tako ne takih bolezni kot malarija, rmena mrzlica, tifus itd., ki so prav udomačene po južnih državah. Voda je tu čista, zdrava, tečna in mehka. Tu rastejo, obilo obrodijo in lozorijo vsi pridelki zmernega pasa. posebno pa mala žita kot koruza, pšenica, oves. rž. ječmen, gomoljnati pridelki kot krompir, pesa. repa. korenje, redkev. sladkorna pesa. koleraba, razna zelenjava kot zelje, grah, fižol, zelena. kumarce, buče, tobak itd., mala sadja, detelja, alfalfa in vsakovrstne trave. Za živinorejo, čebelarstvo in perutnino je ta kraj jako ugoden; glavni vir far-marjevih dohodkov sta pa mleko in sir. Sheldon je malo mestece, šele v povojih in leži ob glavni progi Soo železnice, vodeče iz Chicage in Milwaukee v Duluth in Superior. Ima železniško postajo, na kateri se ustavijo vsa dan štiri osebni vlaki. Tu imamo veliko zidano šolo. pošto, več prodajaln, 2 hotela, 2 saloona, 2 parni žagi, sedaj zidamo mlekarno in vse naokoli je pa polno lumber keinp. Sheldon ji' od mesta Ladvsmith, ki šteje f>000 prebivalcev, samo L! milj. od Chicage :>42, od Milwaukee 260, od Duluth in Superior lo<>. od St. Paul in Minneapolis okoli 135 milj. Naši naselniki pridejo do gospodarskih poslopij jako poceni, kajti les imajo na svojem zemljišču in ga lahko puste sežagati na tukajšnji žagi, za kar jim računajo okoli $3.50 za 1000 čevljev. Sicer pa lahko kupijo les sežagan od naše kompanije po $15 tisoč | čevljev. Na ta način prihranite! lep denar in pridete do poslopij i poceni. ! Cena naši zemlji je v primeri po kakovosti in rodovitnosti z zemljo po drugih naselbinah jako, nizka in dasr je mnogo, mnogo j boljša od druge, ne zahtevamo ( nič več zanjo. Tu dobite, ako. kmalu pridete, aker od $15 do +'24. Kupni pogoji so: Ena četrt i-j na doli, ostanek pa na letna iz-j plačila, po kolikor že eden misli, da more plačevati. Damo vam se-, dem let časa za izplačevanje. Ob-, resti so po 6 od sto. Če plačate i eno četrtino, vam damo "Landj Contract" in abstrakt, če pa pla-j čate polovico, vam damo "Deed"i in abstrakt. i Predno zaključim, naj še,ome-j nim, da je vse, kar je popisano v t knjižici in v tem pismu, gola res-' niča, da je prst ravno taka koti poslani vzorec in da če sem pri-: dete in ne najdete vsega ravno | tako in še boljše, vam povrnem j vse vozne stroške in zamudo časa, vi pa nimate proti meni ali koin-paniji prav nobene obveznosti. Torej kakor vidite, ne riskirate prav nič, ampak ako ste kupec za dobro in rodovitno farmo v prijaznem in zdravem kraju, se vam sedaj nudi prilika, priti pogledati naš svet in priti do dobre zemlje. Ce ste se torej nakanili priti pogledati ta naš svet, tedaj mi .pišite vsaj par dni pred vašim od-j I hodom, da vas sigurno doma.po-j čakam, tako da vam bom v stanu ! osebno pokazati ves naš svet in tak kos zemlje, da ga bo veselje] ! za pogledati. j V nadi torej, da se kmalu vidi-j mo, vas iskreno pozdravljam in ostajam vaš rojak in prijatelj A. H. SKUBIC, j Sheldon, Wis. Če še niste prejeli vzorca prsti,, pišite ponj I Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za. geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdela jemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskarcn v Ameriki. Pišite za cene voske tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 st. clair aye. cleveland, o. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) T1M20 M A K K E T STREET WAUKBC1AN, !L„* . ■ R K PRODAJA fina vine, izvratnt *£iio*ze patentirana zdravila PRODAJA joint listke *ieh preko»cf skih črt, POŠILJA denar t attri kraj »neiljlvc in pošteno. UPRAVLJA m v notarski posel spadajoča dela. PHONt. 24«$ I Zastopnik | "GL4S« NARODA" ■ 82 Cortlandt Street, K New York; N, Y. Vojska uniči vse, m uniči pa kakovosti in dobrote vir.a Izdelanega i* pristnega ohijskega prrozdja po vinarski tvrJki LrOui-s Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. i nsjvefja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina Bodečih vrst in cen: Delaware...........$!.fX) paion J Iwes............65—70c. galon Katawfca......75—H<)c. galen j Rudeče..........55— 60c. galun Navedene cene veljajo za naroČila od S5 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalocn imam tudi žganja po etarokrajskem načinu žgana kot DROZENKO in TROPINOVEC. Naro " "ia se izvrše suma preti predplačilu. ' D^bra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. i Imam v zalogi prave importirane ; LUBASOVE & l HARMONIKE r kakor tudi . \ KOVČBKE | t iz Slovenjega Gradca, Štajersko. £ Posredujem tudi pri prodaji in ? nakupu starih že rabljenih harmonik. J • Alois Skulj, { P. O. Eox 1402 Xev, York Citv, N. Y. 0 NAZNANILO. Slovensko podporno društvo ! SV. PETRA št. 50 J. S. K. J.. Brooklyn, X. Y., priredi svoj LETNI PIKNIK v nedeljo 30. maja 1915 v Henry Walter Emerald Parku,! Myrtle Ave.. Cor. Martin Ave., j (Jlendale. L. I. Vljudno se priporočamo cenje-J nim rojakom in rojakinjam vi (Jii'ater New Yorku /.:i mnogoštevilni obisk. Društveni pripravni odbor bode storil vse. kar bo mo-i gore. da zadostno zadovolji svoji*! goste. Z odli.'nim spoštovanjem iu slovensko prijaznim pozdravom biležimo za društvo: Pripravni odbor. _1 :J.LM 1.27-5 ROJAK [ NARO0AJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. ■ i 11 i NAZNANILO. ^ Rojakom v North Cliieagu. Wauke.gan, 111., in v okolici naznanjam, da imam v zalogi poleg vsakovrstnih knjig iu inolitveui-kov tudi patentirana zdravila, vsakovrstne šolske potrebščine iu zemljevide (globes). Pcšiljam denar v stari kraj in izvršujem vsa v notarski posel | spadajoča dela. Prodajalna je blizu poulične ; postaje na 10. cesti. Za obilen obisk se priporočam. MATII. OUR IN, l-J —10th St.. N. Chicago, 111. _(11—5 5x v 1 d)_ Rad bi izvedel /.a svoja prijatelja JOSIPA KASTE LIC. podo-inače Danjelov iz Vel. Žešnič, in FRANKA SAD AR iz fare St. Vid pri Zatični. Prosim, če kd>> ve za nju naslov, da ga mi javi. ali naj se sama oglasita. Anton Orden. Box 427, Camp 67, Davis. AY. Ya. (11-13—5) j Povest Poljske. --o- S le« lev i članek posnemamo po majevi številki enega najboljših , magazinov v Ameriki "Century". Danes trpi Poljska skoro bolj, kakor Belgija in njene poljane' pustošijo tako ruske, kakor nemške in avstrijske čete, ki se že mesece prerivajo tam. Mnogo se piše o Poljski, in Poljakom obljubljajo ilanes avtonomijo tako Rusi, kakor tudi Nemci in Avstrijci. Vsi trij<- so storili velik greh nad tem slovanskim narodom, ker so mu ukradli zemljo ter si jo po roparski razdelili med seboj. — Zato je tembolj zanimivo slišati, kaj misli o Poljski Amerikanec. ki se je v pričujočem članku živo zamislil v zgodovino Poljske ter nam v ži-vih barvah nakratko opiše vse žalostne vzroke, ki so dovedli Poljsko do tako obupne usode razdedinenjega naroda. * ♦ * Popotnik ne bo našel zanimivejšega kraja v stari Rusiji, kakor je Kremelj v Moskvi, ki nam nudi nekako zbirko spominkov vzhodne in zapadne kulture, ki se je razvijala skozi mnogo stoletij. V Kremlju ne bo našel zanimivejših zgodovinskih ostankov, kakor so oni. ki pričajo o zmagi Rusije v dolgotrajnem tekmovanju, ki je odločilo, ali naj bo velesila vzhodne in severne Evrope Rusija ali pa Poljska. Rusija j«' zmagala: dokaz za to se more videti v umetno izrezljanem zabnji-ku v Kremeljskein muzeju ustava Poljskega kraljev-stva. sprejeta dur 3. maja 1791. leta. Amerikanski potnik se bo morda domislil, da j»* ta datum pomenljivo blizu onega, ko je bil sprejet I naš amerikanski federalni dokument. Če bo zasledoval ta slučaj, bol f našel, tla j«- bita ustava Poljske iz b-ta 1791. čisto podobna oni Združenih držav sklenjeni na konvenciji v Philadelphiji dne 17. septembra 1. 17^7., le prilagodena je bila razmeram, ki so vladale na Poljskem. Dandams je ona ustava Poljske le nekaka relikvija v ruskem muzeju. dokaz, da zasluži poljski narod, ki je tako padel nazaj, j ovekovečenja. Spominja nas. tla je našel požar ameriške revolucije' iz leta 177."». in francoske revolucije iz leta 17S9. odsvit na nebu' \ zhodne Evrope. Toda za Poljsko je bilo prepozno. Razkosana in' i a/bita po strankarskih prepirih, žrtev intrig trdnejših sosedov, ogrožena od vstajajoče Rusije na vzhodu, prežeče Avstriji na zapa-du. poželjiva Nemčiji naseveru in roparskim Turkom na jugu. je pr. nehala Poljska kot narod v trenutku najlepšega navdušenja, ki ,;e označevalo njeno žalostno usodo. Prvo dete demokratskega genija med Slovani je bilo potlačeno v tla. za kazen, ker je prehitro razkrilo svoje zmožnosti preprostem svetu. Po spominke Poljske izza dobe. ko je bila na višku moči in slave, idirno v Krakov, kjer počivajo ostanki poljskih kraljev v ve-j lieastni katedrali, ki j«* še danes nekako zgodovinsko svetišče pol j-j skega naroda. Po dokaz, da duh in namen Poljske še ni umrl. pa ' moramo iti v švicarsko vas Rappersvil, kjer so si radi varnosti sezidali domoljubi razdedinjenega naroda svoj narodni muzej. Toda zgodovina Poljske ni samo povest mučeništva. Je tudi po-\est tragedije, kako se vse maščuje. Mora se pač dvomiti, če je zaslužila Poljska kdaj v eni sami generaciji pridevek zvestega naroda. Vlad.da jo je bogata aristokracija, ki je skrbela da ni dobil kralj I »rev« - oblasti, istočasno pa je zahtevala, da ne dobi ljudstvo nobenih prave. 1'oljska aristokraeija je dosegla uspeh, kjer ga druge sred-»i.t v« -k.- aristokraeije niso mogle iti njen uspeh je bil pogin Poljske. <.|.r.ah s,,, da je ostal kralj le nekak slamnat mož. osamljen ! >tva t.aj\ - radi načina, kako so volil kralje. Vse to se je ^ le,.» sieer demokratsko: dejansko pa je bilo vzrok, da so mogli biti .1 pr«—1<>! I skoro ves čas tujci iu slabiči. S tem. da je jemala I k rn J I lil«, in zatirala ljudstvo, j,- po»tala aristokracija, nekaka vo-j jask t m pol it t«-tta ka^ta. ki je živela v barliarsk«-™ razkošju, zane-1 nutrjala trgovino iu industrijo, gojila umetnost vojskovanja t«-r dru-/ab ! razpad ter j. povzročila, da s.- je začelo rabiti tuje jezike. • I olja k i -o Slovani iu Poljska j.- v pravem pomenu besede ravna • ja ika sr«-dnj<«evrop-ka ni/ma. Komaj da je bil k«iaj čas. da ' to (H.s'avdi Z'-mlj. men-i na tan .-ne d«-žel ne mej«, ali pa da j.- bila k..ka g« ii.raeija. da bi ohranila stalno te meje. Narava ni nudila mkakih «n ivMlnih mej. toda v splošnem je ol»segala stara Poljska d«.hno i k V i »le < •aii-ijo. ki j«- spa«lala do s«-daj pod Avstrijo. /.Ipa i d- 1 ki ga imeuuje-tno sedaj navadno Rusko Poljsko ter d odiio I rusko. \ se to bi predstavljalo nekako eno tretjino površja Francije. 1 Poleg t, ga je segala Poljska na severovzhod, vzhod in jugo-vzli.Mi ter obsegala baltiške pokrajine, Litvanijo. Po« 1 olje iu I kra-' jino do Črnega morja. 1 Navadno si predstavljamo Poljsko kot deželo, ki ne meji na1 Morje; Vendar pa j«' mejila na skrajnih koncih tako na Baltsko, k.ikor na Črno morje. In stremljenje Poljakov se j.« od nekdaj trdno oklepalo misli o narodni dedščini. gledajoč na ta dva okna mrzlega m gor kega morja, z zapadno Evropo preti seboj in brezmejni vzhod za hrbtom. I |V bi bila poljska narodna politika živahna in uspešna, kakor so bila veličastna poljska stremljenja, tedaj bi država mogla uspeti' ter podvreči vzhodno Kvropo t«-r hi bila današnja Poljska mogočna «lr/a v a step. s srcem v Krakovu mesto v Moskvi in z glavo v Varšavi mesto v Petrogradu. N času. ko so se naseljevali v Virginiji, je že bila Poljska v^J lika država vzhodne Evrope. Dotikala se je Baltika in Črnega morja I tT segala na zapadu do blizu stotih milj od Berlina in na vzhodu skoro enako blizu do Moskve. Razdalja skrajne severne in južne' točke dežele je bila skoro sedemsto milj, ona skrajnih točk na vzho-j du in zapadu skoro enaka. Obsegala je malo manj kakor 300.000 stirijaskih milj. ali skoro skupno površino Francije in Italije. Samo' Rusija je imela tako obširen obseg; in Rusija je pomenila takrat za nas komaj toliko, kakor danes najskritejši kotiček na svetu. Varša-1 va glavno mesto, je bila skoro zemljepisno središče Evrope. Zemljepisna Poljska one dobe, bi imela več prebivalstva kakor Francija, če bi jo obnovili danes, in v tem številu bi bilo poleg Poljakov tudi miljone Mongolov, Turkov. Fincev. Škandinavcev, Germanov in Romanov — največja mešanica plemen in jezikov v kateremkoli narodu. k večjem A vstro-Ogrsko izvzeto. Rett, Avst ro-Ogrska nam daje tnalo pojma, kaj je bila Poljska! na svojem višku. To današnjo dvojno monarhijo si predstavljamo kot srednjeevropsko mešanico odlomkov raznih plemen, jezikov in v, r v «n«m e« sarstvu. ki pa š«' vedno ni nikak narod: skupaj jih drži pritisk od zunaj, ne notranja skupnost. Poljska je bila tudi dvojno k ra l jestvo. sestavljena iz prave Poljske ter Litvanije. V, Poljski, kakor v Avstro-Ogrski je bila zveza bolj iz narodnosti, ka-, kor |»a iz notranjega zadovoljstva. Če moreta Avstrija in Ogrska' obstajati še skupaj po smrti sedanjega vladarja, o tem že nekaj de-M tl. tij razpravljajo in ugibajo evropski politiki. Ravno take špe-' kulaeije g le« b* Poljske so bile V ospredja in na dnevnem redu vzhodne-evropske politike skozi več stoletij. Kakor j.- bila Varšava, za časa Poljske na višku. os. okrog ka-' tere se je sukala tekma me«l vzho«loin in za pa.lom. tako je Dunaj da-' n.s. Vzhod je slednjič zagospodoval nad Varšavo. Sedaj pritiska' dalje na Dunaj. Starodavno slovansko pleme je zapadna predstraža I vzhoda, ki neprestano sili in tišči na zapad. Oni seznami in nepo- i znati vzhod je i starost i mladost — starost, z močjo, čakati z mirno : gotovostjo: mladost, z nevzdržno zahtevo, da se ji ugodi. Kdo mo-: ra misliti o usodi Poljske od včeraj ter se predvideti bodočnosti i Avstro-Ogrske? Kdo. ki si predstavlja silne moči za seboj, ki so se ruvale, si mora biti gotov, da bije človeštvo svojo zadnjo veliko i vojno ? * Nekateri narodopisei trdijo, da so našli prve Poljake v ne- : kem slovanskem narodu ob Visli že v drugem stoletju naše dob«?.', Zagotovo pa jih ugotavlja zgodovina samo šest do sedem stoletij i ka.su.je kot poljedelski narod, z onimi postavami skupuega posre- i dovanja zemlje, patrijarhalieno oblastjo v družini in demokratstvom v manjših skupinah, ki so bile značilne za vse Slovane. j Neka legenda pripoveduje o nekem dobrem kmetu-kralju Pi-| jastu, domnevnem pradedu prvih vladarjev Poljske za mnogo ro- j d o v. — Pod kraljem Mječislavom, drugo polovico desetega stoletja, se je Poljska pokristjanila. Poljska je postala kmalu uvaževaua iii Boleslav. prihodnji poljski kralj je bil pripoznau kot enak od nemškega Otona, ki mu je dal v znak pripoznanja kraljevske enakosti sulico nekega dobrega starega svetnika. V dokaz enakosti Poljske med drugimi kraljestvi še dandanes kažejo ono sulico obiskovalcem v katedrali v Krakovu. Boleslav je podjarmil večino zapadnih Slovanov. On in njegovi nasledniki so se neprestano bojevali z Rusijo in skoz stoletja potem so se Poljaki borili z nemškimi vladarji, ki so hoteli z neprestanimi boji doseči nadgospodstvo nad njimi. Borili so se tudi z vzhodnimi Slovani, ki so danes Rusi. s Čehi in Ogri. Mongoli, ki so bili tedaj strah cele vzhodne Evrope, so napravili razne pohode celo daleč nt sapad, dokoder je segala Poljska. Tekom te dobe tja do Kazimirja Velikega, v prvi polovici štirinajstega stoletja, so postala politična in družabna zla tako huda. da so grozila pokopati Poljsko. Kmetje so bili skrajno nesrečni, ker plemstvo se je bojevalo med seboj, če ni imelo nikakega zunanjega sovražnika. Plemiči so imeli zemljo, toda bili so preveč zaposleni s svojimi prepiri, da bi jo obdelovali in razvili. Noben plemič se ni pečal s trgovino ali industrijo. Kmetje so bili razdeljeni prvotno v dve vrsti, v take. ki so bili nekako orodje, priklopljeno zemlji in take. ki so imeli pravico živeti, i kjer so hoteli ter so celo smeli posedovati nekaj sveta. Toda. kakor j vedno v takih državah, so stremili tudi tu za tem. da bi odpravili i svobodne kmete ter jih polagoma zasužnjili. I Tekom te dobe se pojavijo nemški vitezi v zgodovini Poljske. V teh nemških vitezih, ki imajo svoj izvor daleč v Palestini, vidimo začetek one utilitaristične sle. kakor je današnja Prusija. Za časa križarskih vojn so ustanovili v Jeruzalemu bolnišnico sv. Marije. Ko so neverniki slednjič zavzeli to mesto, so ovekovečili spomin na ta zavod z ustanovitvijo reda nemških vitezov Sv. Marije. (Ta red obstaja še danes ter ima tudi na Kranjskem svoja posestva in cerkev v Ljubljani v Križankah. — Op. uredn.). Še dva druga redo-va sta bila tedaj ustanovljena v obrambo krščanstva, vitezi Temp-larji in vitezi sv. Janeza Jeruzalemskega. Morda so igrali nemški vitezi ali križarji še najvažnejšo ulogo. kajti ustanovili so silo Pruske države. Dočim sta sledila ostala dva redova še vedno svojemu nespametnemu cilju, da osvobodita sveto deželo, so prenesli prebrisani nemški vitezi svoj sedež ob spodnjo Vislo. z obljubo, da bodo pokristjanili poganske Pruse, kar so. z ognjem in mečem ter barbarsko vnetostjo srednjeveškeka krščanstva, vsekakor storili. Ko jim je pa zmanjkalo pripravnih poganov, da bi jih mogli izpreobra-[čati. so obrnili svoje zanimanje na Poljsko, ki je bila radi notranjih svojih nemirov kaj pripravna za tuje oboroženo u mešava nje. Pr«>piri med Poljsko in Križarji so šli tako daleč, da je obstajala nevarnost, da se uničita obe stranki. Vsaka od obeh je bila v svojem času najvažnejša sila severne in vzhodne Evrope. ____(Nadaljuje se). j [H Ubogi Poljaki. Vojni poročevalce i*B«-rl. Tage-, Mat ta" Ribani Foerster opisuje opustošenja ob Kavvki takole: Žalosten in puščoben vtis na-pravljajo neobdelana polja posebno s«*daj v prvem pomladanskem (sol ne u. Daleč na okrog ni na zapuščenih poljih opaziti nobenega Človeka; pač sloni ob razvalinah (razstreljene hiše. zavit v svoj* rjavi o ve j i kožuh, kni.-t in s»- leno solne i. in par babnie v pri-/ eeče rdečih krilih stoji skupaj in k h-peče. Živino so Rusi ljudem poj brali, delazinožni možki pa leže v strelskih jarkih, ako jih že davno ne krije zemlja. To j«- res. vendar pa bi se morala vsaj tu in ,tam opaziti volja za delo. vsaj skromen poizkus, da se razdejano zopet popravi in reši, kar se morda rešiti še more. Toda ti ljudje so nepopisno ravnodušni nasproti svoji usodi in v jeseni bo. če se v kratkem ne sklene mir preko te dobre, plodne zemlje korakal glad. Statistično se je dognalo, da si tri četrtine vse Poljske prizadete po vojni. Nobena desetih gubernij ni ušla usodi in i 5500 vasi je razdejanih. Skoda se ceni na eno iniljardo rubljev. Nemalokrat sem videl in opi-' ,sal žalostne sledove vojne, toda! nikoli mi ni beda, ki sledi vojni.' I tako jasno stopila pred oči in ine' j tako prevzela kakor ondi. kjer je nekoč stala mirna vas Z. Novell strelski jarek, nobeno artilerijsko kritje ne kaže, da bi bil tu divjal kak srdit boj. Na svojem begu pred zasledujočimi Nemci so šli Rusi tod le skozi ter so. da bi vzeli zasledovalcu vsako zavetišče, požgali vse hiše in skednje. To delo pri lesenih, s slamo kritih kočah, kakor so tukaj obiČne. ni bilo težko. Podzemske kleti ruski kmet ne pozna. Na celini , postavi iz neobdelanega kamenja ' dva čveterokota. približno po 5 '• , metrov dolga in 4 metrov širo- 1 |ka: vmes je kaka 2 m širok hod- : nik. Na tem. morda meter viso- J I kem ciklopskera zidu se potem ] dviga enonadstropna lesena zgrad ] ba brez vseh arhitektonskih u- i metnij. Ena vrata na cesto, druga < (na dvonsee in po ena s hodnika j I v oba prizemna prostora, vsak z i enim samim oknom — in hiša je ] j gotova. Prostor pod slamnato -streho služi kot shramba za polj- < ske pridelke in orodje, ki jih ni > zaupati nezaklenjenemu lesenemu i skednju za hišo. Le dimniki in 1 peči so zidani ter so zato tudi ve- J i činoma kljubovali ognju. Toda v 1 | Z. so Rusi tudi do tal razdrli. Za- 1 |žgali so vsako hišo posebej in le . i ene. ki je bila začuda zgrajena iz ' opeke, niso moglr razdejati. Čisto I natanko so se videla od dima ocr- 1 . . -V* . : ..." n-. „ - - > njena mesta na vseh štirih voglih, kjer so Rusi poizkušali zažgati. Ker s«' jim to ni posrečilo ;so razbili okna in vrata in odnesli j vse, kar ni bilo pribito. Poleg svn jih nekdanjih bivališč so kmetje sedaj skop&li v zemljo jame in jih s kamenjem, deskami in gr-mičjein pokrili. Iz mnogih izmed teh jam se po tenki cevi dviga • liin z ogr«*vajočega ognjišča. In v teh jamah stanujejo sedaj lju ! d je — cele družine na prostoru 4—."i kvadratnih metrov. Talna j voda Rawrke prodira v jame in v »akib razmerah se lotijo razlien«-bol ezni tudi tako utrjenega, za! j vremenske vplive neobčutljivega ljudstva, kakoršao prebiva to«i. Čuditi se je. kako ravnodušni so nasproti popolnemu uničenju vsega svojega imetja, kakor bi se to razumelo samo po sebi. Le malo kmetov začenja z delom, da si zo pet dvignejo porušene domove. Pri svojih podzemskih prebivališčih so si izkopali jame; čežnje polože v bližnjem gozdu ukradena smrekova debla. Na oluplje-nem, v solncu se lesketajočem deblu stoji mož v zafranormenih zeleno križastih hlačah, v jami pa stoji njegov tovariš. Tako po-tezata veliko ročno žago gor in dol, da sežagata deblo z deske. (Ob robu jame pa sede ženske v svojih kričeče pisanih nošah brez I vsakega dela ter klepetajo in se ,smejijo — pisana slika brezskrb-jne veselosti s turobnim ozad j m razdejanja, ki ga povzroča neusmiljeno kruta vojna. Iu ti veseli ljudje nimajo ne domov, ne živine, marveč le najnujnejše za prehrano in neobdelana polja. Stoletnice. —o- L. 14. po Kristusovem rojstvu je umrl cesar Avgust. Nasledoval mu' je cesar Tiberij. V Panouiji so si hotele rimske legije, ki so se tu taborile, olajšati svoje težavno življenje. Bivši glediški igralec Pecenij je nahujskal svoje tovariše vojake k uporu. Nekoliko pred uporom je bil oddelek vojaštva poslan v Navport (Vrhniko), da bi ondi napravljal mostove in gradil ceste. Tu čuje, da so se v glavnem taboru uprle čete. Vojaki se takoj razvnamejo, napadejo Navport in sosednje vasi ter jih oropajo, potem vjamejo svoje stotnike in jih zasramujejo, naposled primejo taborskega načelnika Avfidijena Rufa. ga potegnejo z voza, mu naprtijo težko breme ter ga zapode med silnim krohotom v tabor. Nekega stotnika ubijejo, drugim zaprete smrt. Cesar Tiberij je spoznal nevarnosti. H tro pošlje svojega sina z naročilom, naj napravi mir. Trezno m. i Isleeim stotnikom se je posrečilo vojake pomiriti, največ pa je pripomogel mesečni mrk, ki je ne vedne in vražaste vojake silno prestrašil. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil tabor v Emoni (Ljubljani). Tacit, ki v svojih letopisih o tem poroča, razen Nav-porta nobenega kraja ne imenuje. L. 315. Konstantiu in Licinij sta si 1. 313. razdelila rimsko cesarstvo: V tej dobi so spadale naše pokrajine, zlasti Emona k Italiji. Ta ključ Italije si je hotel Licinij prilastiti. Iskali so povoda. V Emoni je dal sohe Konstatino-ve prekucniti. Konstantin je moral nasprotnika ponižati, kar s» mu je tudi 1. 315. posrečilo v boju na savskem bregu pri Cibalali (Ci balae). Okrog 1. 615. je nameraval sv. Kolumbau iz Bregenza ob Boden skem jezeru oditi kot misijonar med Slovence, pa se je premislit. L. 815. so šli zahodnoslovanski poslanci v Paderborn k frankov-skemu kralju Ludoviku. ki je zavladal po smrti cesarja Karola Ve likega 1. 814. Hoteli so se domeniti o mejah. Ljudevit Posavski je pričel misliti na sainostaluost. L. 1015. je oglejski patriarh I-van sklical sinodo, v kateri se je ukrepalo tudi o nekaterih goriških župnijah, na pr. o desetini v Volčali. L. 1115. je šel cesar Henrik V. skozi Ljubljano v Italijo. L. 1215. dobi Oton Meranski Kranjsko od cesarja Friderika II. L. 1515. 1. januarja je izdal cesar Maksimilijan v Inomostu na prošnjo ljubljanskih meščanov odlok, da morajo Judje za večno zapustiti Ljubljano, kjer so toliko škode napravili meščanom. Istega leta so bili hudi krneti ški upori proti brezsrčnim graj-ščakom. Gradovi: Raka, Srajbar ski turn. Boštanj. Mokronog in Polhov gradeč so prUii v ob.ast kmetiških upornikov; obranila pa sta se jih gradova Crnelo in Ču-sperg. L. 1615. je bila dovršena jezuitska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. Skof Tomaž Hren jo je 15. novembra posveld. V novi cerkvi so uvedli slovensko :>ruiigo. ki je i-mela mnogo več uspe na. ko pr«>j , nemška. Prvi s!o~ cnsk: pridigar je bil o. Janez Candik iz Višnje gore. VABILO K PREDSTAVI IN VESELICI. katero priredi slovensko podporno društvo SV. JOŽEFA št. 53 K- s. K. J.. Waukegan. 111., v nedeljo dne 16. maja 1915 v Mat. Slanovi dvorani na 1«>. eesti. North Chicago. III. I'prizorila se bode burka: • ZA LETOVIŠČE." Začetek igre točno ob 7.30 zvečer. ' Vstopnina 25^. ' Ker je čisti dobiček namenjen v korist društvene blagajne, oziroma v podporo bolnim društvenim bratom, najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz Waukegan. North Chicago in okolice, du se blagovolijo polnoštevilno udeležiti te naše prve gledališke I predstave. Nikomur ne bode žal, kdor bode prišel gledat to prireditev društva sv. Jožefa. Igralci, kateri so že večkrat pokazali svojo moč na gledališkem odru, se bodo potrudili, da se bode vsakemu cenj. gostu nudila dobra zabava ter obilo duševnega užitka. Zakaj, ker igra "Za letovišče" je vseskozi polna smeha in veselega humorja. j Po igri bode ples in prosta zabava. Svirala bode slovenska godba. Za vsestransko zabavo bode preskrbljeno. Torej, slavno občinstvo v tej okolici, iia veselo svidenje dne 16. maja ob polu osmih zvečer v Slanovi dvorani! K obilni udeležbi vabi: Društvo sv. Jožefa št. 53 K. K. J. John Petkovšek, dr. tajnik. Rad bi zvedel za svoje tri sestre IVANO, MARIJO iu FRANČI-ŠKO KOVAČ, podomače Jerci-nove iz Starega kota, občina Trava, okraj Kočevje. Pred tremi leti so bile v New Yorku in sedaj ne vein, kje bivajo. Prosim, da se mi oglasijo, ali pa če kdo ve, da mi javi. — Blaž Kovač, Box 18, Pineapple, Ala. IŠČEM IŠČem ^JOSIPA GALJOT, podomače Kimovc iz Spodnjega Brnika pri Kranju. Prosim, Če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi Janezu Musič, Sp. Brnik št. 2, pošta Cerklje pri Kranju, Austria, ali pa: John Stare, Box 251, Meadow Lands, Pa. (11-13—5) Za smeh in kratek čas. iv x SLAB P 0KL0N. — Gospodična, za vas bi šel na konec sveta. — Lepo od vas. — Kar pojdite, jaz vas bom tukaj počakala. . Star lisjak. — Gospod gozdar, tega. kar ste1 mi sedaj povedali, vam na nikakor ne morem vrjeti. — Ne morete? — Dobro, vam! bom pa kaj drugega povedal. Dvoumno. i — Vaša žena se toraj že tri me-sece zdravi v kopel ji. — Ali ste I dobili kako dobro sporočilo? — Da. zelo dobro. — Še tli me. sece bo ostala tam. i ČASI SE IZPREMINJAJO. — Poglejte gospod, kako lepega fantka imam. — Moj Bog, kam smo že prišli! — Sedaj imajo ženske prej otroke, kakor pa može. Slab izgovor. f Obiskovalec: — Ali je gospod Kovač doma ? — Ne, včeraj je odpotoval. — Povejte mu prosim, ko bo' vdrugič odpotoval, da naj vzame tudi glavo seboj. Danes jo je pustil na oknu. Dober odgovor. — Meni se pa zdi, da barva tvoje obleke malo preveč kriči. — Ravno prav, saj si gluh. [ V šoli. Profesor učencu : — Če pogledate v ta aparat, boste videli, da ne boste ničesar videli. Takoj zatem boste videli, zakaj niste ničesar videli. Nejlepša prilika. Trgovec pomočniku: — Prav rad bi vas sprejel v službo, če bi bili oženjeni. — Dajte ini svojo hčer za ženo, pa bo. DOBRO SREDSTVO. Mojster: — Tako zabij žeblje v podplate, da bo gospodien* bodlo. Mogoče se bo pri tem spomnila, tla je treba čevlje plačati! Jugoslovanska ^^^ *atol■ Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry [Way or bo* §7, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, If inn Blagajnik: JOTIX GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., JoUet, HI. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 452 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH. 411 6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTTN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPn PTSHLAE, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G.. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva by. Cirila in Metoda, itv. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezus?., Itv. 2, Ely Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši ijatve naj se pošiljajo na glavnega tsjuika Jednote, vse pritožbi pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bod* oziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse ilradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Katarina I. Polna pravljičnih slučajev človeške usode je zgodovina Rusije. Slučaj je povzdignil nešteto mo-j ških iu žensk iz bede in revščine j in iz neizobražeuhi slojev na vrhunec sreče in moči. Nobena iz-! in<*d teh usod pa ni tako čudovita, kakor ona carice Katarine.' drugo soproge carja IVtra Veli-1 krga, ki je hotel Rusijo priklopitij kot enakovredno državo zapadni i Evropi. Bila j«' kmečko dekle, sa-1 ina ni vedela od kod. V vojni med Švedsko in Rusijo j<- živela v vojnem taborišču, a umrla je kot ea-riea. ljubljena in objokana od vse ga naroda, kateremu je bila po smrti Petra Velikega po njegovi volji vladarica, in to kmečko dekle. o katerem pravijo, da niti lepi) ni bilo, marveč si je osvojilo wee carja samo s tem, da mu je kazala vedno prijazno lice brez vsakih trciiotnib razburjenj, je bila pradedinja vse sedaj živeče carske rodbine ter velikega števila drugih sedaj vladajočih rodbin v Evropi. Mnogo se je pisalo! o življenju prve carice Katarine, kljub temu ima vedno iznova svojo privlačno silo. Iz knjige 4'Rus-1 sisehe Hofgesehiehten*\ ki jo jej izdal Joachim Dclbrueek posneto I po historiku Magnusu Jakobu pl.i Crusenstolpu, lahko posnamemo j posamezne prav zanimive podrobnosti, ki sicer skoz iu skoz niso historično podprte, vendar pa nam podajajo prav lepe detajle. Dasiravno tem podrobnostim ni pripisovati historične veljave, jih priobčujemo po tej knjigi. V stari Rusiji je vladal običaj, da so pripeljali pred carja, ko je dosegel polnoletnost, najlepša dekleta iz cele države, da si izbere izmed njih svojo ženo. Tako se je zgodilo tudi, ko je bil Peter I. proglašen za polnoletnega. Izbral si je takrat bojarko Jevdokijo Feo-dorovno Lapu k i novo, s katero je imel pozneje dva sina, Aleksandra Petroviča, ki je umrl še kot otrok, in Alekseja Petrovia. Ta drugi je v zgodovini ruske vladarje biše ena najnesrecnejših o«eb. Obdolžili so «»a zarote proti življenju in prestolu očeta in poginil je v ječi. Jevdokija Lapu-kinova ni znala carja Petra pri vezati na sebe. Bila je sebična, o-durna in silno ljubosumna, Peter pa je bil nezaupen. nestanoviten nagi« jeze m trmoglav. Ko se ji zčrijubil v neko mlado lepo de-kk' Ano Mousovo, je napravil konec tiranstva Jevdokije. Dal je svojo ženo zapreti v samostan, kjer je umrla šele leta 1731., pozabljena in neopažena. Peter pa se je vrgel sedaj popolnoma nebrzdano v vrtinec strasti do onega dneva, ko je videl kmečko deklico. ki živi kot carica Katarina I. v spominu ruskega naroda. V svoji, — malo zanesljivi, — zgodovini ruskega plemstva piše knez Dolgorukij: "Katarina I., druga žena carja Petra I., je bila hči ubogega livonskega kmeta. Najprej je služila v hiši luteranskega pastorja Gluecka ter se je 01110-žila nato z nekim švedskim dra-goncem. Pri zavzetju Marienbur-ga so vjeli Rusi tudi njo. Bila je nato ljubica generala Baura, ki jo je odstopil fe sti po svoji krivdi, se kaznuje de-i narno do 1000 kron, ali z zapo-i rom do enega meseca. 3. Kdor rav na zoper zaukaze političnega ob-lastva ali komisije za pridelke. . ki so bili izdani na podstavi tega > ukaza, se kaznuje denarno do 500 kron, ali z zaporom do 14 dni. Kazensko postopanje gre političnim oblastvom. § 11 Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Izumitelj strojne puške. Hiram Maxim, mora biti še v grobu hvaležen, da ga ni zadela usoda francoskega zdravnika Guil lotina. katerega znana iznajdba je ostala za vedno žalostno spojena z njegovim imenom. Krvava giljotina je proti Maximovi iznajd bi nedolžna stvarca, saj je Maxim izumitelj najstrašnejšega moril-nega stroja — mitral jeze — ali strojne puške. Hiram Maxim je potomec stare francoske liugenot-ske rodbine, ki se je v 18. stoletju preselila v Ameriko. Hirainov o-5e se je najprej lotil poljedelstva in je šele moral les posekati, da ^i je mogel urediti svoje polje. Pozneje je opustil poljedelstvo in se je bavil samo z žago, ki je dala mlademu Iliramu povod, da se je lotil raznih tehničnih poizkusov, za katere je imel poseben dar in tudi prav posebno veselje. Oče ga je dal zato v uk v majhno tovarno za vozove. Toda Hiram ni dolgo vzdržal tu. Šel je v \ik k loščarju Danijelu Flyntu, kjer je imel več časa za svoje tehnične poizkuse. Prva njegova iznajdba v tem času je bila mišja past. Pozneje je šel na potovanje in se je preživljal z najrazličnejšim delom. Bil je natakar, tkalec, pomi-valcc posode v restavracijah, — skratka, lotil se je vsakega dela. ki mu je prišlo pod roke. Naenkrat mu je šinilo v glavo, da bi postal slaven bokser. Šel je v šolo za boks in je prosil za sprejem — toda profesor mu je rekel po amerikansko odkrito: "Imate pre več izbuljene oči in kedaj je še videl kdo borilskega mojstra s tako velko glavo? Izbijte si boksanje iz glave!" Maxim je ubogal in se je kmalu popolnoma posvetil mehaniki. Splošno pozornost je obrnil nase s plinovim strojem. Napredoval je sčasoma toliko, da je postal inženir v razsvetljavnem zavodu Selinvlerjevem. Pozneje je ustanovil lasten zavod za razsvetljavo. Leta 1881. je odšel v London, da vnovči svoje patente na električnem polju. Iznajdbe so bile — kakor pravi sam — njegova "kronična bolezen'*. Vrnivši se iz Angleškega, se je domislil, da bi sestavil avtomatično puško, ki bi oddala več strelov v sekundi. O-prijel se je dela v delavnici v Hat-ton Gardenu in ni odnehal, dokler ni imel gotovega prvega modela strojne puške. O teh novih poizkusih pripoveduje sani: '"Ko so se mi posrečili prvi poizkusi, sem delal in mislil noč in dan, dokler ni bil načrt puške gotov v vseli podrobnostih. Potem sem napravil model, ki je oddajal po deset strelov v sekundi. Ko je časopisje objavilo poročilo o tej znajd-bi " znanega Maxima", so splošno! smatrali puško s 600 streli v minuti za humbug. Toda poizkusi, ki sem jih izvršil javno, so kmalu I prepričali marsikoga, da so časopisi imeli prav." Maxim je razkazoval svojo znajdbo v več deželah. Nemški cesar mu je rekel baje: 4'To je puška bodočnosti, nobena druga.' Kitajski državnik Liting Cang je bil navdušen za to iznajdbo, toda vprašal je previdno, koliko stanejo patroni za to puško v minuti. Ko je slišal, da nad 3000 kron, je vzkliknil preT strašeno: "Za Kitajsko strelja ta puška preveč hitro". Perzijski | šah pa je hotel "strojeek" kar j seboj vzeti, toda Maxim mu je pojasnil, da puška ni njegova last, temveč akcijske družbe in da potemtakem nima pravice, da bi odločeval o njej. Kakor znano, so rabili Francozi Maximovo puško že v vojni s Prusijo leta 1870.— 71. Strojna puška pa takrat ni prišla do prave veljave. Še le moderna vojna s svojimi strelskimi jarki je pokazala vso strahovito učinkovitost zboljšane in spopol-njene Maximove iznajdbe. Ogromna brzojavka. Najdaljša brzojavka ki je bila dosedaj poslana, je bila brzojavka, ki jo je poslal leta 1905 grof Witte ruskemu carju pri pogajanju za mir z Japansko v Port-smouthu na Angleškem. Brzojavka je imela 15.190 skupin šifer. Veljala pa je 28.000 kron. Vlak grofa Claryja št. 40 se je ponesrečil. V Szatmar-Nemetiju je osebni vlak od zadaj zavozil v vlak grofa Clarvja št. 40. Osem vozov je bilo razbitih dve osebi usmrčeni, 8 težko. 30 pa lahko ranjenih. Evropsko zdravljenje v Ameriki. Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, želodca, jeter, čreves, krvi ali živcev? ?-o- Naši zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni so opremljeni z vsemi modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z radijem in krvnim serumom, kot ga je najti le v velikih evropskih sanatorijili. Knjižice z označbo! uradov in načinov zdravljenja zastonj. Pošljite ime !n naslov na: Dr. L E. SIEGELSTEIN, 308 Perm an eat BIdf. 746 Euclid Avenue, __^Cleveland, Obi*. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 41/£ gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Box 161. St. Helena. Cal. ipiFipipipipipipiriripipipiripipinriri^ Priporočilo. Tempotom naznanjam crrea-ternewyorfiki slovenski naselbini, da sem prodal svoj SAL.OON (211 Graham Ave.) Mr. LOVRENCU Kl'CEERJU in Mr. FRANKU MRAKU, ter se vsem rojakom zahvaljujem, ker so me podpirali in mi šli v vseh zadevah na roko. — Prepričan sem, da bosta nova gostilničarja ravnotako ali i»a Se lx»ljSe vodila svojo ol>rt. da bosta gledala na to. da Ih> gostilna vedno olnlržala svoj slovenski značaj in da l>o vsak rojak v svojo največjo zadovoljnost ]m>-strežen. Upam, da I »ost a gledala na dobro kuhinjo in na dobro pijačo ter da bo gostilna tudi zanaprej uživala ime in sloves najltoljše slovenske Klostilne v Greater New Yorku. Naslednikoma želim velik«« sreče, vsem rojakom, gostom in odjemalcem pa izrekam najpri-srčnejšo zahvalo iu jih pozdravljam Peter Vogrič. GreaternewyorSki naselbini na- i znanjamo, da sva kupila saloon od znanega slovenskega gostilničarja j Mr. PETRA VOGRIČA. Vsem greaternewyorskim ro- j jakom se priporočava, da na- i nia bodo sli ravnotako na roko. j kakor so šli prejšnjemu gostil- \ ničarju — Gledala bova vedno, j da bo pijača in kuhinja izvrstna. I ter da se bo v najinem lokalu | l»očutil vsakdo kakor doma. — j Kakor prejšnji lastnik, bova tu- j di midva imela vedno dobro j pivo. Izvrstno vinsko kapljico j ter dobra importirana žganja. I Vsak, ki ho naju obiskal, se sme ! zanesti, da bo najboljše jnjstre- ' žen. Prepričana sva, da bo go- | stilna tudi zanaprej ostala na j takem višku kot je bila za časa j prejšnjega gospodarja. i Ya obilen obisk s«' priporočava j in ostajava s slovenskim i>ozdra- j vom i Lovrenc Karier in Frank Mrak. BROOKLYN, N. Y„ 12 maja 1915. jgCENIK KNJIGS (y/ katere ima v zalogi (( SLOVENIC PUBLISHING CO. y 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. (f MOLITVENIH: Marija Yarhinja *—.60 Marija Kraljica »—.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za duio, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški !—.40 POUČNE KM7I1E: Abecednik »lovenski. t« ?an —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan ■—,50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Nearfčina brez učitelja, 1. isk 2. del po »—.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnica $1.00 Poljedelstvo <—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $1.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma. vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija i—.20 Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Via a -—.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek iu pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči - —.20 Fabiola —.35 Ceorge Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po • »—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem .—.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet •—.20 Jama nad Dobrudo —.20 Jaromil ■—.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb i—,20 Križana umiljenost —.40 Kaj se je Makaru eanjalol —.50 Lažnjivi Kljukee ^.20 Leban, 100 beril ,—.20 Lepa Vida (Cankar) —.80 Maksimilijan I. t—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije —.25 Mir Božji ,—.70 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovii —.20 Na divjem zapadu, vez. r—.60 Na indijskih otokih —.30 Najdeneek —.20 Na jutrovezn —.35 Na krivih potih —.3oi Na različnih potih —.20 Narodne pripovestl, 1., 2. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.20» Na valovih južnega morja —.15 Nesrečnica ,—.25 Nezgodan a Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski ,—.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci $1.00 Priha jač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Pariški zlatar —.25 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.20 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovee —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika — Slovenski šaljivec —.35 Štiri povesti —.20 Tegetthof ' —.23 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z oernjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite avoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza ;—.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. z v. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.39 12. zv. Korejska brala •—.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Trisega huronakega glavarja —.30 15. z v. An gel j sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.25 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA: Zbirka gredaliških iger. Brat sokol r—.25 Cigani —.40 Dobro došli —.20 Doktor Hribar —JO Dve tašči —.20 Pri puščavnikn »—.20 Putifarka t—.20 Raztresenca ■—.30 Starinarica «—.20 V medenih dneh —.28 .Zupanova Micka —.30 RAZGLEDNICE: Newyorike, s oretlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po <—.03 ducat po t—JI I 1 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vaeh cenah že vračunana._____ ___________ GLAS NARODA, 13. MAJA, 1918. iSŠiŠii IZYB&EVALXI ODBOR: Frank Sakaer, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X. Tajniki: Edward Kalish, 6110 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trušt, VV. Central Park, New York, N. Y. John Jmcer, blagajnik. 5241 Upton Ave. So., Minneapolis. Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih Ustih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so proženi vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: Število Članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de-f narju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še Dima. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Onim podružnicam in posameznikom, ki so dosedaj naročili Pravila Slovenske Lige smo jih odposlali. — Vse ostale iztise smo pci slali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki še nimajo pravil, naj se obr-: nejo naravnost nanj — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. \ Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Pcgreša se domobrance Ljub-! Ijarn'an Henrik Vidmar. Lir. Nr. l!7. III. Marseh Cornp. Ud 13. sep-1 tembra ni bilo o njem nikakega ... i sporočila. Radi belezni se je vrnil s severnega bojišča v svojo domovino! vojaški nadkurat Hubert Kant in, bode do okrevanja prebival pril svoji materi in sestri v Kranju, j Kil je ves ('as na bojnem polju in mnogokrat v smrtni nevarnosti. Spremil je k zadnjemu počitku nad tisoč vojakov, med njimi tudi na bojišču padlega vojaškega ku-1 rata Rozmana. Imenovanje. Za vojnega kurata v rezervi je imenovan dr. Ivan Andoliek. Smrtna kesa. Andrej Zaman, duhovni svetnik in župnik v j Smarjeti, je umrl dne 18. aprila, liojen je bil dne 22. decembra J leta v škocijanu pri Mokro-i nogu. V mašnika je bil posvečen »7. julija 1878. Služboval je kot kaplan v Smledniku in Semiču, kot župni upravitelj v Podgradu in od leta 1890. nadalje kot župnik v Smarjeti Zadnja leta je predvsem posvetil svoje delo in skrb zidavi nove cerkve in si pri tem zadobil velikih zaslug. Leta 1913. je bil imenovan duhovnim' svetnikom. Umrli yi v Ljubljani: Marija Smerdelj, delavčeva žena, 1.— Fran i ik. mizar. 82 let. — Marija Dobnikar. gostija, 74 let. — Katarina Spitznagel, služkinja. 55 1. 601etnica. ** Učiteljski Tovariš" piše: I)ne 21. aprila je poteklo 00 let. kar je bil rojen tovariš Janko Le ban. sedaj učitelj-voditelj V pokoju v Kukoviei nad Skofjo Loko. Literarno je začel delovati tovariš Lcban že leta 1870., torej deluje književnem polju že polnih 4."» let. Mnogobrojni in najrazličnejše vsebine so njegovi slovstveni proizvodi. Pisal je in piše v mladinske, leposlovne in strokovne lrate. Izdal je tudi več zbirk svojih proizvodov ("Iskrice"), samostojna dela h;»oslovne, znanstvene in Zgodovinske vsebine (*'t'ehovin * *, "Slovstvena zgodovina'*), pisal je razprave in o-eene (v "Soii", "Primorcu" ** Popotniku", "Novih Akordih"), usp*-*no je deloval kot pesnik, pedagog in muzik. Lebanova dela natančneje navaja Glaserje-va '^Zgodovina slovenskega slovstva'* (IV., str. &J0 in dalje). Toda Lebau je za svoje kulturno delo užil malo hvale in še manj plačila. Nad njim se kruto uresničujejo Prešernove besede: "Slep je, kdor se s [h't jem ukvarja, Kra-njee moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laze, on živi, umrje brez d'narja." Na »tare dni sameva v gorskem zatišju z edino zavestjo, da je bil marljiv prosvetni delays c vse žive dni, ui 2 edino uteho, da je z lastno energijo prebil vse viharje, vsa preganjanja in zapostavljanja. Mi se ga spominjamo' ob njegovi šestdesetletnici s hva-j ležnostjo kot vrlega svojega dol-( goletnega sot rudnika, želeč mu lepšega večera nego mu je bil de-J lavni dan! Na zdar! Osebna vest. "Wiener Zeitung"j poroča, da je naučili minister po-j delil nadučitelju v Spodnji Šiški Franu Lavtižarju naslov ravnatelja. Umetniški štipendij. Naučno ministrstvo je podelilo slikarju' Franu Tratniku iz Ljubljane šti-( peiulijo v znesku 500 K. Upravni svet železnice Kranj— Tržič je izvolil deželnega glavarja dr. Ivana Susteršiča za pred-f sednika mesto pokojnega barona Scinvegla. Kcnkurz je napovedal Mate Strkovič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani, Marije Terezije cesta Št_ 6. Zajec & Horn. Dne Li. aprila se je vršilo priljubljanskem dež. sodišču nadaljevanje poravnalne-' ga postopanja /.a betonsko firmo Zajec & Horn. Zastopnik "Ljudske posojilnice" je dosegel poravnavo na 4i»rr, a treba je še počakati. če odobri sodišče to poravnavo. Obsojeni so bili v Škofji Loki dva posestnika iu dve posestnici na globo od 80 do 120 K. ker so prodali krompir po 20 K namesto po maksimalni ceni 10 K 50 v. Štajersko. j Smrtna kosa. V Sevnici je po kratkf mučni bolezni umrla gdč. Mimika Kobek. stara šele 17 let.-V Slovenski llistriei je umrl An-J drej Sternberger. star 50 let. \ Gradec za gališke begunce zaprt. Štajerska namestnija je za-| Iprla mesto (iradec za gališke begunce. Nailaljno priseljevanje ne-| srečnih žrtev vojne v štajersko t glavno mesto je prepovedano. KOROŠKO. Umrl je v Št. Pavlu v l^ivant-^ki dolini prejšnji ravnatelj samo-stanskega gimnazija dr. p. Siegfried Christian. c. kr. konserva-tor, v 45. letu svoje starosti. PRIMORSKO. Padci na bojišču. S severnega .bojišča je došla vest, da j<£ padel v Karpatih goriški rojak Anton Feigel, nadporočnik v 4. domobr. polku. Pokojni nadporočnik se je ! rodil v Volčah, kjer je bil njegov joče nadučitelj, brat znanega slo-: venskega skladatelja Danila Fei-trla. Nadporočnik je bil znan na Goriškem, ker je služboval v Gorici. v Kanalu in Kobaridu. Veljal je za jako pogumnega in na-I darjenega častnika. Signum laudis si je bil zaslužil na Koroškem, ko je rešU pri nekem požaru pošt- no blagajno, pri čemur je izposta-' vil veliki nevarnosti svoje življenje. Signum laudis z vojno dekoracijo si je prislužil pri Grodeku j v Galiciji kot poveljnik strojnih • pušk, ko je težko ranjen streljal sam, ker so mu vsi vojaki popadali. ter pomagal četam na onem mustu do redne umaknitve. Raj njen je prišel v bolnišnico, ali je kmalu okreval in šel nazaj na bo-j jišče, kjer ga je doletela smrt v j Karpatih. Star je bil 30 let. Njegova sestra je učiteljica v Slov. Bistrici na Štajerskem, tam živi tudi njegov brat Rajko. — Med mrtvimi 47. pešpolka/" ki je bil nastanjen v Gorici, se nahaja tudi nadporočnik Karol Kopriva. V ruskem ujetništvu. Ivan Koš-nik, profesor goriške realke in črnovojniški nadporočnik, o katerem se je poročalo, da je bil ujet na severnem bojišču, se nahaja v Petropavlovsku, gubernija Omsk. Sibirija. — Oglasil se je iz ujetništva Andrej Silič iz Št. Petra pri' Gorici. Doma so mislili, Box 812, Richwood, W. Va. (13-14—5) j Iščem dva moja prijatelja MATIJO in JOSIPA KRESOVlC. Doma sta iz vasi Staroda pod Novim gradom na Primorskem. Lansko leto sem prejel pismo od Matije iz /Clevelanda. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — John TTjčič, Box 136, Port Josephine, Pa, (12-14—5) -1-rt • .-.V i.' k. " -.ir.-V ^ I . .-..lil Rad bi zvedel za naslov ANDREJA PRIHAVC. Pred 8 meseci je bival v Duluth. Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu stricu: Anton Cerkvenik, Box 51. Mount Iron. Minn. (13-15—5)_* Farme in zemljišča [v okolici Jump River, Wis., so jako rodovitne, blizu železnice in vasi. Lega je lepa, zemljišča se drže skup in prilika za naselbino je izvrstna. Tukaj so vsi predpogoji za kmetijski uspeh, le zemljo je treba očistiti, dobi se pa za les več kot stane čistenje. Cena akru je od $18 naprej na Bletno odplačilo. Rojaki, pobrigajte se za ta zemljišča, dokler je še izbira velika. Pišite na: Wm. Brunschmid, farmer. (29-4 6 čet) Jump River, Wis. « m a « A « A » A A A A A Poročilo iz Ljubljane. Ravnokar smo prejeli novo zalogo knjig od sedanje vojne v slov. jeziku kakor tudi vojne razglednice. Kdor jih-hoče imeti, naj se nemudoma naroči: Imenik novih knjig; Vojna knjiga v slov. jez... 50c. Vojne razglednice, 5 kom. 25c. Kažipot Amer. Slovenkam $1.00. Carjevič Rudolf........30c. Veliki vsevedež mag. zb... 50c. Zdravilna knjiga N. Zdravila ...................75c. Kdor vse te knjige naroči skupaj, jih dobi vse za tri dolarje. Naročajo se samo pri: SLOV. KNJIGARNA S3S Washington St.. Milwaukee. Wis. Pazite na nič-3 vredne pona-I redbe ter zahte-I vajte odločno I pristni Richter-H jev Pain-Expel-I lerzAnchorvarstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 WukiattM St., \ Ntw T«rk, N. T. WT Denar meCete proč! ako »e podpirite .<-toJc£» rojak* Pri ir eni dobit« izvrstno GairaSe fin? jtlon po 75c, in veft. Pri odjema fcot 10 galon dajem p9- | pait, ter se ©osebno priporočam plavala iilovenckim drustvam ob priliki kake re«r- j lice, tudi OKtm sa svatbe. V xalogi imam isvritu* dc!n»žb alob^M In vsakovrstno grocerijeko bi&go, katere** ljubi nal narod. Požiljam denar na T*e i Etrani »veta ia parobrodre listke la tb« proge. Zastopam "Gla* Narod*", prodajan. In kupujem avstrijski danar. 8 tvrdko Fraea Sakaer sem v trgovski sTeii. Upravljam vse t notar*ki posel spadajoče dw!», ker R*n> javni notar. (Netary Tnblic.) HRAiNK JLkJOVBC INI W. 72mi S«r«# Ckie«**. 0». Phsoai Canal 1«3 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. P1Ž1TE PO II.UST KO VAN I CENIK! "IZVRSTNO!" P Ui _ - -T-^Pr^.—LifcJl Tako se je še vsak izrazil k«lt>r rabi S 2C ^^^ • V - F, brivski aparat, kar je i>a tudi res. kajti ^ lpl s tem aparatom se zel«> hitro in čisto w m K: olirijete in glavno je to. da se ne more- -p •J Najbolj v ral>i so aparati, kot jra vi- * 2 B^'* n dite na sliki, stane samo s iH»štni- ^ J no. V lični usnja t i škatlji je jwleg a pa- x rata tu
  • Postal Money Orderu ali gotov denar v re- — gg gistriranem pismu. r- Naroča se pri: - i Alois Adamič & Co., ^ P. O. Box 1581, New York, N. Y. _ PIŽ1TE PO ILI STKOVAM CKN1K!_j Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik : Josip Cvetkovieh, 32S Bond St., Brooklyn, N. T. Podpredsednik: Frank Cerar, 302 E. l-'Sth St., New York. N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 1SG6 Cornelia St., Itidgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 1IS01 Catali»a Ave.. IlidgewtxMl. N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 3US Bond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogaehnik, .%fi Ten Eyek St., Brooklyn. N. Y. John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn. N. Y. Anton Cvetkovieh, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stags ^t., Brooklyn, N. Y. Ivanka Snbelj, St. Marks Plaee, New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, (50 E. 7th St., New York, N. Y. Itedne društvene seje se vrše vsako 1'ETRTO SOBOTO v moštvu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL". 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se prieno tix-no ob S. uri zvečer. $250,000 vrednosti v kuponih se nudi ZASTONJ KADILCEM MTSSJTX CIGARETTES Najboljša kakovost in naj ver ja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, meliki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. "Standard Amerike". Par vrednih stvari, katere se daje za HASSAN kupone Kuponov LIVE LAST IC pas — ki se R-A-Z-T-E C N-E — velikost 30 do 38 ineev "IT GIVES" z vsakim gibanjem in položanjem. Zdravniki ga priporočajo povsod ........................................................ ino Skatlja za cigarete iz nemškega srebra s i w»J it i rc» iz niedi. Z«-Io prikupno.. 1< m » Žepni nožie, biserni ročaj, z dvema klinama; tudi pila za nohte.......... Kuhinjska sekira s štirimi klinami iz jekla, katere se lahko pritrdi. 1N>- trebno za gospodinjstvo ............................................ 200 Kuponov Dežnik za možke aH ženske, a-meriški Taffeta, jamčeno ne-premočljiv ; zakrivljen ročaj 250 Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim oltešalom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega noža. Emery brusa, kuhovniee, lopatiee, noža za kruh, priprave za odpiranje škatelj. velikih vilic, noža za rezanje in žase............ 300 Cra za gospode, pristno temno jeklo .................... GG30 Dra za gospo«le ali gos|ie, z odprtini kazalom. 14 karatno zlata, "Waltbam kolesje".. 3,000 Pošljite kupone na AMERICAN TOBACCO COMPANY Premium Dept., 4M Broome SL. New York. N. Y. -f^_^M^B^^EMH^^^ ** ~ ■ — BSB r jg f^'^'^L! T '"f^^'BWPt Pazite na posebni kupon v tem listu ZASTONJ * lO HASSAN kuponov P __(Izrtjite ta kupon.) Iirežite. mgr Ta POSEBNI KUPON ima vrednost gSf tih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, j^gj ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi B g« HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših g H HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri BI THE AMERICAN TOBACCO CO., Il^v Premium Dept. 49t Broome SL, New York. N. ¥. IrvKv Ta P°nudba ugasne 31. decembra 1915. Senca meča! i I ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L I —o--« Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda t ^ prevel G. P. i U (Nadaljevanje). Peto poglavje. *'RAHEL, KI ŽALUJE ZA SVOJIMI OTROCI.'' Župnik j«* bil mož obilega telesa, kratkih nog i 11 dolgih, rnoeiiih rok. Bil j«- sieer debel, a na njem ni bilo opaziti liikake ineliku-žnosti. <>«'-e Kolaml je lahko tekel, skakal in boril za stavo z vsakim moškim v Kromlaix. Obraz je bil zagorel, ker je bil skoro vedno izpostavljen solneu in vetru. Oči je imel majhne in črne kot oglje. Usta s«» bila trdno sklenjena, a prikupna. Ko je prihajal po pokopališču, bi ga človek nehote primerjal s kakim čudnim ptičem, ki ni vajen hoje. Zibal se je semintja iu komični utis je še povečala dolga suknja, ki se mu je opletala krog nog. Mareelin stric. stari korporal. ki je izvrševal stranski posel starega vojaka, da si je namreč izmišljal priimke in ki je hitro videl kako aličnoat. mu je rekel "t a šč i e a.?r In v resnici je imel oče Koland dve značilni potezi te ptice: — skrajno potrpežljivost v neugodnih razmerah in velik kup dobrohotne šegavosti. Njegovo življenje ni bilo udobno in včasih tudi nevarno. Vstajal je s pticami ter šel tudi pogosto spat s kurami. Živel je v majhni koeici, ki ni bila primerna za njegovo dostojanstvo. Pripravljen je moral biti. da ga pokličejo ob katerikoli uri in v vsakem vremenu k bolnikom. Hrano je imel slabo in predvsem je bila pijača v tem okraju skrajno slaba. | Oče Koland je bil družaben človek, ki je vedel ceniti vrednost dobre kapljice, ki mu je razvezala jezik. V splošnem pa ni sovražil nobenega človeka. — tudi Napoleona ne. » Ni bil š.' dolgo časa v Kromlaix. Njegov prednik, kateremu je bil delal Rohan toliko preglavic, je bil pred nekaj leti prestavljen v drug kraj. Bil pa je doma iz tega okraja in poznal j«' vsaki menhir. \sako skalo, vsako kočo in hišo in vsako družino na milje daleč' ob obrežju. Govoril je še vedno v svojem domačem, bretonskem' i a reč ju iu tudi takrat, kadar je rabil boljšo fraeoščino, mu je ušla kaka beseda iz domačega besednega zaklada. Oče Koland je bil prišel varno skozi vse viharje Revolucije in državljanske vojne. Bil je mož, ki ni imel nikakih "idej" ter je le1 ratan. no vršil svojo dolžnost kot duhovnik. Velike prikazni isto-1 časne zgodovine so šle preko njega glave kot v oblakih. Gledal jih j»* od daleč ter le nerad govoril o njih. — Ni bil iz lesa, iz katerega se reže mučen i k e. Mislite si veselega, razumnega kmeta, katerega se je odtrgalo od grude ti r napolnilo z nekoliko učenosti in pred seboj imate očeta Itola uda. Ko je prišel skozi vrata, je iztegnil roko mojstru Arfollu v pozdrav, dočim je Rohanu prijazno pokimal. Oče Koland je imel pozdrav za vsakega, — in naj je bil legitimist bonapartist ali republikanec. Tudi "človeške pravice" mojstra Arfolla ga niso strašile. Razžaliti ga je mogel le faran. ki ni redno j plačal cerkvenih pristojbin ali oni. ki bi ga skušal prikrajšati v do-f hodkih. Kar mu je šlo, je brezobzirno zahteval in naj je bil denar ali pa naturalija. Takoj drugi dan pa je dobljeno morda že zopet razdelil med reveže. Dobrodošli mojster Arfoll! — je zaklieal mali župnik. — Praveati tujec ste v Kromlaix! Že več mesecev je, odkar nisva pokadila skupaj pipiee tobaka. Kako vam je? Še enkrat, dobrodošli!) Ko je govoril te besede, mu je žarel obraz veselja. Mojster Arfoll je pozdrav uljudno vrnil. Nato sta šla oba par korakov drug poleg drugega. Duhovnik je pričel povpraševati. Mojster Arfoll je žalostno zmajal z glavo ter rekel: Novic, oče. nimam. — je rekel, — razven stare one. ki je dosti žalostna. Rdeča kri na bojnih poljih iu črne obleke po vseh deželah. Ne mislim, da bi moglo to dolgo trajati. — Potrpljenje sveta je izčrpano. — Hm! — je rekel župnik. — Rečem vam, da je svet postavljen na glavo. Župniku so se zdeli veliki dogodki takratnih dni bolj čudoviti kot pa strašni. Videl je bil v svojem življenju toliko groze iu srnrti, da je postal kot otopel ter celo za vojno se ni brigal. V svojem sn u ji' Seveda bolj ljubil belo kot pa modro barvo .(Bela brava je bila znak pristašev prejšnih francoskih kraljev, s katerimi se je pometloj v francoski revoluciji; modra pa je značila pristaše Napoleona. Opom. prev.t, a nikdar bi ne prigovorjal nobenemu človeku, naj umre za Belo. Mojster Arfoll je nadaljeval s tihim glasom: Povedati vam hočem nekaj, kratko stvar, ki pa je znamenje konca. ('stavil sem se v neki vasi daleč na iztoku in šel sem v hišo.' v kateri je živela ženska, ki je bila izgubila oba svoja sina v zadnji j kampanji. Teden dni pred mojim obiskom pa je pokopala svojega ' 111 oža ... ' " — Bog daj dušam- pokoj ! — ga je prekinil župnik ter napravi' z. ta men je križa. Sedela je ob ognjišču ter zrla v ogenj. Oči so bile nepremične »n v njih je bilo opaziti ogenj blaznosti. Dotaknil sem se nje nega ramena, a ona se ni premaknila; govoril sem ji, a ona ni sli Šala. Polagoma pa sem jo vendar vzbudil iz njenih sanj. Mehanično se je dvignila, odprla omaro ter postavila predme jed in pijačo. Nato je zopet sedla k ognjišču in tedaj sem zapazil, da so njeni lasje' popolnoma beli. dasiravno ni bila stara. Ko sem pojedel in popil, --bil sem zelo lačen — sem ji zopet prigovarjal in tedaj je pričeli govoriti. Povedal sem ji. da sem učitelj ter da iščem učencev. _ Kaj' znate poučevati, mojster? — me je naenkrat vprašala ter obrnila pogled varne. Odgovoril sera ji, tla učim otroke pisati in čitati. Za smejala se je iu rečem varn, — strašen smeh je bil to. — Pojdite H iščite jih. — je rekla, kazaje na vrata. — In ko jih boste naš'i v njih grobovih meti snegom, se vrnite iu učite m e n e proklinjati roko, ki jih je ubila ter jih zakopala tam. Učite mene preklinjati Cesarja, naučite me kletvice, ki ga bo spravila na tla. Učite me. kako ga ubiti ter pahniti na dno peklenskega žrela! Oh. moji ubogi dečki, ubogi dečki! — Andre! Jaques! Zakričala je. se vrgla na kolena ter bila z glavo ob tla. Srce mi je postalo bolno. Nisem ji mogel pomagati in splazil sem se proč! Župnik je počasi zmajeval z glavo. Vajen je bil take bolesti ter ga je nekoliko ganila. Rekel je: — To je strašno. — to je zares strašno, mojster Arfoll! — To je le ena hiša izmed tisočev in tisočev. Kletvice se dvigajo proti nebu. Ali se jih bo uslišalo?! e — Tiho, mojster Arfoll, — je rekel župnik ter se ozrl naokrog. — Lahko vas kdo sliši! — Me ne briga. — je zavpil učitelj. — Cesar je morda velik taktik, velik inžener. velik vojak, ni pa velik mož. kajti on nima nobenega srca. Slušajte me. oče Roland, to je pričetek konca. Sam Krist je proti Cesarju in Krist bo zmagal! Mali župnik ni odgovoril. Take besede so bile strašne iu časi so bili skrajno nevarni. Začel je popuščati. i — Ce bi nam Cesar le mogel dati mir! I — Mogel? In ali bi ne mogel? — je vprašal učitelj. ' Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA" U vri oje vsakovrstne tiskovine po nizkih rmtk, OebckuBS. Irrriije prerode f 4n$$ jate* UnOeko orguildrsas, PaiBbmt — toitwss pravila, ekretra, pwriUH, odM ML, Ten naročila pošljite Mg Slovenk Publishing Company, 82 CortLuidt Street, New York, N. Y. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov _ (1ZREŽITE TA KUPON) ' Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) n63 HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M N B ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red- S nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ! 9 aih HASSAN FREMIJSKIH POSTAJ ali pri §1 THE AMERICAN TOBACCO CO., . 9 Premium Dept. 490 Broome SU New York, N. I. ^ (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) | Velika vojna mapa j : vojskujočih se eyropskih drža?« I Velikost je 21 pri 28 palcih B Cena 15 centov, gg—» \ t Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, i i koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. J t V zalogi imamo tudi { | Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. ! > w Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih j ! držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Fiaacije, , • Belgije in Balbansklkidrtav. Vsi so vezani v platno in 1 f vsak stane 50 centov.J < i Naročila in denar pošljite nai£ . j Slovenic Publishing Company, j ; 82 Cortlandt Street New York, N. Y. j — Celi svet je proti Franciji, — je odgovoril župnik. — Celi človeštvo je proti našemu Cesarju, — je odvrnil mojster , Arfoll. — Cesar se pa bori za Francijo, mojster Arfoll. I5rt*z njega bi nas Angleži Rusi in Xetnei žive pojinlli. — Ker pa je videl napol začudeni, napol ogorčeni pogled Arfolla. je župnik dostavil: — I Sploh pa nisem nikak politik. (Nadaljuje se). 'KRACKERJEV BRINJEVEl je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BHINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPIN JE YEC In SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene bo sledeče: Troplnjevec i»er pal. $2.25, $2.50, |2.75 ln $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Kadeča Ohio vina per pal. .... 55c., 60c., 65c. Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 Kal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order tn natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Oiiio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CUil AVL, CLEVELAND, 0. HARMONIKE •»»■■■ t" ■■mUIIO. T postat* ■»■#-»»Mi MU«, to mum u4 1« SLYSSw «Z ** * >T«Ni>i kakor m aru g« tamwiki tar ntaaa 90 Ma »■hmlai kto m hitra m m—llail Tprafc^ JOHN WEN2CL 117 1. H It. Olreland. Ohio Za slovenske grafofonske plo-1 šče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kans. _(7—11 y gob)_ Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda*' SKOZI ŠTIRI MESECE. "'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem naj dete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bnrean of Industrie« sad Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki bo bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete pri •eljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natural! zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti as državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis I si and u ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT tState Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorknj 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjntraj do 5. popoldne in t •»■•do «vMfir od H do 18. ora POZOR ROJAKI! Najbolj u- ^dSfl^a* ■rwsno ma- rJi J^RB^^BBB^^a__ 7.a žen- f ^ ■■r sng^^BK. eke in moške jg/ft^ yiL jfea^ma^^^^BJ la*e. kakor tu- S f nj^^^^^^HM^^Hjf di za moške Vi (Šmttfl 19 IFVi^Hl brke in brad«. JR3° gbl^H Ako »e rabi to {tflr t^f fl^V mazilo. zra- W . J / t ^^^^^ Btejo v B te- '-dnih krasni. laaje. kakor tudi brada nebo- /^^^H^^P^^^HHb^ do odpadali ne osiveli. Revmatizem. kosti bol ali trmnje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in srrinte. potne nosre. kurje oči. bradovice, ozebline T par dpeh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez u*peha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th Si„ Cleveland. Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH ■kimal mm NB "CHcago", "U Towah»", "toehamkeaa" h "ffnfsn" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl it., Ohesebrongh Bvilding. 3»a*tni FsrniW odplujejo vadao ob crsdak fls pristaaitfa Mb IT. m. B (Jwapoie generale flaosailaoilp ^Francoska parobrodna družba.) Dlraktni trli do Havri, Pariza, Švice, Inomosta In Ljubljani MU paralkl m •AWOVnct" »IASAVOK* "iAEOIRAan 'UpflAIKl! mm4wrn viiafca mm*wm*ilmkm n|Mrliaki taiHH Wi«t. w ® ® <9 NAJBOLJŠA ^ "SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA —— 1 * " i a Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena f platnu ?czanij$1.00. Rojaki v Oeveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Gair Ave^ N. E. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-i skih posestev vseh velesil I Občega 11 raznih zemljevidov.' ! na 20tih itraneh in vsaka stran je 10* pri 131 palca velika. | j Cena samo 25 cento?. j Manjši vojni atlas ObMga deret raznih zemlj«TidoT ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. I Cena samo 15 centov. I Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak J I lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število pre- I I bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod j I tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna I I države. Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov 1 In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjea I odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.J Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. % Do jobrega|sem [se prepričal, da}dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom ia znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER -v 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Oeveland, Ohio.