5. številka. Ljubi jaiui. soboto 8. januarija. XIV. loto, I8SI. SLOVENSK Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o o <*e r se de/ela za celo lato 1 *» gl., za p.d leta 8 jjl. za četrt leta 4 g\. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui M Oelo leto 18 glđ., ti četrt leta .'t tfld. 80 kr., za en mesec 1 gU\. 10 kr. Za poSiljanje. na dom se računa 10 kr. za mesec, UO kr. za et trt leta. — Za tuje dežele tolika \eč, kolikor pofft ina i/nasa. Za gospoda učitelje na ljndskib iglah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gUl. 50 kr., p<> posti prejemati za četrt leta .'5 tfobl. — Za oziutni hi M plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če ne dvakrat, in I kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Kokopbi se no vračajo. — lTu;d niStvo je v Ljubljani v Frane Kobnanovej liiSi gledališka stolba". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznmiila, t j. administrativna stvari, jo v „Narodnej tiskarni" v Ko manovej liiAi. Slovanstvo izbrisano. Kakof smo ue poročali v tem .svojem listu, dobodemo z novim letom tudi nove deset* goldinarske bankovce. Avstro-Ogersku iucijo-nalna banka je namreč sklenila, namesto dosedanjih bankovcev po deset goldinarjev, izdajati nove, po vnanjej podobi nemškemu in italijanskemu papirnemu denarju podobnejše, katerim pak bodo napisi na jednej strani samo nemški, a na di ugej samo m a g j a r s k i. Tak o zatorej ne bode novi denar nikakor podoba jnnogojezične In ninogonarodne Avstrije, nego jedino dveh narodov v njej, katera pak nemata niti večine v državi. Slovanstvo avstrijsko se je pri tem popolnem prezrlo in je tako rekoč izbrisano bilo — nemškej in ogerakej narodnosti na ljubo. Da se je kuj takšnega prigod i lo v Avstriji pod toliko hvaljenim mimsterstvoin Taaftejevim, o katerem je vedno govorilo se, da hoče pravično biti vsem narodnostim avstrijskim, je značajno dovolj. Vendar mi Slo vanje nehčemo nad tem Bog zna kako tarnati. Če se tudi na krožečem po vs«j Avstriji denarji preširno prezira slovanska narodnost, beseda ve ine državljanov avstrijskih in se brezobzirno izbacuje naš materinski jez;k, mi ostanemo vendar vedno, kar smo! Slovanstvo tem načinom nij izbrisano izmej narodnostij, nego ono se bode tudi še na dalje — dasi zatirano in prezira no — krepilo in bode naposled primoralo dostojno priznati je vse ti-te, kateri za zdaj brišejo ali bi ga radi brisali povsodi, razen tedaj, kadar je treba pobirati in izterjavnti davke! — V prvej vrsti so to nesrečno „ pomoto'' gotovo zakrivili Mag j ari, katerih vel ki strah pred Slovani pod sv. St. fana krono je obče znan — in kakor BO ti potisnili v kot. svoje sodržavljane Ur vat o, Srbe itd., tako je tudi menila Cislejtanija, da je najbolje, ako se potegne samt) za nemški jezik, kar se je Uuli res izvršilo. Tako nam je prineslo komaj začenši se novo leto novo preziranje avstrijskih Slovanov in njih jezika v našoj monarhiji. To je udarec, vernim- prebili smo uže mnogo in sicer cesto tudi hujšega. Mi vendar vemo, da nam morajo priti vendar še enkrat boljši časi, da moramo slovanske narodnosti naposled doseči svoj«; naturne pravice — in morda bodo Ae or.i, ki nas zdaj „brišejo" /. denarjev, katere mi pridelujemo in pridobivamo, enkrat izpo znali, da se je svetopisemski pregovor uže dostikrat uresničil: kdor se ponižuje, bode povišan in narobe! Politični razglec|. rVoti'iaia «» al. V L j u h I j a n i 7. j nuarja. Gorenjeavst roško cesarsko naim \strmtvo je menda na ukaz Tiuiffejev- dovolilo shod /,:;o-#taifeavfetrl.fskill loueb>v v Linci. ki bode 10. t. m. Videlo se bode tedaj, koliko kmetov hode prišio na liberalno hujskanje, koliko upliva da imajo neunki liberalci ivi nemške kmete C) tem u|>livu da se dosti dvomiti, ker se zdaj bero, da jo kmet.sk volilsk shod dal v Atzbachu konservativnemu po slancu zaupnico in v Itiedu ravno tako poslancu Dobi h a m m e r j u. Nemški liberalci se sicer bahajo, da imajo zdaj većino nem'kib kmetov na Goreniem Avstrijskem za so boj in neki Kirchmavr, o tega? eksistenci je še le zdaj svet zvedel, glavni nemški ngitator mej gorenje avstrijskimi kmeti je čelo trdil, da njega posluša 15.000 kun tov. Ker je pa sam I priznal, da ima njegov listič samo -IO0O naročnikov, tedaj se ono število zdatno zmanjša. Na vsak način hočejo za se ukot ist iti liberalci slučaj, da je Gorenja avstrijčanom povekšan zemljiški davek, da ^i je tO prav nphovo liberalno delo ter jim je prav jednako, če kmet več ali men j plačuje. Liberalcem g o samo /a huj>kanjo zoper zda njo vlado in zoper konservativen in da bi sami zopet na vlado prišli. Videti je, da se bode hrvatsko Kr,i-vprašanje vendar kmalu rešilo Hrvatski ban PejaČević je prišel na Dunaj b je zato, da bode s Tiszo sodeloval pri sestavi kraljevega reskrlpta, s katerim bosta ogerski državni zbor in hrvatski sabor pozvana, da volita, regni-ko'arui deputaciji, ki bi imeli določiti na> in, kako se ima Vojna Krajina vtele.-iti Hrvatskej. Uegnikoiarni deputaciji, da bosta to zadevo brzo rešili in da pride cela stvar še ta mesec pred hrvatski sabor, ki se zbere 17. t. m. Vilmi]«' d rzive. Vprašanja o evropskem mirovnem |*«>tii*oi, ki bi imelo vojsko mej Grško iir Turčijo zabraniti, staro leto nij rešilo, /daj se piše, da hočejo velevlasti na vsak način tako sodiščo vspostaviti, da bode razsodilo mej Turki in Grki. A niti Turki niti Grki ne marajo vsprejeti takega sodišča kljuhu vsemu evropskemu pr tisku. Zatb so zastopniki velevlasti Francoske. Nemške ter Italijanske z nova na Krško pritisnili na korist, mirovnega sodišču. Tako tudi na Turčijo. Uspeh, ki ga ima ta skupni korak zastopnikov velevlast^ glede Turčije, m) ugoden. V 11l>;»iii fi je zdaj Turčija zgubila ves svoj upliv. Albanci so na mnogih krajih turške uradnike odpodili in nastavdi svoje. Albanci so nameravajo od Turčije popolnem odtrgati m vspostaviti svojo neodvisno državico. /liijjJeMkl parliiment se je odprl dno 6. t. m. Prestolni govor naglasa, da so vnttuje razmere prijateljske. Velevlasti da obravnavajo grško vprašanje m da anjgležka vlada obrača svojo pozornost posebno na nekatere neizvršene določbe berlinskega dogovora Nadalje Po zimi. (Spisal .1. Šk—č.) (Dalje.) II. Nekaj tednov pozneje je ležala tenka megla po polji — ne gosta in ostudna, kot tedaj, ko je strijc pripovedoval Ivanki o sv. Miklavži in o slovenskem očenaši. — In ta tenka megla bila je čudovito prozorna. Snega pa še nij bilo. Ljudje, ki so hiteli po ulici mimo okna, kjer je sedela Ivana — hiteli so V istini, zaviti v gorka oblačila in okolo vratu so nosili gorka ovijala. Domači pa so trdili, da je silen mraz — tih, suh mraz, da tacega Se nij bilo letos in da se komaj spominjajo, kdaj da bi bil v prejšnjih letih. — Ivana je tičala v gorkej sobi in gledala skozi okno — da, z gorkim robcem odmočiti je morala le- dene cvetice na steklu in glej! — takoj so se zopet prikazale na oknu. Pogledala je skozi vrata v dvor - u j! Kako ostro jo udari mrzli zrak v oko, da se prikaže drobna kaplja. Hitro skoči nazaj na toplo, pogleda se v ve« likem zrcalu in obriše svetlo rosico. Droben nosek pa je zarudel — in nežna ličica tudi. V istini mraz — hud in suh, da uže dolgo ne tako! — Proti večeru pa nij pojenjal mraz, niti najmanje! Vrata se odpro in ljubi strijc vstopi. Privzdiguje nogi in drgne si krepko roki, da bi si ogrel stare ude. — Da, denes pa denes! Ivanka, postavi mi stol tu sem k peči, da se Jem in se ogrejem!'' „Ljubi strijc takoj!" reče Ivanka in prinese ličen stol. Strijc sede. „ Nocoj pa mi povejte strijc — kdaj je bil tak mraz, ko nocoj ?" Strijc si mane roki in reče: „Bilo je leto pozneje, ko sem imel tisto nesrečo se slovenskim očenašem na večer prod sv. Miklavžem. Stanoval sem tudi pr. Roparji — ali bolje pri Ueparici; njega je pomlad pobrala. Hudo se mi je godilo bolj, ko prvo leto. Se ve da od doma malo, prav malo živeža : krompirja in repe, a neki sorodnik malo plačila, ih: bi se „šolal". Nekaj dnij pred božičem pa pride k Ueparici — Mehurka. Nosila je živež v mesto iz naše okolice in donašala v našo vas in Veliko gorico, kar jej je kdo naročil, naj v mestu nakupi. Jaz sem sedel v sobi in nekaj pisal. Mehurka pa pogleda v sobo in reče: „Ti — jutri popoludne moraš z menoj domov — nekaj je!" In Mehurka otide. Ona pa je ostajala črez noč v mestu in še le drugo popoludne hodila nazaj v Pogorje in v Veliko gorico, skoro tri ure od mesta. Jaz sem pa mislil, kaj je in zakaj moram jutri domov. Rad bi šel takoj — naveličal sem se vsega in pri Ueparici tudi nijtem imel polovice tako bode angleška vlada dopolnilnih pooblastil zahtevala, da ria Irskem uvede zopet red; ona pa hoče tudi, da bi za zmirom odpravila uzrok zla, zato da bode vložila predlogo, da se načela zemljiškega zakona od 1. ISTO nadalje razvijejo. Tudi v južnej Afriki da se bode veljava Angleške zopet vspostavila. Kanda bar da je zaseden samo začasno. Na Irskem postaje položenje bolj in bolj nevarno. Množe se zavratni umori in je ljudstvo zdaj še bolj razburjeno, ker se mu meetingi prepovedujejo. Angleška vlada je ukazala, da se vsa sbranišča za orožje na Irskem skrbno varujejo, ker je izvedela, da se hočojo fenijei polastiti orožja. V Nevvbroocku je dne 4. t. m. na večer nastal boj mej policaji in prebivalstvom zato, ker to nij pustilo, da bi bilo izgnanih več najemnikov. Policaji so z bajoneti smrtno ranili štiri ljudi. Angleži nemajo v južnej Afriki sreče. Boerci so jih iz Trnnsvaala uže večinom izpo dili, imajo samo še \Vakkerstrom in Pretorijski fort, sezidan iz opeke in ležeč nekoliko od mesta na ravnini. Angleži pa tudi nemajo dosti živeža in to občutijo tembolj, ker so v fort z vojaki nbežalj tudi vsi prebivalci iz Pretorije. V Parizu se je udeležilo do 20.000 Ijudij pogreba starega revolucionarja Iilaiupiia. Sicer je bila pa notri do pokopališča ob hišah zbrana neštevilna množica ljudstva, a je bilo vse mirno, razen majhenih neznatnih demon stracij nekaterih rdečih socijalistov. Dopisi. Iz Plufa 3. jan. [Izv. dop.] Dne 28 decembra 1880 bil je gotovo in to po vsej pravici prav lep, krasen dan za ormožko in bližnje druge okolice, kajti ta dan je imelo naše slovensko politično društvo „Sloga" svoje drugo zborovanje v Ormoži, v gostilni g. Kan driča. Točno ob 1/2 2. uri popoludne začelo se je zborovanje s kratkim pozdravom predsednika g. dr. Iv. Geršaka. Potem nastopi na rodni pevski zbor pod vodstvom ormožkega učitelja Srečka Majcena in zapoje s krepkimi glasovi pesen „Bratje Slovenci smo!" Za tem je nastopil župnik g. Božidar Raje, kateri je govoril krasni a tudi jedrnati govor o tad njej papeževej encikliki. Po tem izvrstnem govoru nastopili so zopet pevci in zapeli so nežno pesmico „Pod oknom". Govoril je po tem g. dr. Geršak o trsnej uši. Zdaj so pevci zapeli pesen „Na straži", katera se je morala ponavljati. Kmet g. Kranjc iz Šalovec pri-poročuje v svojem sledečem govoru sojo in krompir. Zadnji govor je bil oni g. koneipi-jenta Jesiha o vojaškej taksi. Dnevni red je končal s pesmama „Rožica" in „Sredi vasi". Da so se točke programa vsestransko dobro in v občno zadovoljnost izvršile, ima gotovo g. dr. Geršak največjo zaslugo, pa tudi pevski zbor, ki je tako impozantno pel, da bo mu od vseh strani doneli pohvalni slavoklici. o dokončanem dnevnem redu se je društvo »odalo v gorenje prostore, kjer smo se prav >o domače s petjem in govori zabavali. Na-dušene napitnice, švigavši sem in tja, nijso izostale. Pokazalo se je, da ormožki okraj, car se tiče narodnjuštva, nij jeden izmej zadnjih, da stoji temveč na mestu, kadar je treba kako žrtvo položiti na altar kake koristne naprave pri narodnem podvzetju. Tebi, „Sloga" pa želimo, da bi si po vsem Slovenskem tistih simpatij prisvojila, kakoršnih si nam obisko-alcem zadnje seje v obilnosti zapustila. Ostaneš nam v vednem spominu! Na kratko, srečno nidenje! Bz (lindcfi 3. jan. [Izv. dop ] Uže v tretje čujem, da so pri popisovanji ljudstva nekateri tukajšnji Slovenci zapisali v rubriko umgangssprache" : „deutsch slovenisch", „slovenisch-deutsch", ali pa „deutsch und slove-lisch". Mej temi „deutsch-sloveniirji" nahajajo se žalibog tudi uže dorasli juristi in filozofi slovenski, kateri bi se čutili razžaljene, ko bi jim človek očital, da se ne zavedajo svoje narodnosti. Teško je — ne zabavljati. Ker „deutsh-slovenski" jezik še nij mej onimi, kateri se smejo vpisati v popisovalno polo, in ker nikdo ne sme vpisati dveh jezikov (deutsch und slovenisch), zato se je nadejati, da dotična oblast ne bode sama po pravljala teh pol, temuč da bode „deutsch-slovenarjem" dala priliko spoznati se za Nemce ali Slovence. Gospodje, katerih se to tiče, se pa do tačas morebiti le domisle, katerega je zika jih je mati učila. tMa Dunaja 3. jan. [Izv. dop.] (Nemec o našej ljubezni do slo ven ske narodnosti.) Itedko čitaS v nemških novinah saj nekoliko pravično sodbo o našem prizadevanji za dosego javnega prava, katero dohaja na šemu jeziku. V Dittesovem „Piiiagogium" (3) berem spis nekega Naglna, kateri v svojem dolgem, na mnogih mestih nelogičnem sestavku priporočuje Nemcem, naj goje d i j al e k t nemški ker se književni jezik premalo prilaga nemškemu prostemu ljudstvu. Na nekem mestu svojega znanstvenega (?) spisa spušča se tudi v politiko in izreče sledečo sodbo o sedanjem političnem položaju v Avstriji: „Bei uns in Oester-reich bat das Studium des deutschen Volks-vvrfsens noch eine ganz spezielle, weittragende Bedeutung in den jetzigen, fiir das Deutsch thum bedrohlichen (!) Tagen, und \vol auch fiir die fernere Zukunft. Ich mbehte gerne ein-mal wissen, \vas sich den unsere gebildete (nemški svet) \Velt fUr eine Ursache denkt, aus vvelcher Ungarn, Tschechen, Slovenen, Polen etc, mit solcher uns wirklich uberraschen-den und bejingstitrender Energie fiir ihre Nation auftreten kbnnen ? Glaubt man vielleicht, die osterreichische Regierung hab^ sie hiezu so besonders verloektV Gewiss nicht, denn Ungarn, Tschechen, Slovenen etc. beklagen sicb alle sehr bitter, dass die osterreichische Re-gierung fiir ihre Ntitionalitiit keinen Sinn babe und diese Klage ist bei ihnen, so vid ich erfahren und bemerken konnte, Tvirk-iche (i berzeugung, nicht blos eine F i rite, um grbssere Concessionen zu erlangen. Un-seie Regierung kommt keiner der verschie-denen Nat ionalitiiten des lieiches in hren speziellen Gel ii sten aus einer nitiative entgegen, und es ist ein-zusehen, warum." (Te besede naj si zapamte naši poslanci! Ur.) Zakaj nehče pisatelj tega uzroka nek povedati? Gotovo ga je sram, kajti iz same sebičnosti nam Nemci naše narodne pravice ne privoščijo. Zdaj se namreč nemška literatura veliko lažje pri nas siri, ko so šole še nemške, zdaj se nemška gospoda lehko pri nas naseljuje, ko so šole in uradi še nemški. Ko se bodo nam pa dale naše pravice, potem to po uradnej poti in brez znanja slovenščine ne bode več mogoče. Nemcev se pa, kakor se zdaj zopet prepričujemo, nobena avstrijska vlada nehče dotakniti. — Omenjeni nemški pisač je pa na dalje tako naiven, da pravi, mi Slovani z Ogri vred smo zato na svojo narodnost tako ponosni, ker govorimo in pišemo le dijalekte in nemarno pravih križevnib jezikov. — O bore! Domače stvari. — (Kako daleč smo še bi o venci z ravnopra vnos tj o pri sod nij ah), to, kaže sledeča razsodba višje sodnije v Gradci, storjena v nalašč od "VVasserja za to sklican.ej. plenarnej seji, torej namenjena biti za pri-hodnjost veljaven precedens. Glasi se: Z. 9710. III. 501/1880 An Peter Kebor zu llunden dr. Pirnat in Stein. Das bobe k. k. ObcrlandeBgericht in Graz bat in der in possessorio »umarissimo verhandelten Kechta-sache des Peter Keber duroh dr. Pirnat gegen Josof Mazovic und Andreas JanČigai vvegen beaitzstOrung; ttoer Rekurs des Z\veitgeklagten Andreas Jančigai gc^ea den diesHgerichtbchen Krkentnissboscheid ddto. 1. Oktobir 1880 Z. 68") 1 in der Kr\viigung, d 038 die in slovonischer Sprache erfolgte Hinausgabe und Ab-fassung des Fakenntnissbeseheides vom 1. Oktober 1880 dobrega, ko v našej slamnatej vasi. In sklenem na tihem: Mraz je denes hud, a naj bode. Vsaj sem mlad in zdrav. Kar sam jo bom omov popihal — takoj! Mehurka naj pa vzame jutri moje „rečiu in naj sama leze v Pogorje in Veliko gorico. — Pokrijem se. Reparica je stala v kuhinji in imela perilo. Še pogledala me nij in si gotovo mislila, da pridem na/a j. A mene nij bilo več, — nikedar več! Jaz pa korakam proti Pogorji in hitro, da bi prišel še pred nočjo v našo slamnato vas. In mraz je bil, — da nikoli tako. Hitim in hitirn po žnanej mi cesti samoten, kajti noč se je bližala. Megla tenka se vzdigne počasi in nebo se zjasni. Pod nogami pa mi je škripalo, ko bi hodil po razdrobljenem steklu. Luna priplava in zvezde zablišče — kakor bi bih ledene. Tred menoj pa sem zapazil od daleč znano mi Veliko gorico. V noči sem zapazil stolpek na griči in mislil: kmalu, kmalu ! Hitel sem še bolj. Ves trd in silno truden prisopiham v našo vas v tako mrzlej noči in se bližani našej malej hišici, ki je bila v vasi najslabša. Okna so se čudno svetila — kaj to ? — Vrata odprem, bolestno ^akričim in — padem! — Nekaj Ijudij sem zapazil, ki so klecali in molili, na povišanem prostoru pa so ležali moja mati — — mrtvi! Nijsem se več zavedel. Ko odprem oči — začnem jokati, a samo začel sem in potem molče gledal mrtvo lice — mrtve matere. Holo-t mi je trgala src*. Ljudje me odnesti v drugo hišo in jaz sem zdihoval; I,Sam sem — sam! — O moja mati!" Zeblo pa me je, da nikoli tako. Drugi dan pa smo jih pokopali v silnem mrazu in zvon je tožno pel in solnce svetilo je tako mrtvo, tako rudeče. Jaz sem pa moral k sorodnikom in ti so dejuli, da sem — sirota zapuščena — brez očeta, brez matere in da o.itauem vedno pri njih — pri sorodnikih, kateri so se mi zdeli zelo dobri. A godilo se mi je slabeje ko pri Reparici v mestu. Pa kaj sem hotel — vsaj sem bil — sirota ! Ivana! Tedaj je bil mraz in tega ne za-bim nikedar. Mraz mi je vzel mamo in mraz mi je prinesel siromaštvo. In služiti sem moral, trdo delati pri sorodnikih in pičlo jesti — pa petrpel sem. vsaj sem vedel, da so tudi moji sorodniki siromašni, Pogorje siromašno, Velika gorica siromašna in jaz najbolj siromašen ! 1J >g ne daj več takega mraza in Mgfi 1869 Nr. 865 und votn 5. September 18G7 Nr. BOM und 9396, wclche den Gebrauch der slovenisrhen Spraebe nei den Gerichten dieses OberlandeagerlrbtsMprcniTi is regeln, um ho \veniger entsprieht, als dieser Krit enntniBsbescheid die in d e u t s c b e r Spraebe frepllo-genen Verhandlungen vem 7. Juni und 5. Anj;. lsso in siovenischer Spraebe erledieret, den bes'ogenen Krkenntuisaboscheid dabin zu beheben, daas dem k. k. ttarirkfgerfchte aufjretragen wenie, die in rIo-venlscher Spraebe ausgefertigten Parien desselhen von den Partlieien abzuverlangen, den Krkennteiss beseheid in der deutsehen Amtssprache aus/.uf rt;gen, den Partheien zuzustellen und das weitere geaetsliche Amt zu liandeln. Hievon werden sammtliche Parteien in Folge d'-r herabgebingten hoben obergericbtlichen Verordnun vati posojilnico po izgledu tacih, kakor jih na slovenskem Štajerskem uže več z vspehom deluje. — (Sežansko - komensko učitelj? sko društvo) bode 13. januarja (četrtek) ob 10. uri predpoludne v Komnu v šolskem poslopju zborovalo po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor zač. predsednika. 2. Prečitanje Statutov .učiteljskega društva". 3. Volitev od- bora. 4 Pogovor o bodočem delovanju dru štva in določevanje o visokosti društvene let nine. 5. Določevanje kraja za bodoči zbor. C. Ovire šolskega napredka, govori c. A. Leban 7. Predlogi in nasveti posameznih udov. K obilnej udeležbi se uljudno vabijo vsi p. n. uči tel j i in učiteljice. — (Iz Cel j a) se pi$e tukajšnjemu listu : 10. januarija 1881 se ima pri upravnej sodnij na Dunaj! končno razsoditi, kdo ima pravico, vol i ti cerkvene ključarje za podružno cerkev Matere božje v Celji. C. kr. namestnija v Gradci kakor ministerstvo sta razsodila na pritožbo mestnega zastopa celjskega, da te pravice nema mestni odbor celjski, temveč mestni župnik razpise volitev, katere se vsi mestjani udele zevati 18morejo, kakor je to v obče navadno. Toda tudi proti ministerskej razsodbi je reku-riral mestni zastop pri najviJjej upravnej sod ni j i. K ustmenej obravnavi so povabljeni: c. kr. ministerstvo, zastopnik mestne fare v Celji in zastopnik celjskega mesta (dr. Foregger). Kazne vesti. * (Mraz,) ki smo ga i:n«di lansko zimo mi pretrpeti, preselil se je za letošnjo zimo v Ameriko. Od tam namreč pišejo novine, da je v vseh državah severne Amerike bil zadnje dni grozen mraz. Zadnje dni decembra je kazal termometer 20 gradov pod nulo, nekod še več. * ( V e 1 i k a n s k o tiskarno) hočejo napraviti v Parizu, ki bi stala dvanajst milijonov frankov. Prostor, kjer se bode tiskarna zidaia, bode veljal (» milijonov frankov. * (Obešen) je bil dne* 3. t. m. v Ilebu neki Kreisbeek, katerega je porotno sodišče obsodilo na smrt, ker je umoril žandarja. * (S amo urno rov) je bilo na Dunaji ravno imnolega leta 2!)7. * (Tatinstvo na Dunaj.) Na Dunaj) so v kratkem časi ujeli ni tatinske družbe, ki so imele vse tri 30 zvitih tatinskih glav. * (Dvojen dvoboj.) V Prešovem na Ogerskeni se je imel mladi bat on L. dvoboje vati se svojim strijcem in še nekim gospodom. Dvoboj je vršil se s pištolami; najprej sta strijc in strijčnik streljala jeden na druzega ter je strijčnikova krogla zadela strijca na desnoj roki a strijčnik je ostal neranjen. Zdaj pa se je mladi L. imel se biti z gospodom G. Tu pa je imel L. nesrečo ter se je zadet od krogle mrtev zvalil na tla. * (Umor mej polnočno mašo.) V lluziti pri Pozunu se je zgodil na sveti večer pri polunočnej maši strašen umor. Pred altar-jem sta se sprla dva kmeta ter je jeden ubil druzega. Maša je morala takoj prenehati, ker je bila s tem krvavim činom cerkev oskrunjena. * (S a m o m o r. ) V Nitri se je v noči od 30. do 31. m. m. obesil na kljuko od vrat zdravnik tamošnje bolnice dr. Sasparik. * (Š č u k a u g r i z n i 1 a) je v Kaselu neko gospo, ki jo je ravno kupiti hotela. Misleča, da je Ščuka mrtva, prime jo za glavo; ščuka pa ugrizne gospo v prst, katerega nehče izpustiti, tako da so morali ribi glavo (»drezati. * (Pijani vojaki) so se dne 2. t. m. po noči v nekej gostilni v Linci do krvavega Btepli. Rilo je kakih 15 vojakov uže v gostilni, ob 11. mi pa pridejo še drugi. Kmalu se boj vname mej njimi. Z bajoneti so se pričeli sekati ter je bila jeduemu vojaku glava čisto preklana, več, družin je pa ranjenih. : (Požar na železnici.) Iz Novega Yorka v Ameriki se poroča, da je na Karoli-j ninej osrednjej železnici bet Ijudij poginilo v ognji, ker so se bili mej potem vneli železni ški vozovi. * (1881.) Letnica 1881 ima več po sebncsti.i, v ded katerih bi se jo moglo lineno vati leto „9a. Ako su namreč sešteje i -f 8 dobi se. 0 ; m 8 -f- 1 = 1); 1 +8 + 8+1 = 18, to je l + o = d, a 18 produkt od 2 x 9. 18 +81 aS Ako se odtegne 18 od 81 dobi se G3; ti dve številki sešteti dasta, zopet 9. 1'iRirll «r> v l.lubitimi : 81. decembra: Viktor Pnh, železuiftkeg.i kon-duktrrj* sin. mesecev sf. na Marije Terezijo cesti At. 1H za ktitarmn v želodci. 1. januarja: Maria Ana šibano, namiljena sestra, 88 let st., v bolnici št. 20 za plućno tuberkulozo. •J. januarja: Kristina lluterer, 5', let »t. i« Cesarja Jotafa trgu, za davioo. — .Jožef Atnoh, dninar, 59 let star na 1 ržnSkcj eesti št. .'>."> za pljučno t nit rkulozo. — Frane Knaus, komi, 35 let star, v Kravje) dolini St. 11* 4. januarja: Marija Mleku*, maga/.insk«>gi ču-vaja žena, 51 let, v Kravje j dolini ftt. 26 za omeh-i■.•iiijnn mo/ian. — .lanez Ojvvald kav.rnar, ftl let. SalanblfTgOVe uiiee flt. 4, za pljučnim krvolokom. — Apolonija Rnajzeij. uradnega alnlabnika žena, BO let, ■v. Jakopa trgu St. I, aa vnetjem trebušne mrene. \r deželnej ludnici. 3i» decembra: Marija hgore, gostija, 71 let, za ataroatno alabos^jo. J januarja: Helena Jeraj, dninar jeva bči, 5 let, za pljiu'iio vm-tii... Zahvala. ^*^*t'n) tistim, ki so mej boleznijo BOO* jej^a Ijubljtaiepi moža Jožefa baron Bali pl. Crallenstein-a, c. kr. vojaskrga uradnika v poko]u, nadlaj-tenantu meščanske straže v Kostanjevici In poštarja v Št. JarnejU, in potem pri pogrebu dno 4. t. in. s tako obilnim aprematvem, | darovanjem množili |>rekrasudi vencev in trakov, kakor tudi z astinenim iu pismenim obžalovanjem toliko soćiitja iu prijateljstva razodeli, izreka najtoplejšo zalivalo (H) žalujoča vdova. Služba Mmlm tajnih. Pri občinskem uradu Kamniškem ie izpruznena slu/ha o 1» i in slu^n tajniku /. letno plačo 600 ::M. PfoBiloi sa to službo naj svoje v slovenščini pisane prošnje, obložene h spričevali o dozilanjeiO aliiibovanjl <» o apoiobnoati ilevetialiega urari|mrnffii<> o|Hilii■ 11 in . i ZZDBA.VILO, • • ••!.t!i> hitro iu |>rij.|»l|«-iit«' ilVCeV m OlJtl profili* ohII, i - i t ■ ti:. I. ■ o^i\l|j«)«»«.«'in . ioi % iii uplit itn|ti. in, ji-iinrin |e iplo n ' p" iiii> Kopai ilabo pnbai 11«*ib t «*- nmlAiil io jadl, kiilitr \ ir.<'l<>«ll'i. kri', sci|»jn.|". ■.-r blovmtjit, MfHgn, driako, niu\oboi. blodioo 11 it ciii.-o. .■,.).. t (fUil, rc Vlinil i/<'in m zlulo Ako ho rabi ti Oliloooo*-uqu«r1 odpravi m va.ku tuku ntu-iiio hitro iu gotovo '■' '"'r oilutrmii, mori) ilotičnik tmli vinoko iu kropko it irout ilo/.iviti, r. itn nuj hi hil v vmikrm uo.|>oiliiiiHtvii. I'o okusu pri'Ht'KU iinjniti'i&o nami/iio tikrro. \' r.i/uli-il bii pnln/irir. lii-ntuvlili« prl/n:iv.iJote t.-r /ilivilnu pMiii visokih iivtoritot o l/.vrtttiosti <' 11 j <*«•«' 1« • t i ■. i:«'iifii (\.|iii jnlupi i.'. v i r 11. ■ j hulriji /. n.itin lini mivii-liiloiu 2 . r.ilio v Hr-it ji'/nkiti ;t kIiI. >*. v. ; zuvoj in poli t ±<\ kr. Q-la.T.-sia. =al:[ja, lcjer oo Lsd.olv3.30 la. o S. 1'>{','(—9) IcošLor 00 razp oali; a.: l>. C «'lli01>l. Irk.ir „/um Si'hut/.t'iitfol" in pri«, c. kr. »oilnijuki komik, \Vicn, \V11J1rlntf, li«rrnnw^»Ho Nr. 20, 1 l..i.....r uu.i h<- poMiliu.jo vsa piHim-n 1 miročila), tor v y»vh ilotirih lukirnih po Av.triji iu ilrugod. Nova hiša, obstoječa iz treh sob, kuhinje, klati, z vrtnin ali brez njptca, za vsako obrtnijo pripravna iti stoječa tik velike ceste, prav blizu farne cerkve, v *i«'iil« Vidu uud i.Jul>lJuuo, se prostovoljno prod — Pogoji izvedo M omli v gostilni „pri Kraljiri''. (6—1 i Surov potaš kupuje na debelo in drobno najdražje (6f.o-3) v Sevnici. »ET Nij sleparstvo! ~W Iz c. k. zastavnice dunajske rešene ure Tulci. 6. januarja: Pri Slonu Bachrich iz Dunaja. — Kaunicbar, Senić iz Gradca. — Simon i/. Zagreba. Tri »«mI»«'|j LanggUt, Kntremont iz i>nnaja. — Stcfandei iz Trsta. izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Kužno komUijako senlatfn ur, cul nujvcuiili »vujenr-■kili tuvureti, mu ju v o, kr. /.unt.ivnici 7.;int a vini, u nu rtv r. 111 ■. teiluj ho r.:i|>:ullo |io j »v 111 ■ i tlrn/.lii prislti ]>o 11.0-vaijetiio ai-laslc©] een.1 nam v inat. Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši švajcarski izdelek, vse s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabriško ceno, ure so skoraj jj&l- BEUHf t > 11 i . ***<(•"* Vnuk ulovok, n.i ai ju lionut uli nin potrolmjo vomlur uro, ki ju icsto nuj/.vuntujriu pnjutuljiuit in sprem-ljovulku nkozi ct-lo življenju; tuko priliko, urijutno in ItlgdM vruonjoco so, ima zilitj * ..■ [iln, da Hi moru pruskr-tiuti skoruj /.imtouj soliiino, tlno, gAtMttUMMMl iu mi minuto regulirano uro, lcox 3© n.ašc fa.t3xA.0lc0 oaobj« ttoo -o.x9 bo '©ćLs'i^.Itia.t roerio.lxxcv.lo. VmJm nr.i umi Bvajcarsku faliriiiko ziiuuionje. Poroštvo je tako zagotovljeno, da se s tem javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Zapisnik žepnih, ur. 1 ura na valjar oil toškoga .-1 ■ 1.1 u.-^.i niklja, fino n.1 treuotok roguliru.ua, gruviruiiti iu «\......r.m.i, / 8 rutiinov, h ploiiiutim steklom, emuiliruiio urno plunuii in piistiliuim krovom scopur pruli , iu lina zlata fu^uii-urna vuri/.icu, ki ju Btula pluju glil. 12, vulja zilitj sumo gld. 6.60. — 1. žc^ria \a.xn na sidro, oil taikega srebr-noga niklja, tlno na trunotuk ruKulirunu, gravirana, gvi-losirauu, s 16 rubinov, s ploščatim steklom, ciii.iiiiraiio urno ploščo in kazalom za sokunilu, s lino urno lm,on-vori/.ico oil talmi-zlata, pn-ju t.i.l. -", zdaj samo glil. 7.— Jodna najboljših ur. — 1 iom oxxt,olx "u.xa, iz tiujtiiiujšuLta ilouhlu-/l.it.i, brez kljućka za navijati na kozici, pod poroštvom oliruni Hi zmiroui zlatu barvo, i/.vihtnu n:i minutu i.vili-runu, z dvojnim krovom, ilukorovauu. eni.iil urno p.oščo in priviligiruiio doto, oliilurovMM i/.vmtliu ura ■/. vurižtco od talmi-zlita, pruju gld. 21, ziluj sumo gld. r1 J 1 — Teh ur je malo. 1 oro'bra-aDL lemontoir -vara, oil pravegu 13 lotimga »rebru, potrjena ml c. kr. kovnega urada, uuviju so na kozici brez ključka, z nasprotnim zoporom in ka-zulno pripravo, tlno h privilegijem, na minuto rupasiranu, • pl.....it itn stukloin, omilil urno ploščo in kazalom za sekundo, v notranjem h kristalnim kruvo.u in kolusci od niklja, za vsacega traimpu rentim, najboljša, uajuuuujsa in najtilugautnujša ura sveta, preju glil. 30, zdaj samo gld. 14. X »rotXXXa u.ia xxa sidio, od pravega i.i lotnega teškega Brebru, potrjuliega oil c. kr. kovnega urada, ■ 16 rubinov, na sekundo repaairuna, s plošcaluu Htuklom, email urnu ploščo in kazalom za sukuudu, pruju gld. 24, zdaj iiozliicena samo glil. 12.60. ± ura za go-z-pG, od pravega 14 kanit, zlata, potrjenega od o. kr. kovnuga urada, vrlo Unu, elegantna ura z najfinejšo benetćansku fucon - verižico za okolo vratu v llnciii baržnnuHteni etuiji ; pruju golil. 30, /daj samo glil. 19.60. Tai-eg:, la Ulj bilo. I xlaa.ac slata lomantolr -varet. Ki karat., po glil. 40, 60, nujtinejšu suvoncuc-ure, prejo po g.d. 100. Naslov: Uhren-Ausverkauf Praiss, Rothenthurmstrasse 9, parterre. gegeniiber dem erzbiBchoflichen Palais, WIEN. (599—S) ■.^r.a^--^.v^wpss«b«b 'Mil i h IVSarijinceijske kapljice za želodec, nenrcsežiio izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in neprestano /oper ne-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, Koper zlatenieo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če iz\ ira bo iet-ina i/, želodcuzoper krč v želodci, pre-obloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, /oper bolezni na vranioi, Jctrah in zoper zlato žilo. Glavnu se t* lo>fr o. t Lekar ]trud*r9 Kremsler, Moravsko. •ledna sklenit-.i /. niivodiloin, kitko se rabi, stane Prax'e iniii saino: V Ljubljani: lekarna Gabriel 1'iccoli, na dunajskej eesti; lekarna J ob i p Svol>oda, na PrelilHOVeiU trgu; lekarna .1 u 1 i j p 1. T r n k o e zy, na mest-nem trgu. V Novem mestu: lekarna D o m. Ki/,zoli. V Gorici: lekarna A. de Giron-coli. V AjdovSčini: lekarna Mio h. Gu-g l i e 1 m o. W Svaiitev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Pravo Marijinceljske kaplju« za želodce morajo imeti v Bkliaiico vtisnene besede: Echte Bfaria* zeller Magentropfen — Đrady & Dostal — Apo-tliekvr, sklcnica mora biti zapečatena v. našim originalnim pečatom, na navodilu zn rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, nuna biti poleg te podobe atis-neno sodnijsko spravljeno varNtv<'ii«» ina< iiienje in zavoj mora biti zapečaten z našim vhralveiilni /.nu nu njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki netuajo Xr\\ roako" istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki sliieaji takoj iia/im-nijo, da bodo sodu jski knznovani Izdelovalo! in prodajalci. UM^—~3< 6t 18.572. (653—3) Razglas. Zidanje glavne klavnice v Ljubljani se bode dii<1 Vi. Januarja ob 10. uri dopolnilne pri podpisanem mestnem magistratu oddulo. Dotična delu so: 1. zemeljska in zidarska dela, preračuojena na . . . . gi. 2. zalaganje potrebnega železa „ ii. kauuosedka dela „ 4. tesarska dela.....„ kleparska dela . . „ kritje streh s škrlenii . . „ mizarska dela . D, 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. kljutar.ska dela . Ionom ska dela . . steklarska dela . . . . uiazarska dela..... barvarska tlela . stroji in vodotok . l k upaj . . risane ponudbe, katerim 53 041-94 2G.347-13 10 68518 20.616*23 3.120-22 8.325 10 4 407 40' 5.992*— 225- ~ 557-71-553'BO" 1 ()(>• — ]o s7o-— gl. 144.841*36 je |)t t odstotni vadium priložiti in katne lebko na posamezna dela ali pa na celo zidanje glase, morajo razen odstotnine (v dtevilkuh iu besedah), batero kdo odjenja tudi izjaviti, da je ponudnik dotične stavbene pogoje bral in da se jim podvrže. Potrjenje ponudeb ne glede na odstotke, katere kdo odjenja, je nepogojno mestnemu zboru pridržano. Obrisi, piorai uni, cenilnik in stavbeni pogoji ležd pri luknjanjem mestnem stavbenenv uradu. Mestni magistrat 1 Ljnliljani, dne 2G. decembra 1880. Župan: Lase han. X Umetno (G40—7) % I zobe in zobovja | postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v slutil, v u liu »n i tu Zli celuloidu brez bolečin. 1'iomin r.» z zlatmn itd. Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom žolni zdravnik A. Paichel, poleg Hradtckega mostu, v I. nailstropji. cc o; i—i co S SE (N«» T "tf JO 30 -J5 00 t- l- X Kl TI i - i/; — X (m rH rt ja n a •a ► > % in \S 2 o o T-a:~, - ■ »S j? x -"-J «- 5 >*a ^ s »I m s ■5 a &>£ § -• • > Oi5§_S£a 6-3 JA 3 0*5"*'-.- s , T; UJUNji-**U2i-3^0Q Vsega zdravilstva Dr. Franc Zupane t ordinira vsak dan v svojem stanovanji v Betho vno vi h ulicah štev.4, I. nadst ropj e, (zraven Waldherrjevega instituta) od 8.—9. ure zjutraj. — Za I>«>l«*y.ni 1 popoluduo od 1.—3 1:1 oeeh ure. y.«»l>olii pa 19-3) X t »v ♦ *> t ! zdravstveno vino! Kitajsko-želozno-malaga-vino najzanesljivejše in ncopoiekljivo zdravilo, da se nareja in ter najhitreje odpravi: pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito MOŽevsko slabost in neplodnost. nBo>lezul v j>*ii><>3jus. gfoltoncl bii pljiičatal! ! Kitajsko Malaga-Yino! imejoc v sebi čistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke in žene po butlej bolezni. Profesor in jsdravstvenl »vetovaleo g. dr. Thaler na porodiSnici v Lincu o tem fabrikatu tako-le govori: Potrjujem, da sem v Kltajsko»4elezno-Malaga-vinu lekarja J. Nuss-baumerja v Celovoi dobil izvrstno in lehko prebavljivo sdravilo, katero sinem vrlo priporočati. Prol. dr. J. is. Tliuler. Itadostno potrjuje podpisani, da je Kitajsko-železno-Malaga-vino lekarja NussbaumerJH v (Jelov ei preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter v sv oje j lastnosti nmožitelj krvi iu pospešuj OiS prebav-ljenje mnogo prekosi v***5 druge železne preparate. (£16—18) |>1*- *" IViuteraits. Zo.logo za Kranjsko ima lekar O-. Piccoli v Ljubljani. Izdatelj in urednik Makso A r m i 6. Lastnina in tisk .Narodne tif-knrne". 9002