Leto Lun. Mihu m.
o Ljubljani f petek li septembra 19Z4.
Cena Din. rso.
Iinaja vsak dan popoldne, Uvaemel nedelje in praznike. — Tniarati i do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 300 D-
Upravni* tro: KnaHova ulica itev. 9, priUloie. — Telefon stav. 304. Uredništvo: KnaHova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon stav. 34.
MT~      Poštnina plačana v gotovini.
Macdonald in socijalizem.
Praški »Narodni Listyc priobčuje-jo pod tem naslovom članek, ki nepobitno dokazuje, da vse besedičenje o socijalni pravičnosti ni nič drugega, nego demagoštvo, s katerim si pomagajo sodobni politični kameleoni do mastnih korit. Članek se glasi:
»O Macdonaldu so na Angleškem večkrat govorili, da se zdi v inozemstvu docela rdeč, med svojimi, v lastni stranki, je samo malo rdečkast, v parlamentu pa lahko seže v roko vsakemu liberalcu.   Ali  njegov zadnji nastop, v predgovoru k najnovejši izdaji njegove knjige »Kritični in konstruktivni   socijalizem«   je v socialističnih vrstah nekaj tako neobičajnega, da se morajo nad njim zamisliti   pristaši in nasprotniki    socijalizma. Macdonald pravi tu. da delavci v borbi za dosego svojih ciljev kaj radi pozabljajo, da so vsi člani socialistične celote in kot taki v medsebojni odvisnosti. Iz tega sledi, da si medsebojno samo škodujejo, če napadajo tiste, s katerimi so v protislovju, kar velja tudi za slučaj, če škodujejo skupnosti,   kateri pripadajo.
Dalje pripominja angleški ministrski predsednik, ki ima vedno iznova priložnost prepričati se o dejanskem stanju iz* obojestranskih virov, da tra-deunionist (strokovno organizirani delavec) ne more zboljšati svojega položaja na račun družbe, kateri pripada, in rabi te-le besede: »Ne moremo dovolj podčrtati, da podpiranje brezposelnosti, popularizem stavke z namenom, da se zvišajo plače, in znižanje produ'vcre ne le da ni socijalizem, temveč lahko spravi na kriva pota duha in pnlitiko socialističnega gibanja.«
Fne lastnosti človek ne more odrekati angleškim socijalistom in sicer, da so zelo značaini in če so o nečem prepričani, povedo to, paj naj je po ve-lii t?stim, ki stoje za njimi, ali ne. Nedavno smo poročali v »Narodnih Li-stvh« o spomenici   portugalskega ko-rmmista Lansburvja, ki pravi, da ne zadostuje   odstraniti   kralja in preiti od konservatzma   in   liberalizma   k socialistični politiki, temveč se je treba notranje preroditi... Lansburv torej ne razume omenjenih Macdonaldo-vih. besed, in pravi, da je moral biti ministrski predsednik zelo utrujen, ko je to pisal.   To je zelo gentlemansko povedano. Lansburv ne razume besede »roplarisem«, dasi je sam iz predmestja »poplarov«. ali  Macdonald razume to besedo, ker vidi. kako vsakdo, ki hoče intenzivno delati ali pa ima ima premoženje, beži od »poplarov«, kjer socialistično gospodarstvo onemogoča gospodarsko delovanje. Proti Maedonaldovi izjavi so nastopili tudi dnigi voditelji labourističnega tabora, sicer ne tako vljudno in obzirno, ven-dar pa so tu fakti in ne le besede, ki jih ni mogoče izpodbijati.
Ni samo slučajno naključje, da se je baš v tem hipu pojavil nov zanimiv l ;t in sicer da le sedanji angleški ministrski predsednik delničar ene največjih tvornic na kontinentu in da zna-n'egov de!ez jrlasom uradnih podatkov 30 °09 funtov, al? priblfino 4,500.000 Kč. Bržkone mu je dal te delnice njegov prijatelj, sir A. Orant. Prijateljstvo teh dveh mož izvira iz detskih let. Politično stojita oba v različnih taborih, ali Macdonald je bil titi, ki je nagradil življenjsko delo svojega nekdanjega prijatelja, kateri je postal iz navadnega pekovskega nomočnika bogat industrije, s tem, da ga je predlagal kralju za plemiča.
Morebiti nastane tudi iz tega fakta politična afera, četudi brez uspeha. Macdonald sam ne spada med odlične pclitfkc v Angliji, za katere so bogati meceni poskrbeli, da bi mogli ohraniti čiste roke. pri tem pa imeli zasigurano bodočnost. IJovd Oeorge ie v tem ozira drugi primer, a lahko bi jih navedli še več. Ni razloga, da bi socialistični voditelj zatajil svoj prirojeni instinkt vladoželinosti pod pretvezo, da si zakonito in pošteno pridobi premoženje.
Ali morejo ugledni politični voditelji povsod javno položiti račun o svojem milijonskem premoženju, ne da bi morali spoznati, da so pljunili na svoje principe,   ki jih oznanjajo,   ko slečejo
Radić jim dela preglavice.
Vlada ne ve, Kaj bi z dobro voljo HRSS. —- Zavlačevanje končne rešitve. — Republikanizem je kriv, da stvar ne gre naprej.
i— Beograd, 18. septembra. (Izv.) Vprašanje vstopa radičevcev   v vlado
ni bilo včeraj definitivno rešeno in ne bo rešeno tja do nedelje, dokler se ne povrne Nj. Vel. kralj Aleksander z državnega posestva Bel je. V tem vprašanju ima končno izreči svoje nazore tudi krona kot ustavni faktor. Iz včeraj ob 13. objavljenega kratkega obvestila o uspehih načelniške konference je posneti edino le, da je dosežen nekak načelni sporazum, da vstopijo parlamentarni zastopniki HRSS v vlado, in drugo zanimivo dejstvo, je, da doslej še ni bil med sedanjimi vladnimi strankami in HRSS sestavljen nikak pismen sporazum in da se šele sedaj izdelujejo načrti za ta sporazum. Izmenjane so samo misli o konturah definitivnega sporazuma.
Po izjavah posl. dr. M a č k a in posl. Preda v ca dobi HRSS v vladi štiri ministrske portfelje, in sicer:
1. ministrstvo za agrarno reformo posl. Ivan Predavec.
2. ministrstvo za izenačenje zakonov in konstituanto posl. dr. Vladimir Maček,
3. ministrstvo za šume in rude ing. K o Š u t i ć, zet Stjepana Radića, ki ie baje strokovnjak za šume in rude,
4. ministrstvo za socijalno politiko 301etni odvetniški koncipijent in tajnik HRSS dr. K r n j e v i č.
V ostalem se ne izvrši nikaka bistvena rekonstrukcija sedanjega kabineta. Ni še znano, kako se bodo rešila na-daljna vprašanja, ki naj tvorijo temelje sporazuma.
Za slučaj, da se kralj do nedelje ne povrne v Beograd, odpotuje v Belje ministrski predsednik Ljuba Dovidović. da poroča kralju o zahtevah HRSS in o ministrskih kandidatih. Potrebno je glede ministrov HRSS tudi kraljevo odobrenje, ker morajo ministri imeti popolno njegovo zaupanje.
Naravno je, da so politični krogi včeraj popoldne pazno in kritično pre-motrivali zgoraj omenjeno obvestilo o konferenci načelnikov vladnih strank. Samostojni demokratje in radikali so odločeni sprejeti vsako borbo proti re-publikansko-monarhistični vladi.
Ker so se na včerašnji načelniški konferenci pojavila načelna vprašanja,
glede katerih nista imela delegata HRSS točnejših navodil, sta morala dr. Vladimir Maček in Ivan Predavec takoj zvečer odpotovati v Zagreb. Novinarjem sta izjavljala, da sta začasno opravila svojo misijo.
— Zagreb, 18. sept. (Izv.) Delegata HRSS dr. Maček in Predavec sta se zjutraj vrnila iz Beograda, da poročata o uspehih svoje misije. Po poročilih nekaterih listov sta delegata na včeraiš-nji konferenci v Beogradu razpravljata o načelnih pogojih za sklenitev definitivnoga sporazuma. Debata ie bila zelo dolga. V nekaterih vprašanjih so se člani vlade hitro sporazumeli z delegatoma. Vodilna oseba iz krogov Radičeve stranke izjavlja, da se bodo pogajanja, ki še niso uspela, prihodnje dni nadaljevala. Ni nikake potrebe, da bi se ta pogajanja požurila in je mogoče, da ne bodo vsa vprašanja tako hitro rešena ter se bodo pogajanja zavlekla tja do 20. oktobra, ko se mora v smislu ustave sklicati redno zasedanje narodne skupščine
— Beograd, 18. septembra. (Izv.) Da* nes dopoldne nikakega značilnega dos godka. Za dopoldne določena seja mini* strskega sveta je bila odložena, ker je sklican sestanek demokratskega kluba, na katerem je Ljuba Davidović poročal o uspehih včerajšnje konference klub* skih načelnikov, odnosno kakšen spo* razum je bil dosežen z delegatoma H. R. S. S. Ljuba Davidović obenem na tej seji zaprosi za klubovo pooblastilo, da se sklene s parlamentarno delegacijo HRSS sporazum. Seja kluba traja sedaj opoldne še vedno in niso trenutno zna* ni nje rezultati.
Seja ministrskega sveta je določena za danes popoldne. V glavnem ima mi* nistrski svet odobriti sklepe včerajšnjih posvetovanj s HRSS ter dati ministra skemu predsedniku pooblastilo, da za* prosi od Nj. Vel. kralja odobrenje g^e* de vstopa radićevskih poslancev v vlas do. odnosno da predloži listo ministr* sk'h kandidatov HRSS. Kakor zatrju* jejo nekateri politični krogi, bo ministr* ski predsednik takoj po seji vlade od* potoval v Belje.
Konec kovinarsks stavke v Avstriji.
10 odstotno povišanje mezd. — Demonstracije na Dunaju.
— Dunaj, 18. sept. (Izv.) Pozno v noč je bil dosežen med zastopniki kovinarjev in industrijci delni sporazum. Kovinarji prejmejo po triletni učni dobi 5800 K na uro. Podjetniki so dovolili splošno povišanje mezde za 10 odstotkov. Po tem sporazumu se zviša najnižja mezda 7100 na 8500 K za uro. — Stavka najbrž jutri konča.
— Dunaj, 18. sept. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne so se zbrali stavkujoči kovinarji v posamnih obratih, da vzamejo na znanje poročila svojih zastopnikov, zlasti poročilo stavkovnega odbora. Stavka trenotno še traja. Pričakovat! je, da kovinarji prično jutri z delom.
— Dunaj, 18. sept. (Izv.) Skupščina stavkovnega odbora kovinarjev je po dolgi in burni debati z veliko veČino sprejela kompromis med industrijci in 40članskim stavkovnim odborom. Pred
svoje smokinge ih promenadne obleke? Kaj še! Ne po besedah, marveč po praksi bi bilo treba človeka presojati in obsojati.«
V teh kratkih vrsticah je povedano vse. Lenin, Trockij, Vandervelde, Her-liot. Radić in kako se še vse imenujejo sodobni voditelji nesrečnih težakov vseh delavskih stanov, so si do pičice enaki v tem, da je po stari prislovici Bog najprej ustvaril brado sebi, potem šele je mislil o stvarjenju sveta. Delavstvo ostane nesrečno in bo trpelo za druge dotlej, dokler bo slepo drvelo za demagogi vseh mogočih socialističnih struj in dokler ne bo našlo v sebi moralne sile, da si zboljša svoje življenje v slogi in sodelovanju z ostalimi stanovi.
delavskim domom v Ottakrlngu so pričeli komunisti z demonstracijami, pri katerih sta bila dva socijalna demokrata lahko ranjena, eden pa težko. Policija je razgnala demonstrante. Snoči ob 9. je pričel funkcionirati električni tok v I. notranjem okraju.
— Dima?, 18. sept. (Izv.) Včeraj ie prišlo v nekaterih okrajih do demonstracij, ki so jih uprizorili komunistični kovinarji. V Hernalsu in Ottakringn so komunisti priredili demonstrativen obhod. Zveza kovinarjev je pozvala stav-kujoče, da se naj vzdrže vsakih demonstracij, ker so take v odločilnih pogajanjih stavkovnega odbora z industrijci brezmiselne. celo opasne. Demonstracij so se udeležili tudi naeijo-nalni socijalisti Včerajšnji dan je bil drugače zelo kritičen. V okraju Maria-hilf je prišlo do spopadov med kovinarji in policijo. V prvem okraju izhajajoči večerniki niso mogli včeraj iziti.
protiboljševiško gibanje v georgijl
— Pariz, 18. sept. »Chicago Tribune« javlja iz Trapezunta, da je proti-boljševiško gibanje v Georgiji nekoliko ponehalo oziroma zastalo, v Aserbejd-žanu je napredovalo. Boljševiška vojska je zavzela mesto Kutajs. kjer so revolucionarji postavili provizorično revolucionarno vlado. V Baku gori 37 petrolejskih vrelcev.
katastrofai.no neurje na japonskem,
— Newyork, 17. sept. (Izv.) Iz To-kija brezžično javljajo, da je tajfun napravil velikansko škodo. 300 ljudi pogrešajo. 40.000 hiš je pod vodo.
— Beograd, 18 sept. Iz Sofije poročajo danes na podlagi   informacij iz makedonskih organizacij podrobnosti, kako in kdaj je bil Todor Aleksandrov umorjen. V Beogradu so bili do včeraj zelo skeptični napram vestem o umom Todora Aleksandrova. Sedaj so na razpolago napol uradna in uradna poročila, ki ugotavljajo, da je bil Todor Aleksandrov v resnici umorjen že   pred 15 dnevi, in sicer 31. avgusta novega koledarja. Ne zna se točno, kje in na kateri planini je bil umorjen. Dognano je sedaj, da sta voditelja makedonskih organizacij    umorila    dva makedonska četnika Vlahov in Vretenarov, ki sta spremljala Aleksandrova   na sestanek revolucionarnih organizacij,   ki   se je imel vršiti na nekem, doslej še ne ugotovljenem kraju ob naši meji. Četnika sta umorila Aleksandrova   iz zasede, ubila sta tudi enega spremljevalca, do-čim se je Protogerovu posrečilo si rešiti življenje. Protogerov je naslednji dan v navzočnosti najzvestejših tovarišev pokopal Aleksandrova. V Petne je nato Protogerov sklical sestanek zvestih vojvod Burlova in tovarišev. Sklican je bil revolucijski tribunal. ki je izrekel sodbo, da se imajo ubiti vsi oni, ki so intelektualni   in materialni povzročitelji umora njih voditelja. Tako so ta mesec sledili nato umori v Sofiji in drugih krajih Bolgarske.
Aleksandrovu nasprotna struja v makedonskih revolucionarnih organizacijah, zlasti ona ilindenska. se je zadnji čas nagibala k boljševizmu ter je nameravala 15. t. strmoglaviti sedanjo vlado in proglasiti Bolgarsko za sovjetsko republiko. Boljševiška republika naj bi se imela najprej proglasiti v mestu Petriću.
Položaj na Bolgarskem je po mne nju bolgarskega tiska zelo kritičen. —* Bolgarska preživlja težke čase. Vsi zro z veliko vznemirjenostjo v bodočnost. Javnost je zelo vznemirjena. Za Bolgarsko prihajajo težki momenti. Pričakujejo novo krvoprelitje.
Bolgarski tisk oplakuje Todora Aleksandrova, obenem pa z žalostjo zre bratomorni boj. Bolgarski naro-d je v teh dneh obsojen, da mora biti nema priča krvavi borbi med brati.
— Beograd, 18. sept. (Izv.) Bolgarski poslanik Vakarevski je danes dopoldne posetil zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča ter mu poročal o položaju na Bolgarskem na podlagi uradnih poročil, ki jih je prejel od svoje vlade.
i?
v m
»Deutsche Allgemeine Zeitung« ob* javlja nastopno brzojavko: »Na Dunaju pripravljajo po vsej priliki senzacijo* nalni preokret zunanje politike. Govori se o predstojećem vstopu Nemške Av* strije v Malo antanto. V Ženevi govore ne samo o odstavitvi generalnega komi* sarja Zimmermana in o bližnjem koncu njegovega mandata, marveč tudi o na* čelnem vprašanju notranje politične združitve Nemške Avstrije s Češko* slovaško in Jugoslavijo, čemur naj bi v kratkem sledila carinska zveza teh držav. Prvotno, sila odklonilno stališče izvedencev Društva narodov, ki so se mudili na Dunaju, se je na mah izpre* menilo, čim je zvezni kancelar Seipel tekom nekega dolgega razgovora s fran* coskim poslanikom Lefebre * Pontalis sprejel gornje zahteve antante.«
Skoro istočasno s to brzojavko je generalni komisar in nadzornik Nem* ške Avstrije, dr. Zimmerman. predložil Društvu narodov svoj letošnji ekspoze o stanju avstrijskega gospodarstva in financ. V tem ekspoze ju. ki ga je imel napisanega pred seboj, je čisto v po* slednjem trenutku zamolčal in črtal odstavek, kjer izjavlja, da je vzpostava prejšnje srednje Evrope nemogoča in da je ni niti želeti.
Stvar je torej jasna. Nemška A v* strija igra od svojega nastanka dvojno vlogo. Na eni strani se brati z Nem* čijo, koketira z velenemško propagan* da in ekspanzijo na jug ter obljublja, da se v doglednem času združi z Nem*
čijo  in  ostvari  sanje velikonemškega cesarstva. Ta politična tendenca more« biti ni čisto oficijelna, je pa latentna v nemško - avstrijskih masah in v časo* pisju. S tega stališča motre Nemško Avstrijo tudi nemški listi iz rajha in podtikajo dunajski vladi polena, morejo, da preprečijo kako prib'i/cva* nje Nemške Avstrije k zapadnim \\.'j = silam in prej še k silam Male antante. Približanje  k  zapadu  se  lahko  i. rši samo  s  približanjem   k  Mili antanti, torej 7. o^tvaritvijo političnega sist v :. zdru/enega z gospodarskimi ugodn«>st« mi,  ki   bi   ločil   Nemško  Avstrijo od Nemčije in jo dru/il s češkosL vaško in z Jugoslavijo. To je altcmarAa du* najske zunanje politike,   za katero so se pa začeli interesirati predvsem Fran* cozi  in ki  so vedno  znova oznanjali potrebe vzpostavitve nekake gospodar* ske srednje Evrope s tesnimi politio nimi  pakti  s Češkoslovaško  in Jugo* slavijo glede ohranitve statusa quo, ka= kor jih sestavlja v bistvu Maln antanta.
Tudi naša država je interesirana na taki francoski politiki.  Za nas bi bila vsck.ikor velika pridobitev, ako bi za sosedo na severu Hobili nevtralno Nem« (Dalje na drugi stran!.)
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
Stakete. od 1.40 m dolž.. 21,.,—4 cm na drobnem koncu. tek. metra fr. naklad, postaja bi. 6.50; deske 6 mm, fr. meja blago 1390; deske 7 mm. fr. meja bi. 1260, deske 8 in 9 mm, fr. meja bi. 1125; trami. monte. fr. meja bi. 410; remeljnl pol 35 /70, I., IT. III., fr. meja den. 698; oglje Ta vllano. fr. meja den 125; drva Ia, suha bnkova, 1 m dolžine, fr. naklad, postaja 3 vag., den. 25, bi. 26. zaključek 25.
žitni trg.
Pšenica domača, fr Ljublj. den. 365; pšenica bačka, fr. bača postaja, 75*76 bi. 345: koruza bačka, fr. bačka postaja bi. 285 koruza umetno sušena, fr. vsaka Sk>v. potrt., dob. okt. nov. bi. 290; oves bački, fr. bačka postaja, bi. 260.
Ostalo blago.
Suhe gobe. srednje fr. Ljnblj. den. 4S— 56; lanoao seme, par. Ljublj. den, 695; ko* noplja mandž., bruto za netto. fr. Ljublj. bi. 880; fižol ribnlčan. fr. Ljublj. den. 635; fižol prepeličar, fr. Ljublj. den. 550; fižol mandalom fr. Ljublj. den. 400; krompir uzančni. fr. naklad, postaja Slov. bi. 115; seno Ta sladko, prešano, fr. Ljublj. den. 75; vino belo, dolenj.. hrvat., štaj.. po vzorcu, fr. Ljublj. den. 715, bi. 800.
Srečke: 2y^% drž renta za vojno škodo den. 119. bi. 120. Delnice: a) denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d. den. 210, Ljublj. kredit, banka den. 220. bi. 235, za* ključefc 220, Merkantilna banka bi. 123, Pr* va hrv. štedion. den. 915, Slavenska banka den. 100. bi. 102: b) podjetja: Trboveljska prs*n. družba bi. 485. Združene papirnice den. 123, bi. 130. Založnice itd.: 4^% kom. zad. dež. banke bi. 90.
Zagrebška borza.
Dne 18. septembra. — Sprejeto ob 1". Devize; Ctirih 13.49-13.50, Pariz 3^4.10—389.10. Nc\vyork 71—72. Praga 213.90—216.90, London 319—322, Trst 312.90 —315.90, Dunaj 0.10045—0.010245. — Valute: drlar 70—71, lira 310 —.—.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 63.— —.—, 2I2% drž. renta 114—115. Ljubljanska kreditna 221—230. Centralna banka 30— 31. Hrv. eskp. banka 108—112, Kreditna banka Zgb. 114—116. Hipotekama banka 59 —60. Jusobanka 103—106. Praštediena 915 917. Slavenska banka 100—104. Sečerana, 0.~;iek, 880— 900, Is is dd. 66—69, Niha s 84 Gutman 890—915, Slaveks 190—220, Slavonija 77—80, Strelne tovarne 150 —.—, Trboveljska 455 —.—, Vevče 123—135. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 18. sept. Današnja borza: Beograd 7.35. Praga 15.85. NTewyork 529.25. Pariz 28.25, London 23.69, Milan 23.25, Du, naj 0.00748.
— Trst, 18. sept. Predborza: Beograd 31 85—31.95, London 101.85—101.95. Pariz 121.50—122. Newyork 22.70—22.77, Curih 429.50—430.50. Dunaj 0.031S—0.0320, Praga 68.20—68.60.
_ Dunaj. 17. septembra. Devize: Beo*
grad 981—-965, London 316.70O_317.70O. Mi*
lan 3119_3131. Nc\vyork 70.935—71.185. Pa*
riz   3797—3818,   Praga   2130—2140. Curih
13,405_13.455. — Valute: dolar 70.460 do
70.860, dinar 977—083, lira 3105—3125, če* ška krona 2123—2139.
UB
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 19 septembra 1924.
Stev. 214.
f--
fcko Avstrija 0 M gospodartko in nato
politično nasloni na Malo antanto. Bili bi varni pred spletkami velike, ekspan* jrivne ter zavoje valne države, kakršne bi bila Nemčija, če bi segala do Ka»
ravank.
Sistem prijateljstev na vse strani Je
najboljši garant narodne in državne obrane ter nacijonalne samostalnosti. iV 'tem ozira je treba za našo državo na* glasiti, da si ne bi mogla misliti boljših Imej a, kakor bi bila razširitev Male lantante ter sprejem Nemške Avstrije v njo. To prijateljstvo in ta sveza, ure* fjena pod vidikom pacifističnih strem* ljenj sedanjega časa, zlasti pod vidikom medsebojnih garancijskih paktov, bi jbila jako dragocena zaščita nsJe sever* ne meje in deloma meje proti zapadu, iproti Italiji in proti Madžarski. Splošni 'sistem garancijskega pakta se bo pač •moral nadomestiti s konkretnimi po Iz* kusi na zaokroženih ozemljih in tako
ozemlje, ki Hi moglo samostalno rmrvtti
pacifistično zunanjo politiko, tvori si* stem držav in geografično področje Male antante s Nemško Avstrijo vred.
Nemci se boje odtujitve Nemške Avstrije od Velike Nemčije, od Ideje velikega nemškega carstva. Za nas pa bi bila zveza, odnosno razširitev Male antante velika pridobitev, tako v gospo« darskem, kakor v zunanje • političnem oziru.
Tudi na tem področju Je Skoda, da prepuščamo tujim državam (tu Franci* ji!), da postavljajo konkretne in inicija* tivne ideje, namesto da jih sami razvi* jemo in da se sami zanje brigamo. Baš Jugoslavija bi morala izrabiti svojo cen* tralno pozicijo v srednji Evropi in na Balkanu ter biti politični vodja tega evropskega državnega sistema v smislu garancijskega mednarodnega pacifizma. Toda doba takih jugoslovenskih zuna* njih ministrov je Se daleč!
Tretja senzacija ljubljanske porote.
Nadaljevanje porotnega zasedanj
Danes ob devetih dopoldne se je pred Sporo tnim sodiščem pričela razprava proti Antonu Bedenku, p. d. Boštjanu, roj. dne 25. maja 1900 v Podgorici, občina Pece, tja |>ristojnemu in stanujočemu, rim. kat. vere, jpeoženjenemu, posestnikovemu sinu, dela v* 'cu, že kaznovanemu. Obtožnica mu očita, da Se namenoma dne 6. maja t. 1 v Podgorici nmoril posestnika Lov raca, ko ga je za vratno Skozi hišno okno s puško ustrelil v tilnik in da je brez oblastnega dovoljenja nosil orož* Je. Storil je hudodelstvo za vratnega umera |n prestopek glede zakona o nošenju orožja.
Porotnemu senatu predseduje »od. svet lAntloga, votanta sta sod. svetnika Vidic in Keršič, državni pravnik dr. Ogoreutz in za* govornik dr Ažman.
Obtožnica med rugim navaja: Zakonca olletni Fran in 521etna Alojzija Lovrač sta Stanovala v najetih stanovanjih najprej leto dni v Kostrivnici, občina Kandrše, kasneje devet mesecev v Ravnah, ista občina. Ker
te je Lovrač s Svojo ženo vedno prepiral in o tudi pretepal, sta mu bili obe stanovanji odpovedani in se je spomladi leta 1923. pre* selil v Podgorico v hišo it. 9, Id je last posestnika Frana Topolika. Hiša je pritlična fn stoji v kotu, ki ga tvorijo dve občinski pori. tako da kuhinja in kamra mejita na pot. Ravnotako tudi soba, m sicer z eno $teno, dočim je z drugp steno obrnjena na sadni vrt, preko katerega pelje steza.
Zakonska Lovrač* tudi v novem stano* iranju nista živela v slogi. Fran Lovrač' je svojo ženo tudi tu večkrat pretepal, kakor tudi se je rad prepiral s svojimi sosedi. Radi fega si je nakopal mnogo sovražnikov, med 'katerimi je bil tudi 241etni Anton Bedenk ;Tudi Bedenk v ostalem ni na dobrem glasu. ,Znan te kot delamržnež in pijanec. Kar je j prislužil, je za pil. Z Lov rače m sta se večkrat isprla in ta mu je tudi grozil, da ga zakolje. jLovrač je baje tudi Bedenkovim staršem 'zažgal kozolec ic ukradel več kokosi.
Obtoženec zatrjuje, da je postal radi jfega razburljiv fn razdražljiv in se mu je i večkrat sanjalo o tem, da ga Lovrač tepe in kolje ter izrecno priznava, da se je že leto "dni sem
NAM ERA V A L LOVRAČA IZNEBTTI, rek pa svojega namena ni mogel izvršiti, ker ni imel puške. Nekoč je pozval tudi svoje* ga prijatelja Frana Rebolja, da mu pomaga pretepsti Lovrača. Rebolj, ki je bil sicer ob* toženčevega mpenja. češ da bi bilo najbolje Lovrača s sveta spraviti, ni hotel sodelovati, vsled česar je napad izostal.
Bedenk je moral torej takrat svoj mo* rilni namen opustiti Na skednju Ivana Er* minja pa je naScl dne 5. maja v slami skrito nabasano enocevko in sklenil je izvršiti svoj no. črt.
UMOR LOVRAČA. V torek 6. maja t. 1. je bil Bedenk do večera pri Matevžu Dolinarju v Logu, kjer je nomagal pri kuhanju žganja Ivanu Ermini. Nekako okoli 20. je odšel v goro k posest* niku Janezu Cerarju, in okgli 21. na Reko. Odšel je na skedenj posetnika Erminija, vzel iz slame nabasano enocevko in odšel v Pod* gorico. Prišel je do Lovracevega stanovanja in se ustavil. Kakor zatrjuje obtoženec, je nekaj časa p^lušal prepir med Lovračem in njegovo ženo. Lovrač je baje grozil, da po* žene vso vas v zrak. Sedel je na klopi med mizo in prvim oknom, obrnjen proti vrtu. Imel je proti obtožencu obrnjen hrbet. Be« denk je naslonil puško od zunaj na okno in iz daljave približno pol metra sprožil proti Lovraču. Obtoženec trdi. da je po strelu takoj ugasnila na mizi luč in da ni videl, aH je Lovrača zadel ali ne. Cul je samo, da se
ia* — Zavratni umor v Podgorici«
je zdrobil« šipa. Po storjenem zločinu se je Bedenk ukrenil in se vrnil zopet na Reko in položil puško na prejšnje mesto. Nato je odšel k Dolinarju. Ustreljenega Lovrača je našla drugo dopoldne žena. Sedel je še ved* no na klopi, naslonjen z glavo na desno ro* ko. Na mizi in pod mizo je bila mlaka krvi. Fran Lovrač je bil mrtev.
ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCA
Obtoženi Anton Bedenk je odkrito pri* znal zločin, z izgovorom, da je storil pod pritiskom takih razmer, da si ni mogel dru* gače pomagati, ker ga je pokojni povsod za* sledoval in mu grozil. Ogrožal je vso sose* sko, da so vsi trepetali pred njim. Bilo je splošno mnenje, da je zažgal obtoženČevemu očetu kozolec, pri čemur je bilo nad 130.000 kron škode. Ker mu je to obtoženec očital, ga je radi tega Še posebno sovražil in mu grozil. Obtoženec je imel pred njim tak strah, da se ni upal ponoči hoditi z dela sam domov. Celo v sanjah ga je strašil. Za sovraštvo so vedeli vsi sosedje ter so obto* ženca svarili, naj se ga varuje. Ko je nekoč obtoženec spal na sosedovem skednju, je našel v slami skrito puško. Po to puško je šel usodnega dni ter sklenil, da se reši ved* nega strahu s tem, da nasilnega Lovrača s strelom splaši. Ko je prišel pod Lovračevo okno, je ravno njegova žena pribežala iz hi* še, pokojni pa je kričal, da bo vso vas v »luft« pognal. Ker je pri tem imenoval tudi Boštjanove (t. j. domače ime Bcdenkovih), je obtoženec položil puško na okno Lovrač čeve hiše proti pokojnemu, ki je sedel v sobi in lupil krompir. Zažvenketale so šipe, luč Je ugasnila, a v sobi je ostalo vse mirno. Obtoženec je naglo odšel in nesel puško na svoje prejšnje mesto.
Državni pravdnik: »Ako vam je grozil, zakaj ga niste ovadili orožnikom?«
Obtoženec: »Ker bi postal potem še bolj nevaren!«
Nadalje je obtoženec povedal, da se je pokojnika bal že od mladosti, posebno jezo pa je imel pokojni proti njemu, odkar je bil v Kandršah tepen ter je sumil, da je med pretepači bil tudi on.
Prostodušno je končno pripomnil obto* ženec:
»Vsi ljudje so se ga bali in vsi so želeli, da bi ga kdo ustrelil.«
ZASLIŠEVANJE PRIČ.
Vseh prič je poklicanih nad 20. Prva se Je zaslišala pokojnikova žena Alojzija Lov* raC, ki je močno gluha, da so jo mogli zašli* Bati le a pomočjo nekega domačina. Usod* nega večera je prišel mož precej pijan do* mov, kakor je to bilo večkrat, zato mu je brž nesla r sobo večerjo ter takoj zbežala iz hiše, ker jo Je vselej pretepal, kadar je bil pijan. Na v«a ostala vprašanja Je odgo« varjala: »Ne vem!« Druge priče so izpove* dale: Res. Vse je govorilo: »Prav nič ga ni Skoda, prav je naredil kdor ga je počil!«
Priča Matevž B e r v a r je Izpovedal, kako je prišel po umoru Ermin hud k njemu in mu pripovedoval: »Imel sem v senu za lisice nabasano puško, pa mi jo vzame Boštjanov In gre škorca (vulgo ime za Lov« rača) ustrelit. O pokojnem Je bilo slišati vsakovrstne svinjarije, da še živina ni bila varna pred njim. Zmožen je bil vsakega hudodelstva. Priča Marija Mal pravi, da je bilo treba pred umorjenim vrata zapirati, ker ni bil človek, marveč žival. Ant. Re* b o 1 J, ki je bil prvotno osumljen tega urno« ra ter je presedel 72 dni v preiskovalnem zaporu, pripoveduje, kako mu je obtoženec takoj po umoru rekel: »Sedaj bom vsaj en« krat zopet spal«.
Politične vesti.
=5 Spremembe v diplomatski služb!. Zunanje ministrstvo pripravlja važne spremembe v diplomatični službi. Ukinjenih bo več častnih konzulatov, ki niso doslej pokazali nikakih pozitivnih uspehov, otvorili pa se bodo konzulati v Temešvaru, v Krakovu in Lvovu, — Nova poslaništva se otvorijo na Portugalskem in Danskem.
— O sedanj! vladi pravi Radič, da Se »stvarno vlada jugoslovenska a to je jedna kolosalna stvar sama po sebi i za to mi u nju idemo duboko promišljeni ali kada idemo, onda idemo bez ikakvog posebnog zahtjeva«. Naenkrat je Radiću »jugoslovenska vlada« kolosalna stvar, pred mesecem pa je trdil, da je Jugoslavija in jugoslovenska ideja — >laž«!
=\ Remrnlscence. Maja meseca leta 3915., torej v polni svetovni vojni, se je vršil v Nisu jugoslovenski kongres, ki Je med drugim sprejel« sledečo resolu-
cijo: »V teh zgodovinskih dneh žrtev in nad v pravico in svobodo izjavljamo v prvi vrsti popolno in nerazdružljivo narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ne samo kot brezpogojno podlago boljše bodočnosti, marveč tudi kot entnografični in generični aksiom, ki se mora uresničiti ravno tako na političnem kakor se je že uresničil na moralnem in duševnem polju«. Istočasno je izročil predsednik Jugoslovenskega odbora sedanji blokaš m federalist dr. Trumblč francoski vladi memorandum, v katerem pravi: »Jugoslavenski narodi, ki jih zgodovina pozna pod imenom Srbov, Hrvatov in Slovencev, so en narod, ki ujedinja vse pogoje, da postanejo ena narodna nezavisna država. Ta narod ima vse zgodovinske in etnogra-fične pravice na vse ozemlje, kjer živi v kompaktnih masah.« 24. februarja leta 1916. je taisti odbor odposlal tedanjemu regentu iz Pariza sledečo brzojavko:
»Zbrani na prvi plenarni seji po zadnji nesreči Srbije Jugoslovenski odbor Vas iskreno pozdravlja ne samo kot regenta in vladarja Srbije in kot vrhovnega poveljnika dične vojske, koje nezaslišana trpljenja ste bratski delili nego pred vsem kot predstavnika jugoslovenske ideje, svete nam vsem — Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki ustvarjamo jugoslovenski narod.« Ko »o leta 1916. kronali Karla habsburškega, je Jugoslovenski odbor protestiral proti kronanju in izjavil, da smatra Karadjordjevice za edine prave poglavarje Jugoslovenov. 9. decembra leta 1917. je odbor odgovoril Wilsonu, da žele Slovenci, Srbi in Hrvati ujedinjenje s Srbijo v smislu Kriškega pakta. In ko je končno začetkom leta 1918. Llovd George izjavil, da bo treba avstrijskim narodom dati le avtonomijo, je proti temu protestiral Jugoslovenski odbor in zahteval popolno samostalnost in ujedinjenje. — Kje bi bili današnji federalisti ter nasprotniki naše države, da so se nahajali v tujini? Očitno na strani tistih, ki so se vojskovali proti ujedinjenju s Srbijo! Svojemu programu dosledno, bi bil tudi Radić sigurno zagovarjal avstrijsko propagando, kakor je tudi dejansko storil ter zahteval, ali Hrvatsko pod Avstrijo ali pa unijo samostalne Hrvatske z Madžarsko!
— ZemTjoradnlška lekcija Radiću. Beogradske zemljoradniške »Novosti« prinašajo povodom smrti Todora Aleksandrova uvodnik, v katerem čitajo g. Radiću, velikemu prijatelju pokojnega makedonskega bandita, prav ostre levite. Aleksadrov je bil sadist in je užival klanje nedolžnega prebivalstva po Makedoniji. To klanje je veljalo selja-škemu narodu in zato je nerazumljivo, kako more Radić imeti kot pacifist takega moža za prijatelja. Umestno bi bilo, da sedaj pozdravi Radić smrt Todora Aleksandra kot enega največjih sovražnikov našega naroda!
=r Število udeležence* na nedeljski Radićevj skupščini. Zanimivi so podatki zagrebških listov o nedeljski udeležbi na Radićevem shodu. Poslanca HRSS dr. Perner in dr. Horvat cenita število prisotnih na 30 do 35.000. »Obzor« govori o 35.000. »Jutarnji list« je videl 100.000, župan Heinzl pa celo več stotisoč oseb. Tudi Radić pravi v včerajšnjem intervjuvu beogradskemu »Vremenu«, da je bilo 100.000 oseb na shodu, dunajska »Presse« pa je javila 20.000 do 30.000 udeležencev.
Julijska Krajina.
— Sličica iz življenja v Trstu. Amalija B„ ki je rodom iz Milj pri Trstu in stara 15 let. slu?i v Trstu pri neki družini za služkinjo. V nedeljo se je Amalija peljala e parnikom domov v Milje in se je potem zvečer z zadnjim parnikom vračala v Trst. Amalija je za svojih 15 let prav krepko razvito dekletce in lahna poletna obleka je bolj razkrivala kot pa zakrivala njene v mladosti bujnosti kipeče oblike. Na parniku je zato imela precej občudovalcev, a poseb* no eden med njimi, neki mehanik, Romano Zanini, ki pa jih ima že 45 na plečih in je doma tam nekje od Vicenze, se Je kar ni mogel nagledati. Približal se JI Je Že na parniku in jo zapletel v tako zanimiv raz* govor, da sta ga nadaljevala tudi še potem, ko sta v Trstu stopila s parnika. Hodila sta skupaj po mestu vse do ulice Gatterl, kjer na št. 32. v pritličju stanuje Zanlnl. In zgodilo se je, da je Amalija stopila z Zaninijem v njegovo sobo, ker ji je dejal, da ji bo dal neke stvari, ki naj bi jih ona prihodnjo nedeljo, ko pojde zopet v Milje, vzela seboj. Ko pa sta bila v sobi, je Za* nini zaklenil vrata s ključem, pograbil Amalijo in zahteval da naj se sleče do na? gega. Amalija se je branila, ali ker je Zani* ni nazadnje pograbil revolver, Češ, da jo ustreli, ako se takoj ne sleče, se je končno vendarle slekla. Ko pa je Zanini hotel po* tem na njej zadostiti svoji pohoti, je revi* ca začela klicati na pomoč. Pohotnež, ki Je spoznal, da ne bo dosegel svojega namena, je v svoji jezi pograbil dekle, Jo porinil k oknu, odprl okno in hotel dekle, kakor je bila naga, vreči skozi okno na ulico. Ama« lija se jo ujela z rokami za okenski okvir ln ja tako viseče z okna vpila na pomoč. Na krik so prihiteli ljudje, predvsem žens ske, iz vseh bližnjih hiš. Prva je bila na licu mesta seveda slavna »mularija«, ln paglavci so se izborno zabavali, videč, z okna visečo nago žensko, ženske so razu* mele takoj, za kaj gre, in ao hitro prinesle obleko, snele dekle z okna in jo zanesle v vežo. Medtem pa je nekdo tudi že obvestil orožnike, ki so prišli in aretirali Zanini J a. Razjarjene ženske so skušale pohotneža iz« trgati ls rok orožnikom, ki so imeli dovolj opraviti, da so ga rešili llnčanja. Albino Je potem par žensk spremilo do njenega do* m a. Pravijo, da Je vso pot prisegala, da bo vdrago bolj previdna pri Izbiri spremi je* valcev.
— Za po toči poškodovane okoli Spod« nje Idrije, Nemškega Ruta ln okolice, kjer Je uničen ves pridelek, je podal posl. Be« sednjak Interpelacijo na ministrstvo, da iz ve, kaj misli vlada ukreniti v korist priza* detega prebivalstva.
— Za Idrijske rudarje. Idrijski rudarji •o se obrnili do posl. dr. Besednjaka s pro* injo, da posreduje pri rimski vladi za rz* plačilo pokojnim vpokojenim radarjem In sa izvedbo asimilacije rudokopskih usluž* bencev z onim! iz ostalega kraljestva. V ministrstvu so mu zagotovili da si rudarji i asimilacijo zboljšajo svoj položaj.
— Spominska plošča župniku Ivanu Kokošarju. Duhovniki poskrbe, da se na« pravi nad grobom pokojnega mestnega žup* nika Ivana Kokošarja v Podmelcu spomin«
zka plošča. Pokojni Kokošar Je znan kot skladatelj. Plošča bi stala okroglo 300 lir.
— Tečaj za analfabete nameravajo prirediti, kakor poročajo iz Rima. tudi v no« vih provincah. Kar se tiče Julijske Kra« jine, Je nujna potreba, da napravijo tečaje za Italijanske analfabete v Gorici. Malo pred vojne Je b:l Faiduttljev list razkril šandalozno Istino, da Je to bilo med Italijan« skim delom mestnega prebivalstva 60% ne« pismenih!
— Splošno slovensko žensko društvo v Gorici Je po poletnih počitnicah zopet pričelo delovati. Jezikovni tečaji se bodo nadaljevali in za francoščino si je društvo priskrbelo izborno učno moč. Meseca no« vembra se otvori izložba ročnih del dru« štvenlh članic.
Turistika in sport.
ŠPORTNA SENZACIJA V PRAGI.
— Praga, 18. septembra. (Izv.) Včerajšnja nogometna tekma med praško Špar-to in Cafc le bila prava senzacija za športne kroge. Zmagal je Caic v razmerju 2 : 1 (l : l). Šparta je postavila rezervno mo-Stvo ter je podcenjevala moštvo Čaic ki je bil^ enakovredno Sparti. Zmaga je vzbudila splošno presenečenje.
— Prvenstvena nogometna sezona I. razreda se otvori v Ljubljani v nedeljo 21. trn. s tekmama Ilirija : Rapid (Maribor) in Hermes : Jadran. Obe tekmi se vršita na prostoru Ilirije. V letošnjem prvenstvenem tekmovanju je pričakovati zelo ostre borbe, ker je izrazita premoč posameznih klubov prenehala in je vseh 7 prvorazrednih klu« bov Slovenije postalo precej enakovrednih. Ilirija in Rapid sta igrala n. pr. 31. 8. neod« ločeno 2:2, tudi zadnja prvenstvena tekma med Jadranom In Ilirijo je končala neod« ločeno 3:3. Ilirija, Rapid in Hermes veljajo momentano za naše najmočnejše klube.
— Hermea : Jadran. Prvenstvena tek« ma se vrši v nedeljo, dne 21. sept. ob 10.30 na igrišču Ilirije. Tekma obeta biti zelo zanimiva ter je obenem prva jeseuska prv. tekma I. razreda v Ljubljani. Ob 9. nastopijo rezerve. Cene: mladina 3 Din, dijaki 5. stojišče 8, sedeži 15 Din.
— Postava češke reprezentance, ki igra 28. tm proti repr. Jugoslaviji, se glasi: Staplik (Slavija), Kuchlnka (DFC). Selfert (Slavija), Krompholtz (DFC), Kada (špar« ta), Mahrer (DFC), Veselskv (Nuselskv), štapl (Slavlja1*, Sibinj (Slavija), Kristal (Viktorija Žižkov), Jelllnek (Viktorija Žižkov). Rezerve DobiaŠ (Slavija), člpe* ra (ČAFK), Stehllk (Viktorija 2ižkow).
— Zagreb : Hašk komb. repr. team 2:0. Reprezentančni team so tvorili igralci Gra* djanskega, Concordije ln Bačke. Tekma Je bila samo preizkušnja igralcev za sestavo teama proti Češkoslovaški. Verjetno je. da pođsavezni kapetan postavi proti češki kompletno moštvo splitskega Hajduka.
Društvo narodov.
Ženeva, 13. sept. Debata o razoroževan ju se je nadaljevala v tretji komisiji pod predsedstvom g. Duca. romunskega zunanjega ministra. Najprvo Je g. Guani, urugvajski delegat, očrtal splošne smernice odgovorov neevropskih držav na predlog medsebojne pomoči in je naglasi!, da je Urugvaj istega mnenja kot Avstralija, namreč da si s to pogodbo naprti obveznosti, ne da bi v zameno za to dobila potrebnih garancij. Ameriškim državam se ni mudilo z odgovorom na ta predlog, ker smatrajo, da nima dosti vrednosti za Ameriko, kajti medsebojna pomoč, katero predlaga ta pogodba, bi bila za enkrat za Ameriko vsled transportnih težkoč, radi prevelikih razdalj precej težko izvedljiva. Ta problem rudi ni tako pereč v Ameriki kot v Evropi vsled bratskega duha, ki vlada na ameriški celini in vsled splošnega udejstvovauja arbitražnega sistema, ki ie do današnjega dne veČino sporov mirnim potom poravnal.
Romunec g. Dtica izjavlja, da je romunska država globoko miroljubna, da ne misli na nobeno razširjenje svojega ozemlja in da si ničesar boli ne želi kot miru. Predlo ga pa ni mogla sprejeti, ker smatra njegove garancije za nezadostne. Pripravljena pa je sodelovati pri vsakem načrtu, ki bi dajal dejanstvene in uspešne garanciie. Romunska smatra, da tvorijo arbitraža, varnost fn razoroženje eno nedeljivo enoto. V splošnem je gospod Duca podpiral francosko stališče, posebno kar se tiče posameznih defenzivnih dogovorov.
»Ti dogovor! se zdijo Romunski potrebni,« je izjavil, »dokler vse drŽave niso pristopile k Društvu narodov in dokler gotove države v naši soseščini povečujejo svoja zračna brodovja in izdelujejo pline.« (Pri tem je seveda mislil Rusijo).
»Toda.« je dostavil gospod Duca, »sklepati nočemo teh dogovorov izven Društva narodov, temveč nasprotno pod njegovim okriljem. Kadar nam bodo dali splošnih garancij za varnost, ne bomo več potrebovali posebnih dogovorov.«
Danski delegat gospod Munch je šel celo tako daleč, da je zahteval pretvorbo vseh armad v policijske čete.
Vprašanje je seveda, ali pridemo razoroženju korak bliže, ako bi se ta sicer dobro mišljeni predlog udejstvil. kajti že pred uvedbo sistema novačenja in vedno za boj pripravljenih in do zob oboroženih armad so krvavi boji uničevali človeštvo. Ali je gosp. Munch mnenja, da ima samo razoroženje že efektivno vrednost danes* ko
vsak   fndustrijec lahko v nekaj dneh spremeni svojo tovarno v izdelovalnl-co orožja in ko nekaj kadrov zadost je, da se ves narod v najkrajšem času izvežba v orožiu in stavi v armado?
Zelo značilne so bile izjave švedskega delegata g. Brantinga. Znameniti pisatelj ie omenil, da je bila nre-gova domovina že sto let obvarovana vojske. Zato je obljubila svoje sodelovanje Pri gospodarskih sankcijah v slučaju napada, vendar pa je bila mnenja, da ne more pristati na projekt medsebojne podpore in obljubiti vojaško sodelovanje.
Najvažnejša izjava, ki ;e bila podana za slučaj vojnega napada kake države na drugo, pa je bila vsekakor ona. ki jo je dal Sir Cecll litirst v prvi komisiji (pravni komisiji). Dejal je namreč« da bi v takem slučaju prišla Velika Britanija s svojim brodovjem napadenemu narodu na pomoč.
Iz vseh debat razvidimo, da je pot do obljubljene dežele miru še dol^a. toda delegati držav so že na tem poru in so bolj optimistični kot sploh kd prej. Upajmo, da bodo došli do zaželenega cilja!_
Socijalni vestoifc.
56. KONGRES ANGLEŠKI DELAVSKIH SINDIKATOV.
Od 1. do 6. septembra se je vršil v me, •tu Hull 66. kongres angleških delavs . i sindikatov. Letošnji kongres je bil velike, ga pomena, ker Je razpravljal ln sklepal o zelo važnih problemih. V Angliji so ski sindikati že sto let eden najvažne.. . faktorjev socijalnega življenja, ki ga mora« Jo upoštevati tudi vsi politiki. Razmere so se od zadnjega kongresa v marsičem zbolj* Bale glede notranje politike in brezposelnosti, ki zadnje čase nekoliko pojema. Tod! Število Članov v sindikatih se je bilo znat, no skrčilo, dočim je sedaj zopet močno na« raslo. V Hullu je bilo letos na kongresu 700 delegatov, ki so zastopali 4,500.000 or« ganizlranih delavcev, število delavskih sindikatov na Angleškem znaSa 1000.
Posebno važno obiležje jo dalo teloš. njemu kongresu dejstvo, da jo prišla konci no na krmilo stranka, ki izvira Iz delavskih »indikatov. Sindikati so ji dajali denarna sredstva za volilno borbo ter so jo tudi mo« ralno vsestransko podpirali, tako da se ima Macdonald zahvaliti v prvi vrsti -njim, da Je zmagal v borbi z meščanskimi stranka, mL Sklepi in resolucije letošnjega kongres sa so zelo važne za nadaljno politiko mlnis stmkega predsednika Macdonalda. Preda sednik kongresa Albert Purcell se je v otvoritvenem govoru zahvalil angleškemu delavstvu sa dosedanjo solidarnost, obe* nem pa je v prisrčnih besedah omenil za* sluge, ki jih ima navzlic kratki dobi Mac* donaldova vlada za delavske Interese. Na« pake, je dejal, dela eicer tudi naša vlada, toda to je običajen pojav pri vsaki novi viru dl, kl se Sele uči upravljati. Edina napn'.:-1.. ki bi Je ne smela storiti, je ta da trpi Iro« nizlranje ln posmehovanje višjih slojev. Nadalje je govoril o obsežni gradbeni ak* ciji, ki Jo Je započela delavska vlada z nn; menom, da končno reši stanovanjski krizo in ostranl vse njene težke posledice. V 15 letih namerava vlada zgraditi 2,500.000 de* lavskih hiš. Na ta način bo tudi konec brez* poselnostl, ki sedaj tako teži državni bud* žet. Zanimiva je misel, ki jo je sprožil Pur* cel glede posledic zmage Macdonalnove stranke. Zdi se mu namreč, da Je začelo delavstvo v trenutku, ko je obrnilo 6voje oči od delavnice k parlamentu, zanemars Jati svoje žlvljenske interese. Le tako Je mogoče, da so kapitalisti pokrenill energic-, no akcijo za odpravo 8 urnega delavnika. Politična delavska stranka je po njegovem mnenju silna ln zdrava samo toliko, kolikor so silne ln zdrave gospodarske organiza* cije v industriji. Dobro delujoča Industrij* ska organizacija pa Je edino orožje delav* cev, s pomočjo katerega se morejo boriti obenem pa delovati na to. da Izginejo Iz družabnega življenja protislovja In spori med posamnlml stanovi.
Glede brezposelnosti je izjavil, da se razmere ne bodo zboljšale niti s pomočjo emigracije, niti z izpopolnitvijo nekaterih industrij. Obenem s problemom brezposel* nosti vpliva na delavsko življenje tuđi fakt. da Je' ogromno Število delavcev natrpanih po različnih vojašnicah, kjer mora ostati dotlej, dokler vlada vsaj deloma ne realizi* ra svojega gradbenega načrta. V zveri s položajem nemških delavcev je Purcel Iz* javil, da morajo angleški delavski sindika, ti s vsemi silami delovati na to, da plača Nemčja svoje reparacije po Dawesovora načrtu, kar absolutno ne more bkodDvatl delavskim Interesom. Nemško delavstvo *n angleški sindikati pa morajo na vsak način vztrajati pri svoji zahtevi glede osamume* ga delavnika v NemčIJL
Nato se je govornik dotaknil pogodbe z Rusijo, o kateri meni, da bo Imela za obe državi dobre posledice. Delavski sindikati se morajo energično upreti vsaki akciji, ki bi skušala preprečiti ratifikacijo te važne pogodbe. Izrazil pa je svojo bojazen, da bi ■utegnila opozicija, kj ostro kritizira in ob* soja angleško*ru-sko pogodbo, strmoglaviti delavsko vlado, čim stopi slednja pred par* lament z zahtevo glede ratifikacije.
Končno je konges razpravljal o svetov* nem miru ter sklenil poslati Macdonaldu v Ženevo brzojavko, v kateri se mu zahv^lju* Je za njegov sijajni govor o razorožitvi ln garancijskem paktu. Kongres se nada, da bo Zveza narodov v bodoče bazirala svoje delo na teh principih. Sklenjeno je bilo sklicati poseben kongres, ki naj bi sklepal o vseh potrebnih korakih in ukrepih, s ka* teriml hoče delavstvo preprečiti vsako no* vo vojno.
Spomnite se nesrečnih žrtev novodnji v Polhovem aradcu!
Stev. 214.
»SLOVENSKI  NA ROD« dne 19 septeraba 1924.
Stran 3
Proces proti morilcu Kristanu končan.
Janez Kristan obsojen na smrt na vislicah. — Javno mnenje
odobrava obsodbo.
(Nadaljevanje razprav« 2. dne,) Priča Marija Dermastlla le edina, id le zagovarjala obtoženca. Z veliko vnemo se je zavzemala zanj. Pod hčera i m vplivom Je izjavila tudi njena mati. da Je bil obtoženec vedno prijazen, sploh »en vornk« človek.
Priča Franja Rozman, pri kateri Je služil Janez Kristan za hlapca v času, ko ie bil nie mož med vojno pri vojakih. Je drobna, plaha ženica, proti kateri ie obtoženec pravcati medved. Je mirno pripovedovala, na kak4?en način Jo ie zapeljal v prešestovanje, iz katerega se Je rodil otrok. Ko se Je pozneje skušala upreti njegovi pohotni strasti, se Je na videz v hlevu obe-sil. a ga Je rešila ter se mu zopet udala. Z enakimi pretniami In grožnjami Je prihajal k njej Se pozneje, ko se ie oženil ter Jo vedno znova premoti L
Na predsednikovo vprašanje, kaj pravi k temu. Je obtoženec cinično odgovoril: ♦To vse skupaj sploh ni resic Priča Fran Lavtlžar, brat obtožen-Ceve ločene žene, je med drugim izpovedal, kako se ie Kristan seznanil z njegovo sestra Prihajal Je še pred vojno v njih hišo. Sara Je moral oditi za časa vojne k voja-Jdbfn ter Je prišel v rusko vjetnlštvo. V času njegove odsotnosti z doma Je obtoženec zapeljal sestro, po rojstvu otroka se le kmalu priselil v hišo ter začel po poroki % njegovim premoŽenjem samolastno razpolagati Sekal Je gozde, prodajal živino, vzel očetovo obleko ln zlato uro. Od sodišča postavljeni skrbnik se Je obtoženca tako bal, da se sploh nI upal prikaza tj k h 151. žena Je morala dajati obtoženca vsak večer boljšo hrana
priče o moralnosti umorjenke.
Na predlog obtoženčevega zagovornika Je bilo nato zaslišanih več kmečkih fan. •tov In mladih mož o moralnosti umorjene Zevnlkove. Obtoženec Je namreč trdil, da Je umorjena živela nemoralno, da se Je z vsakim moškim pečala ter Jim za izkazano ljubezen dajala celo denar. Vse zaslišane priče zanikajo, da bi vedele kaj takega o pokojnici, edina priča Ivan Šetina je izpovedal, da ga je kot vojaka na dopustu spremila Iz gostilne In sta prenočila skupaj, toda takrat le bila že vdova.
Priči Rozaliia B a 1 o h (sestrična pokornice) fn Franja Kurent ste zelo obremenilno Izvpovedali za obtoženca Obema Je Zevnlkova vse zaupala In jima povedala, da sa odpravlja v Ameriko in da Je v ta namen dala obtožencu 35.000 kron.
Priča M. č e s n o v a, obtoženčeva go-spotfinja, ki Je bila sama radi sokrivde zaprta, Je v začetVu preiskave dajala izmišljene navedbe. Pozneje Je preiskovalnemu sodniku priznala, da se boli obtoženčevega maSČevanla. Sele. ko Jo Je preiskovalni sodnik pornlrfl. da se ga nI treba več bati. Je povedala resnico, da Je obtoženec le tri zadnje noči pred umorom spal na skednju, da Je prva dva večera (ponedeljek ln torek) pustil vrata na skedenj napol odprta. Tudi n! od nedelje do srede spravil praznične obleke, temveč Ji Je šele v sredo (po umoru) dovolil, naj zanese obleko s skednja v sobo ter [o spravf v škrinjo. Med potoma Ji Je najbrž padla Izdajalska zlata ura Iz njegove oblek«, katero Je pozneje našla na dvorišču. Ko pa le ootem vprašala: »Al! Imaš še uro?« Je obtoženec presenečeno vprašal: »Kaj me pa Izku-Sate?« Priča Je nadalje Izjavila, da Je bila usodna lesena škatla, v kateri Je Šentvid-skf orožnik Valenčič našel revolver, na ono mesto pribita šele v nedeljo pred umorom.
Zaslišanih Je bilo celoktrpno 54 prič.
POPOLDANSKA RAZPRAVA. Na popoldanski razpravi so se najpre-le Stale razne listine, sodni spisi In oroi-mška poročila, kakor tudi poročila o obto-fenčevem moralnem vedenju. Obtoženec se Je v preiskavi zagovarjal, da je strellal z revolverjem v noči od 12. na 13. maja, orožnik! so po poizvedbah ugotovili, da Uudle o tem streljanju nič ne veda Orožniki so dalje poročali o ljubavnih razmerah obtoženčevih. Pri tihotapstvu mu Je pomagala Bezlajeva, ljubil je več deklet Drugače Je Kristan len, delomržen ter Je navad, no prekupčeval z raznim blagom, urami, dragocenostmi In poljskimi pridelki. Ko 1« tihotapil v Italijo, Je bil tam dvakrat zapri enkrat tri mesece, drugikrat 11 mesecev v Trstu. Opisujejo Kristana kot srditega, surovega človeka, ki so se ga ljudje bali. Če je prišel v gostilno. Orožniki dalje poročajo, da je svojim pomagačem pri tihotapstvu tobaka plačeval na dan po 25 dinarjev In hrana Poročajo tudi, da Je bil osumljen, da Je on ubil In oropal dva stara zakonca v SovodnJ! na Italijanski strani, kamor se Je vedno zatekel kot tihotapec. K temu poro-Q!u pravi obtoženec: »Umoril Ju Je neki financ !« Prečltal Je končno predsednik kazenski Ust, kf Izkazuje 13 deliktov. po večini »oper telesno varnost.
Predsednik Je nato ob 16.45 zaključil "dokazno postopanje, ker Je bil dokazni materijal Izčrpan.
VPRAŠANJE POROTNIKOM.
Po kratkem posvetovanju Je sodni dvor stavil porotnikom dve glavni vprašanji in sicer:
1. )' Je.lf Janez Kristan kriv. da Je v času od februarja do konca aprila 1924 v Spodnjih Pirničah z zvitim prigovarjanjem, da jI bode nabavil za potovanje v Ameriko potrebne listine. Marili Zevnikovf Izvabil 35.000 kron in lo s tem spravil v zmota vsled katere naj bi Zevnlkova trpela škodo na svoj I domovini v znesku nad 4000 kron in Jo je tudi v resnici utrpela v znesku 35.000 kron?
2. ) Je-lf Janez Kristan Kriv. da le v no-či od 13. na 14 maja 1924 v SkaručnI v gozdu nad senožetf proti Mariji Zevnlkovi. t namenu Jo usmrtiti in *a šiloma polastiti
njenih premičnin, namreč denarja in zlate zapestne ure, oddal v glavo dva zaporedna strela iz brown!ng - pištole, torej proti njej tako ravnal, da Je vsled otrpnjenja možgan nastopila njena smrt, pri čemur je bil rop z od vzet jem zlate zapestne ure in torbice z njeno vsebino tudi doprlnešen.
Predlog zagovornika, da se naj stavi kot drugo glavno vprašanje tudi vprašanje glede krivde uboja in poskušenega, nedo-vršenega nasilstva, je porotni senat odklonil z motivacijo, ker bi se s tem obtožnica razčlenjevala. Obtoženec sam se tudi ni zagovarjal v tem smislu, da Je skušal umorjeno posiliti.
PLAIDOYERL
Predsednik Je nato podal besedo državnemu pravdniku.
Državni pravdnik NIko Domenico Je ob splošni strogi pozornosti avditorija v svojem temperamentnem govoru naslikal tragedijo kmečkega rodbinskega življenja, obenem pa tudJ z vso odločnostjo pozval porotnike, da sodelujejo pri omejevanju vedno bolj se množečih umorov. Izvajal je:
»Oospodje porotniki! V tako kratkem porotnem zasedanju Je to že tretji slučaj umora. Jutri pride na vrsto četrti. V osmih dneh kar štirje umori! Mislim, da taka konstatacija nI posebno razveseljiva za nas, da So Po šestih letih povojnega miru, kb so se življenske razmere ustalile, ko sta prehrana In zaslužek vsaj kolikor toliko normalna, taki slučaji mogoči, pričakovati bi bilo, da bi bili taki zločini redkejši, a njih število Je vedno večje. Tako stanje ne more trajati dalje! Gospodje porotniki! Z Vašim sodelovanjem moramo z močno roko In energijo začeti trebiti te vrste zločine tako. kakor smo z vašo pomoči o Iztrebili celo vrsto drugih.
Današnji slučaj — med vsemi štirimi — le najstrašnejši v tem porotnem zasedanju. Že pri navadnem umoru ne morejo nobene okolnosti oprostiti zločina. Postavijo ga lahko samo v milejšo luč.
Državni pravdnik Je nato v lapidarnih stavkih karakterizira! razne vrste umorov ter navajal njih motive. Nato Je karakterl-zfral današnja umor. Ta se nI zgodil Iz ljubezni. Iz sovraštva aH fz kateremkoli afekta, ne, ta se je Izvršil fz gole umazane do_ bičkarlle za eno denarnico, za eno zlato uro. za eno umazano listnico se spozabi zločinec tako daleč, da uniči dotično osebo ter težklo oškoduje nle svojce ln sorodnike Tak Človek ne spada v urejeno človeško družbo.
Tak zločinec le Janez Kri. stan po dom. Tomažin. Kdo le la mož?
Ta mož Je nasilen In nevaren človek. Kazenski list navaja, da le bil I2frrat kaznovan od našega sodišča In dvakrat v TtalMI. Devetkrat rad! deliktov proti telesni varnosti, radi nasilja zoper oblast in enkrat celo radi uboja.
Državni pravdnik Je nato v Jedrnatih besedah opisal vso tragedijo umorjene Marije Zevnikove In v ktronologlčnem redu le nato opisal vse dogodke, ki so v logični ln dejanski zvezi s tem groznim roparskim umorom. Pripomnil Je med drugim, da Je Zevnikova hotela Iti v Ameriko In potem tja spraviti še svojega ljubimca Rozmana. Kristan 11 Je obljubi! posredovanje. Naivna ženska Je prišla v njegove roke in kremplje. Polastil se Je nje kot se »polasti hudič grešne dušeč. Zadnje momente, ko Je bila umorjena. Je državni pravdnik naslikal kratkto:
»... Tam v temnem gozdu Je uboga Zevnikova izginila! Tam Jo Je čakal njen krvnik! Tam v gozdu je izginila, kjer so Jo našli prfhdonje opoldne mrtvo... Kljub temu, da zločina nI nikdo videl, se ie preiskovalnemu sodniku posrečilo zbrati vse niti, da je prišel na sled Jcrvnlku m ugotoviti, da Je edini morilec — današnji obtoženec. Saj ie tudi hudodelstvo — roparski umor tako strašno nasilje, da ga narava sama ne prenese in da pomaga prt Izsleditvi krivca.
Državni pravdnik Je končno predlagal: »Da se reši čast umorjene in maščuje njena smrt. potrdite gospodje porotnik! vprašanje obtožen če ve krivde!«
Zagovornik dr. S v I g e 1J je najprej izjavil, da Je njegova naloga zelo težka in da Je prevzel zagovor obtoženca v Imenu njegovih otrok — sirot Državno pravdnišL vo slika slučaj v najtemnejših barvah. Prizna, da Je današnji zločin najtežji, kar jih pozna kazenski zakon in da govore vsi dokazi proti obtožencu. Težavno Je njegovo stališče, ker se obtoženec pod težo silnih obremenilnih dokazov ne zavaruje drugače, kakor za zid popolnega zanikanja. Dolžnost mi je jz tega obtežllnega materijala zbrati vsaj nekaj svetlejših momentov, ki kažejo, da se ni zgodilo vse tako, kakor to slika državni pravdnik, ampak eventuelno za obtoženca ugodnejše. Priznam, da je bila preiskava mojstrsko Izvršena, a kaže tudi v današnjem slučaju samo gole indicije, posredne dokaze.
Zagovornik Je nato navajal nekatere okolnosti, ld naj bi govorile za to. da le bil Izvršen uboj s poskušenlm posilstvom.
Po kratici replik* državnega pravdnika in zagovornika je predsednik senata dr. Kaiser reasumiral rezultate dvodnevne razprave ter podal porotnikom pravni pouk.
KRIVDOREK POROTNIKOV.
Porotniki so nato ob 19.30 odšli v svojo posvetovalnico ter so se po Vi urnem posvetovanju med splošno nestrpnostjo vrnili v porotno dvorano. Med grobno tišino Je prečital predsednik porotne klopi krivdo-rek. Porotniki So stavljeni vprašanji potrdili m sicer:
1. ) glede goljufij e z 11 : 1;
2. ) vprašanje glede roparskega umora z 12, torej soglasno.
V dvorani le zašumelo. Predsednik sod-nega dvora Je nato prečital obtožencu od- i
govor porotnikov, ki ga Je sprejel na zunaj mirno, a s težkim notranjim nemirom. Obtoženec se Je trenotno stresel, e nato postal apatičen.
Predsednik sodnega dvora Je ob 19.50 prečital sodbo, po kateri se Janez Kristan radi hudodelstva goljufije in roparskega umor« obsoja na smrt na vislicah.
V razlogih Je predsednik kratko navedel, da Je bilo na podlagi krivdoreka Janeza Kristana obsoditi na podlagi § 136 k. z., ki določa edino kazen smrt z obe. š e n i e m.
Predsednik je nato obsojencu pripomnil: »S tem dajem sodbo na znanje s pri-stavkom. da imate pravico se pritožiti v treh dneh.
Predsednik obsojencu? »AH se pritožite?*
Obsojenec se Je z nemim vprašanjem
obrni! do zagovornika
Občinstvo Je obsodbo sprejelo odobravajoč, hkratu pa se Je začulo težko Ihtenje obsolenčeve sestre In ločene žene. Trije pazniki so obsojenca vklenil!. sestra njegova je pristopila k nJemu ter mu poljubila roke. Na to Je poljubila obsojenca tudi njegova ločena žena
Pazniki so obsojenca odsrnalr skozi zadnja vrata porotne dvorane.
Prosveta.
za narodov blagor.
K Otvoritveni predstavvl na šentjakobskem g led. odru dne 20. septembra.
Komedija v 4 dejanjih. Spisal Iv. Cankar.
»Jaz ne govorim za tiste ljudi, ki niso več ljudje s krvjo In mesom, temveč števil« ke v tolpi; n© za tlate ljudi, ki se jim zde fraze o narodovem blagru, o narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zakonih itd. svete ln nedotakljive. Zakaj to niso več ljudje, temveč Številke t tolpi, brez žirije* nja in brez ponosa. Za tiste govorim, ki Jim je ljubša cinična resnica, nego blagoslov« ljena laž... «■
»Doktor Grozd bi bil rad minister ali vsaj dvorni svetnik, — za narodov blagor. Tudi doktor Gruden bi bil rad minister ali dvorni svetnik — za narodov blagor. Vse, dragi moji, vse za narodov blagor. Kdor dandanes laže — laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico ga smešijo ln preganjajo in naposled uničijo — za naro* dov blagor! — In za narodove ideale; — ta narod ima namreč ideale — in koliko Idealov! Le prestopi se nerodno na cesti, pa stopiš idealu na kurje oko! In kasni boji ae bije jo za te ideale! Ti, dragi moj nimaš nobenih Idealov, niti ne veš, kaj so ideali, tudi tvoj prijatelj jih nima. Ali ti ln tvoj prijatelj skupaj se imenujeta narod ter imata ideale! In za te vajine Ideale se bo« rita doktor Grozd ln doktor Gruden. Dok« tor Grozd bi dal za te vajine Ideale neča* kinjo in doktor Gruden svojo ženo... za te ideale in za narodov blagor! — Doktor Grozd in doktor Gruden sta poštena čl o ve* ka. zakaj bi ne skrbela zase, kakor skrbimo zase mi drugI? Ti dragi moj, trguje« ■ suknjami, doktor Grozd trguje z narodovi« mi ideali- Razloček je samo ta, da je sukno težje napraviti ln težje zakrpati, nego na« vaden ideal...«
Tako ščuka v svojem proglasu!
Tako Cankar s svojo komedijo!
Napačno so sodili Carkarja kot človeka in umetnika oni, ki bo mislili, da Je velja« la njegova cinična beseda zdaj gotovi poli« lični stranki, zdaj celemu stanu, zdaj po« samnlkom. Pisal je iz prekipevajoče ljubez« ni do človeštva sploh, do svojega naroda, do svojega brata.
»Pozdravljena ml, dolina šentfJorJanska, v popoldanskem solncu žareča, v mesečini dremajoča; pozdravljeni vsi vi potepuhi ničvredni s težkimi grehi obloženi, vi za« krknjeni župani, vi krivični dacarjl in Iblij* tarji, vsi vi zaslužni rodoljubi, zvesti ču« varji brezštevilnih svetinj in čednosti do« line šentflorijanske; čez hribe ln doline pozdravljeni... !«
Vse te pregrešneže, zakrknjene ln kri« vične Je videl, a vseeno jih Je ljubil, ker je ljubil — dolino Sentflorljansko. A velika ljubezen ne boža samo, ona tudi rani, ker hoče predmet svoje ljubezni očistiti. Rani In trpi pri tem; a vedno večja Je njegova ljubezen ... »Ampak ljubil sem te šele, ko sem trpel zaradi tebe. Spoznal sem tvoj resnični obraz, ko sem ugledal njegovo sen« C0«.
In tako se Je zgodilo, da Je spregovoril
svojo prvo veliko »cinično besedo, spisal Je komedijo »Za narodov blagor«. NI mu bilo za to, da osmeši mahlnaclje, koristolovstvo in klečeplastro političnih bojev, to bi bilo malenkostno, Cankarja nevredno. Ne. kakor pozneje v »Hlapcih« ni hotel blatiti učitelj« skega stanu kot takšnega, temveč si je iz« bral ta milieu le zato, ker mu Je bil za dramatično obliko njegove trpke besede pač najprlkladnejši, tako Je tudi v tej komediji snov le čisto slučajno politična. NJega Je dušil nečisti zrak. hotel nam je »samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne za« praši«, hotel Je, da bi mi vsi »dihali... dl« hali...« »Ali mislite, da je res mogoče ie dolgo živeti v takem zraku, — tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko cest? Po takih dneh pridejo viharJU
Človek, ki hoče živeti pravo življenje, ne motri neprestano Le svojega notranjega, duševnega življenja, ne išče le za svoje svete strasti, misli in dejanja vedno znova pravih poti, on presoja tudi duševnost člo* veStva, svojega naroda, svojega bližnjika. All kakor so v njem demonske sile. ki Jih poraja zid, sile s katerimi se mora boriti včasih do smrtne onemoglosti, tako Je tudi duša človeštva obtežena z zlimi duhovi. Boj z njimi Je potreben, če ne vidiš svojega glav« nega žlvljenskega cilja le v tem, da se ti dobro godi. »Treba Je samd pripognitl kole«
no samo sladko smehljati se je treba___
nič drugega« In ta boj je hud Gorje ti. če poveš na glas, kar vidiš, če bi rad »ljudi, ki bi govoril! brez strahu In brez ovinkov in brez sebičnosti;... ljudi, ki bi pljunili pod mizo, predno bi izgovorili eno tistih fraz. od katerih sedaj živimo ln ki so cilj
ln konec vsega našega neumnega in brez, pametnega delovanja ...« Val slabi lnstlnk* ti. ki so zadovoljno zdeli v temnih kotih za« vedenlh duš In čakali kakor zlobni varuhi trenotka, ko bo treba človeka potegniti na« zaj na njegova temna pota, če bi ga zvabila svetloba, se zaieno kakor furlje vate.« Ni« česar ne sme človek videti ln ničesar si ne želeti!« To je krik. ki se izvije Ščuki ope« tovano iz tesnobnih pra.
Težak je boj osamelega pravičnika proti krivieniku, ki ima za sabo celo tolpo zavržencev ln ge denar vrhutega- In doktor Grozd Ima mnogo podrepnlkov in tudi de* narnega Gornika je bil — sicer proti nje« govi volji — potegnil v svoj krog. Kaj bi se torej Ščuka repenčil? čuti, da Je brez moči. Sit je tega življenja. Pač »rad bi na« pravil čisto poseben korak, moja noga Je pripravljena. Toda glejte ne gre. Treba Je, da me kio sune, samo na lahko, in potem bo Ho«
In ta sunek pride kmalu nato. Označil! so oni prizor, ko ščuka zaveže Grozdu če« velj kot nekaj zelo skontulranega. skoraj nemogočega. In vendar leži v tej tragični krivdi junaka te drame velika psihološka resnica.
Grozd Je v zmagoslavnem razpolože* nju. Tako je že gotov svojega uspeha, da odloži celo masko Idealnega narodnjaka. Dostojnost, poštenost ln sploh ideali, te fraze mn danes niso več potrebne. Edino Še program Je potreben, a čisto vseeno je. kakšen. Zgubil se je? »Nič ne de, progra* mov Je veliko, — ta ali oni. Je naposled vseeno. Treba Je samo. da so besede dolge ln lepe«. Orožje fraz in lazi, s katerimi se Je bil povspel do one točke, ko mu Je treba le še z brutalno silo udrihati krog sebe, da pride do zaželjenega stolčka, mu niso več potrebno. AH na višku svojega zmagoslavja,
v deliriju svoje oblastnosti takorekoC. fzgu« b! ravnotežje. Nima se več v oblasti. In« stinktlvno čuti, da Je edino Ščuka Se oni. ki bi mu utegnil škodovati ln zato ga je treba ponižati najbolj, pobiti g& na tla po« tlsnltl mu na čelo pečat hlapca. »Tudi VI, ščuka, si zapomnite, da ste moj sluga, moj hlapec ln drugega nič! VI ste moja roka, del mojega telesa ...« Ves se trese v nasla« dl gospodstva nad najnevarnejšim uporni« om. Išče še hujSega Izraza za to svoje raz« merje do njega. Išče superlativa, da tako za vedno postavi Ščuki svojo nogo na tli« nlk. končno Izbruhne s tonom, ki pa s svo« Jo fanatično vehemenco hoče Že prevpltl svarilni glas njegove duše: — »--. odvezai se ml Je čevelj, gospod Ščuka — sklonite se, ter dokažite svojo udanost! ...
Ščuka se sklone ln stori, kakor mu je ukazano, končno ga Je nekdo »sunil«, do« bil Je majhno brco, človekoljubno klofuto«, po kateri je hrepenel tako dolgo. »Zakaj človek je slab In brez brc bi ne bilo po« stenja ln brez klofut bi ne bilo dobrll del.«
In dobro delo ne Izostane. Po nJem spuntani zaslepljeni narod se dvigne proti svojim zločinskim voditeljem. »Začenja se boj — proti »blagru naroda« — proti na« rodovlm Idealom . ..«
»Vašo polno mizo bodo zasedli tisti po« sabijeni hlapci, tisti zavržene! ln razcapan« cl. Raztrgajte svoje proklamacije, otreslte se skrbi za narod in njegov blagor! Zakaj »naroda« nI več! In ni več hlapcev, ln nI več zavržene e v . .« M. 8.
★   ★ ★
— Šentjakobski gledališki oder v Ljub« ljanl. V soboto, dne 20. sept.: Za narodov blagor. Otvoritvena predstava. V nedeljo, dne 21. sept.: Za narodov blagor.
— OPERNO GLEDALIŠČE. V soboto dne 20. t m. se poje priljubljena J. Straus. sova opereta »Netopir«, ki se nI Izvajala v Ljubljani uže več let V glavnih vlogah nastopijo ga. Lovšetova ln gospodični Thaler-Jeva in Sfiligojeva, gg. Peček, Danilo, Kovač, Subelj, Monorič in Zupan. — Ostale partije izvajajo:   gdčne.   Mira Danilova, Ramšakova, Jeromova ln gospe Mencinova ter Korenin - Zikova, gg. Marolt, Lumbar, Meglic, Erklavec in Vovko. Ta klasična komična opera aH opereta je bila nameravana za dobo letošnjega veleselma, ni se pa mogla pravočasno Izgotovltl. Uprava hoče tekom sezone podati občinstvu nekoliko nedeljskih predstav izven veselega značaja, ker je bila od mnogih strani Izražena Zelja po razvedrilnih opernih, oziroma operetnih predstavah. Tem željam uprava dragevolje ustreže ter poda kot prvo tako predstavo obče priljubil enega, po celem svetu Že nad 50 let uspešnega »Netopirja«, nadejale se, j da ugodi občinstvu. — Dirigira g. kapelnik Neffat režira pa g. P. Debevec.    Plese Je I naštudlral g. baletni mojster Trobiš. Izva- \ Jajo jih gdčna. Svobodova, g. Trobiš In ba- j letni zbor.
— Kmetijski koledar za 1. 1925 je lz« j dala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljub« i ljanl, Janez Trdinova ul. 8. (Pisarna Zveze ! slov. zadrug.) Koledar ima žepni format ln j prinaša 25 prvovrstnih razprav iz kmetij« I ske stroke in lz vprašanj, ki so za km eto- | valca posebne važnosti. Osobito opozarjamo j na razprave, o rabi umetnih gnojil in trav« j ništvo (Ing. Turk); o osuševanju travnikov j (ing. Hočevar); o bistvu izboljševanja pla* I ninskih pašnikov ln o živinoreji  (ing. Zl* ;
danšek); o mlekarstvu (instruktor Peve); o sadjarstvu (prof. Prlol); o vinogradnl« Itvu (ram. Skalickv); o kletarstvu (višji nadz. Gombač); o čebelarstvu (svet. Bu« kovec); o komasacijah in agr. operacijah (dr. 9piller*Muys); o elektriki v gospo« dlnjstvu ln kmetijstvu ( ing. Turnšek); o določitvi posestnih mej (geom. Mravlje); o ribarstvu (dr. Munda); porotnikom v bodrilo (unlv. prof. dr. M. Dolenc); o voja« ški služb! (dr. Marušič); o kmečki občini (dr. Rlko Fuz); o važnejših določbah taks« nega zakona za kmetovalce (notar Slnk); o kmetijskem šolstvu (dr. PIrJevec); o prvi pomoči v hlevu (dr. Rajsr); ln o prvi po« moči v nezgodah (dr. Arko). Razprave ob« segajo 200 strani. Zelo okusno, trdo vezan stane koledar 15 dinarjev, a mehko vezan 10 dinarjev. Dobi se pri Kmetijski tiskovni zadrug! v LJubljani, Kolodvorska 7.
Darujte za sokolski Tabori
Glasbeni vestnik.
Opera, Pikova dama. Včeraj zvečer sem poslušal na novo inscenirano in naštudirano Pikovo damo. 2al. opera, Če izvzamem zunanjo opremo in skrbno naštudiran orkester, ni napravila na dovelj maloštevilno občinstvo niti srednje globokega vtisa. Kriva neuspehu je bila v glavnem neprimerna zasedba glavnih dveh vlog: Llze in Hermana ter nekaterih manjših. Častna izjema nad vsemi pevci je bil Popov, ki smo mu posebej hvaležni še zato, ker je v prvi sliki pel slovensko. V drugi sliki je bil deležen toplega aplavza Pri odprti sceni. Slišal sem. da si je Popov pri podpisu pogodbe izgovoril, da sme peti svoj repertoar v ruskem jeziku. Seveda njega na tak način ne zadene krivda, če poje po rusko. Za njim zasluži priznanje Cvejić, ki je. kakor sem že svojčas omenil, zeli napredoval; njegovi vokali so postali jasnejši, dinamično se umeje štedljivejše izražati, kar je dokazal zlasti v prvi in zadnji sliki. Ropasova je bila Izvrstna. Njena krasna romanca v peti sliki, smrt itd. je bila igralsko in pevsko dobro premišljena. Morda še preveč pri smrti kjer izdiha na orkestrovo komando, kar je smešno, in če morda to tudi Čajkovski zahteva! Liza (Vanečkova) nam ne gre k srcu. Njen glas je sila neenakomeren, nervozno valovit, v višini oster In le v nizki legi topel, prijeten. Včeraj pa je še posebej neprijetno spominjal na Katnerjevo lanskega spomina.
Energično pa odklanjamo na novo angažiranega tenorista Valentinova, Prvikrat sem ga slišal kot Cania v Beogradu, in zasebna ocena beogradskih glasbenih krogov se^krije z mojo današ-njo. Valentinov je morda nekdaj bil dober tenorist. Danes pa to ni več. On nima niti metala, niti tenorskega kolorita, nikake svobodne višine, glas je prkJavljen. brez vsakega razmaha, brez prepričanja, zelo rad deklamira, namesto da bi pel izgovarja cek> po ruski afektirano, n. pr. namesto »tc izreka »c«, namesto »tebjac pravi, kakor moskovske barišnje »cebja«, »prokljacljec namesto »prokljatijec itd. Tudi v Igri Je dovolj neroden, dostikrat pa pretlrava. Poleg tega je morda tudi on podpisal tak kontrakt glede ruskega petja, kakor Popov. Skratka: všeč ni bil nJko* mur. kar mu je publika tudi dovelj odkrito dala Čutiti. Še dijaštvo, ki Je sicer z malim zadovoljno, je odkrito godrnjalo. Res, to še zdavnaj ni zamena za Šimenca.
Ostale manjše vloge sicer tuđi niso bile v najboljših rokah, ker jih sploh nimamo, a bi med prve med njimi štel Sfiligojevo, ki pa Je nekoKko neroden pastirček v medigri, kar najbrž tudi sama čuti.
Troblšu k naštudlranh* plesov ne morem navdušeno Čestitati. Morda drugič. . • rr"
Oprema In režija sta blH včeraj dokaj boljši kot lani. Medigra pa bi se morala vendarle igrati na vzvišenem prostoru, na »domačemc odru, kakor le bil to vedno običaj.
Rukavina je nekatere stvari v orkestru lepo izdelal, ozirati pa bi se moral pri ff mestih na šibkejše pevce, tu mislim v prvi vrsti Valentinova, ki kar utone v orkestru. Ansambli niso bili že dovolj trdni, nekateri zbori nesigurni kvintet istotako.
Vse to, poleg razočaranega napetega pričakovanja novega tenorista, je bilo torej vzrok, da Pikova dama ni dosegla onega zaželenega uspeha, kakor bi ga sicer zaslužila. —2. *  * *
— Nove muzikalije. V zalogi Učitelj* ske tiskarne je pravkar izšla Vljollnske So« le L zvezek, ki jo Je sestavil g. Adolf Grob* mlng. Cena 60 Din. 2e zdavnaj Je bila po* trebna taka Sola zlasti za učiteljišča. Fe. stavljena po Sevčikovem sistemu, oprem* ljena z vajami domaČe provenljence, ki Jim Je podložen 5e klavir, bo zadostila vsem po* trebam začetnega vljollnskega poduka teko na učiteljiščih, glasbenih šolah in za samo* učenje, G. Grobnlng sestavlja Se 2., 3. !n 4. zvezek. Sola Je tudi sicer lepo opremljena, litograflrani glasbeni del je ličen ln Jasen, broširane platnice trpežne.
— Slovenska Bistrica. V soboto, dne 20. tm. ob 20. ln pol priredi »Mariborski trlo« pod vodstvom g. Pavel Rasbergerja. režiserja opere in operete mariborskega narodnega gledališča, v hotelu Beograd kabaretni večer s Jako zanimivim in pestrim sporedom.
Sckolsfvo.
— Dramatični daek 8okolskega dru* itva v Skorji loki Je v nedeljo proslavil Ju* bilej svojega uspeSnega delovanja na kul* turnem polju. Vprlzorll Je 50. predstavo v enovo zgrajenem Sokolskem domu. IgraM «o »Legijonarje« z dobrim uspehom. Predstava se ponovi 21. tm.
— Odsek Sokola v Gradacu pri Metliki Je priredil v nedeljo Javno telovadbo, katero je vodn br. načelnik lz MetHke. Pokazalo sa Je dobro uspevanje Sokolskega odseka.
Društvene vesti.
— Društvo »Soča« priredi t nedeljo 21. tm. v restavraciji »Pri Leru« vinsko trgatev s petjem, godbo ln plesom. Za£s» tak ob 4. pop. Vstopnina 5 Din.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 18 septembra 1924.
»Slovenski denar.«
Klerikalci so potrebni denarja. Za* to so namestili svojega eksponenta v »Mestni hranilnici«, zdaj pa so sklenili razpustiti ravnateljstva »Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Za* grebu« in »Okrožnega urada« v Ljub« ljani. Ako bi bila to storila prejšnja vlada, bi bil krik o terorju in nasilju strahovit. Da se utemelji pohlepnost SLS po raznih ravnateljskih in drugih službah, treba seveda napadati. »Slove* nec« se jezi, da je del denarja poštne hranilnice v Ljubljani vporabljen od centrale. Nič lažje nega to: vlada naj prepove, da se kliče denar ljubljanske« ga čekovnega urada drugam. Saj je znano, da je pod prejšnjo vlado bil račun čisto drug. Odkar pa je na vladi SLS, je ves denar šel v centralo. Da pa se to ne vidi prejasno in se odpre pot nečednim kupčijam, mora »Slovenec« kričati, a ne na pravega krivca, in to je vlada g. Korošca in Kulovca, temveč na — dr. Žerjava. Enako je z delavsko zavarovalnico. — Tu so klerikalci od nekdaj pokrivali in branili vse upravne svinjarije in razsipnost. Kot en mož so stali za famoznim g. Kocmurjem. Bra* nili so ravnateljstva na vso moč. Zdaj pa na ista ravnateljstva kriče. Zakaj? Ker pa upajo, da dobe še bolj poslušne eksponente s tem, da kar svoje pristaše Imenujejo za komisarje. Kakor je gosp. Peric na magistratu čisto navadna ma* rioneta v rokah SLS, tako naj bodo tudi zavarovalni zavodi ekspoziture potreb g; Bogumila Remca. Nas veseli, da so se klerikalci izrekli za razpust ravnateljstev, kajti vsaka taka stvar bo svojčas prav prišla.
¥   ¥ ¥
— Prihod prometnega ministra y T-'t-bMano. Prometni minister Anton S u š n i k se mudi v Ljubljani v svrbo, da pregleda tukajšnje železniške urade Iz Ljubljane potuje v Ljutomer, kjer si ogleda dela na novi progi Ljutomer—Murska Sobota.
— Sosvet?. Vladni komisar na ljubljanskem magistratu je dobil sosvet 13 bivšib občinskih svetnikov. Klerikalcem je dana seveda aboluma veČina! Noy udarec ogromni večini ljubljanskega prebivalstva. V sosvet so Imenovani: Čepeljnik, Jeglič, Kralj, Krhne, Ore-hek, Pire. dr. Ravnihar, prof. Rožič, dr. stanovnik, Tavčar, Tokan, Turk Josip, Zajec. V sosvet ljubljanske mestne hranilnice so imenovani: dr. Stanovnik, prof. Rožič, Jeglič, Pire. Zajec, Orehek, Tokan, Kralj, Čepeljnik, Krhne, Josip Turk, dr Ravnihar. Tavčar. Tako so se klerikalci s svojimi priveski razšopirili na magistratu in v mestni hranilnici, brez dvoma v škodo obema.
— Prometni minister in pomanjkanje vagonov v SlovenrJI. Danes je z beogradskim dopoldanskim vlakom prispel v Ljubljano prometni minister prof, sušnik, Pred nekaj dnevi smo konstatirali na podlagi informacij iz lesnoindustrijskih krogov, da je zavladalo v Sloveniji velikansko pomanjkanje vagonov !n da so lesni trgovci zelo zapostavljeni pri razdelitvi. Vladin organ »Slovenec« je te dni odgovoril, da Je nastalo poman ikanje vagonov vsled sabotaže uradništva. To je bedast Izgovor. Pišejo nam lesni trgovci, da Ima železniška centrala za razdelitev vozov v Zemunu v rokah vsovdispozlcljo tudi srlede vozov v Sloveniji Ta centrala ima edina pravico, razdeljevati vozove za vso Jugoslavijo in tako tudi za Slovenijo. Ta urad je skoraj v neposredni Mi zini prometnega ministra. V najhujSi transportni krizi je razpolagala Slovenija poprej za lesno trgovino vedno z dovoljnim Številom vagonov, sedaj naenkrat pa je nastopilo tako pomanjkanje! To se daje g. ministru na razmis-1 je van je!
— Kdo provocira? Vest o aretaciji nredsednika Orjune, inž. Kranjca, smo zabeležili brez komentarja, ker se nočemo vmešavati v zadeve, ki spadajo v t-ompetenco sodnih oblasti in o katerih naj razpravlja prizadeta organizacija. Priobčili smo razglas oblastnega odbora Orjune, ki Je storil samo svojo dolžnost s tem, da Je opozoril članstvo, naj ostane mirno in prepusti to stvar 1'ompetentn! oblasti. Oholim in samozavestnim klerikalcem seveda ne zadostuje, da so izposlovali aretacijo inž. Kranjca. »Slovenec« je začel povodom tega izzivati mirne nacionaliste. Razglas Orjune ga je spravil iz ravnotežja. Zato rohni tako-le: »Samo po sebi razumljivo je, da imajo ohraniti člani Orjune mirno kri? (Menda zato, ker vihti kleri-kalizem zdaj nemoteno svoi bič nad ju-goslovenskimi nacijonalisti) Roki pravice ne bo ušel niti en Orjunaš, zato jamčijo danes res neodvisna sodišča. (Sodišča so bila torej včeraj še odvisna!) Druga protfakcija Je napovedano razvitje prapora Orjune v Zagorju. Zagorje ]e delavsko središče fn obetajo se nam torej nova trboveljska grozodejstva. Opozarjamo oblast! na to orjun-sko ekskurzijo v Zagorje, da ne bo po-7nete nepn*rebn^ sitnost), da ostanejo j
v. *- aiili luuumou, »icer liia bo 1
Tal ogorčenja pihnil iz slovenske sredine. Orjunski škandali in krvoprelitja Se niso pozabljena. Teh provokacij mora biti konec!« — Tudi mi pravimo, da mora biti provokacij konec. Ta zahteva pa mora obveljati za ene in druge. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da Orjuna pod klerikalno strahovlado doslej Še ni nikogar izzivala, pač pa so klerikalni listi prav pridno na delu, da bi prisilili nacijonallste izgubiti mirno kri Kakšna sramota je to, da piše Škofov list o ljudeh, ki jih druži m spaja velika ideja, »naj ostanejo prav mirni v mišjih luknjah«! In še večja nesramnost je, pozivati oblasti, ld so itak v kJerikalrrlh rokah, naj store konec tem provokacijam. V interesu miru in javnega reda pozivamo klerikalne provoka-terje, naj nehajo z izzivanjem, ker s tem prav nikomur ne koristijo, pač pa naravnost sami namenoma pripravljajo teren za pokolj med slovenskim ljudstvom.
— Št tridesetletnica prve srbske železnice Beograd — Niš. Dne 17. t m. je poteklo 40 let, odkar je bila izročena prometu prva srbska železnica iz Beograda v Niš. Takrat se je mislilo, da domačini ne bodo mogli in znali vršiti Železniške službe, ali zgodilo se Je to vendar in vse železnlčarsko osobje je bilo srbsko. Promet Je tekel redno. Otvorila se je bila za takrat potrebna železničar-ska šola, kjer so se domači Srbi pripravljali za uradniško železniško službo. Te svoje gojence je vlada potem poslala v Avstrijo In Belgijo, kjer so si izpopolnili svoje znanje v službi. Od 40 prvih postajenačelnikov jih službuje danes še 8. Od prvih domačih inzenjerjev, ki so gradili progo, ni živ nobeden veC.
— »Rože ob poti«, dr. Ivana Robide v našem listu priobčena dramska pesnitev, zagleda, preložena na nemški fe-zik v Halbensteinerjevem prevodu, v kratkem luč sveta. Pesnitev prevajajo, kakor se nam poroča, pa že tudi v če-ščino — vse to še predno je izšlo delo v slovenski knjigi, kar pomeni brez-dvomno uspeh, kot ga ima pri nas zaznamovati malokatero literarno delo. — Kniiga izide v nekaj dneh v »Narodni Založbi«.
— Imenovanja v železniški alužbi. Biv«
il ravnatelj zagrebške direkcije L,eonId Franič je imenovan za ravnatelja SeJeSj niske direkcije v Subotlol. Za pomočnika železniškega ravnateljstva v Subot'.cl je imenovan Manojlovič, dosedanji po* močnik M a d I č je vpokojen. Za načelnika v prometnem ministrstvu je Imenovan vHjl nadzornik državnih železnic v Ljubljani Alojzij Pregelj. Za načelnika promet* nega oddelka v Ljubljani je imenovan višji nadzornik pri ljubljanskem Inspektoratu Benedek. Za višjega uradnika pri ljnb# Uanskem prometnem ravnateljstvu je 'm a* neovan G o 11 s s.
— Imenovanja v oficirskem zboru. Voj* nI minister general Ha d žlč Je odpi:3va! v Belje, da predloži kralju v podols ukaz o imenovanju novih podporočnikov, ki so z uspehom absolvlrall vojno akademijo.
— Izpit za učitelje gimnastike u sred« Rjlm Školama. TJ smislu propisa o iapltlva* aju kandidata učateljstva gimnastike u srednjim fikolama od 28. oktobra 1921 broj 47428 držat če bo dne 4, novembra 1D24. 1 slijedećih dana ispiti sa učitelje gimnastike u srednjim školama n prostorijama kr. muške učiteljske akole u Zagrebu (Medu* ličeva ulloa 33(. Kandidati, koji žele pristu, piti k lapitu, Imadu prema članku 11. spo, menutih propisa podnijeti propisno blljego« vanu molbenieu Ravnateljstvu kr. Ispitnog povjerenstva za učlteljstvo gimnastike u srednjim školama n Zagrebu (pokrajinska uprava, ođjelenje za prosvjetu i vjere) mje* sec dana prije ispitnog roka. Molbenicl va* IJo priložiti: a) svjedodžbu zrelosti koje srednje ili učiteljske Škole, b) uredovnu 11* ječniku svjedodžbu kojeg školskog llječnl* ka o tjelesnoj sposbnosti za učitelja gimna* stike, c) opis života, Q kojem če kandidat tečaj opčega I napose gimnastičkog 1 prak* tičnog obratovanja svoga, zatim opseg 1 književna pomočna sredstva svoja nazna* člti tako točno, da Ispitno povjerenstvo može odlučiti, da 11 priprava kandidatova odgovara zahtjevima, d) krsm Ust, e) na* pose valja priložiti ako Ima svjedodžbu o praktičnim vježbama u kojem Sokolskom druStVU IH O svršetku kojeg praktičnog So* kolskog tečaja. Svi prilozi Imađu biti pro* pisno biljegovanl, Kr. Ispitno povjerenstvo za lspitovanje kandidata učiteljstva gimna* stike u srednjim školama n Zagrebu.
— Verski fanatizem In — ljubezen. Ka* ko nekateri služabniki cerkve izrabljajo verska čustva našega podeželskega ljudstva !n vzgajajo Isto v sovraštvu proti vsem, ki nacljonalno čutijo* in proti nacljonalnim organizacijam, ki propagirajo idejo narod* nega edlnstva, naj služI v dokaz sledeče pismo, katero je pisala mati »Marijine dru* žabnice« mladeniču Sokolu, ki se Je zagle* dal v njeno hčerko. Pismo se v originalu glasj; Dragi Jaka! Naj ti Se enkrat pisem en par besed, ker smo pe tako sesna* nili, in smo se precej nedelj popoldan skupaj zabavali, tako da sem se te jest «ta* ra baba tako prlvađla, da ti popravio po* vem. da sem te Imela raJSl kot našega Johana, in sem tud večkrat mislila nn tebe kot na naSga, Ze^o ml Je bilo sov da se uls mogu MIC prštimat dobte bla mogla rada Imet, jest sem zmerej rekla, to bo en dobr človk. škoda da ga nemaraš. Vse* lej sem te rada vidla kadar si pršov. Zdej pa kar so mi povedali da si sokol, se je pa tuđ moja lubezen ohladila, ker teh tlčov pa jest ne spoštujem, ker rib načela so pa* sprotna katoliškim  načelom.  In zato ml
nismo za skupno družbo. Dekle Marijina družabnica, bi Imela fanta sokola, to bi bla lepa dobr daje Imela, bolši pogled kot jest. In je pred spre vidla, kakšne peruti rasejo temo tiču, đons jo imam pa rada. prav je da se moško drži, sej đona res ni vrjet no« benmo več, ciovk bi mlslu da bo golob pa jastreb zrase. Zato Je naj sre£ne15> punca če ae ne meni z nobnmo fantom. Zato pa zdej lepo zdrav ostan pa zabavej se tam ker te veseli nas ne briga reč zate, to bi Imeli že toji starši veđiti da sokolska družba nI za poštenega kristjana. Zato gre tako na svet vse v pogin ker gre vse preč od cerkve In duhovnov sam v brezvereke ve#
selice m zabave pa tuđ za našo Orlovsko veselico nikar ne prineel nobenega dobitka đa ne boS «alu toje đrufbe. Pa tud za Katro Je vsegllh, če ne delafi tlstga okvirja. Pa z Bogom usta n zdrav. Ne mislim še ravno slabo o tebi ali če bofi hodu v sokolsko dru*bo boš pa ratov tak kot eo drugi. Dn, hovne zaničujejo ln verske naprave s Or* junci drže to Je pa te od sile kar ti ludje poCneJo, to vem da si tudi volu take stranke. Zato naj se neha med nam vsako znanje mene je sram dab se pod našo streho skrival sokolski ptiči. Naša hita ln družina je posve* čena Božjemu Sercu, ne pa hudoben. Po« zdrave od Marjane Bečan.« — Posebnega komentarja to pismo Itak ne potrebuje, ker samo govori dovolj jasno za to, da verski čut pri nas nI več moralna opora v medsebojnem življenju po krščanskih nače* lih, temveč izvor mrtnje In domaČih prepirov, žalostno je, da slovensko ljudstvo v svoji lahkovernosti in zaslepljenosti ne vi* d!, kam rodi pot, na katero je zašlo no zaslugi klerikalnih voditeljev, ki skrivajo svoje egoistične politične račune za krščen* skimi idejami. Verski čut so spravili ti veriSnikl s ljudsko naivnostjo tako daleč, da je hrtoveeten • politično nestrpnostjo.
— Pojme Js zmešal naS dičnl kolega Iz Kopitarjeve ulice, ki se mora boriti »z ničvredno, nekulturno, naravnost sramotno furnalistlko.« Revež se nam res smili. Tako plemenito In kulturno Je njegovo kopje, pa mora z njim na bojno polje, kjer ga atakira sramotna žurnalistika. Da bo to kopje fie bolj kulturno in čisto, mu povemo, da sta si pojma »minister želi stopiti v stike ln »profesorji se morajo tej tel j i od* zvat!« sorodna v prvem kolenu.
— Predavanja v higijenski razstavi. V soboto dne 20. tm. ob 16. uri predava v hI* gijenski razstavi dr. Tekla Kenk. asistent zavoda za socijalno«hlgljensko zaščito dece v LJubljani »O rahitls«. Vstop prost.
— Vpokojltve. V ministrstvu agrarne reforme je podpisan ukaz o vpokojitvi več« jega števila Inšpektorjev in načelnikov v tem ministrstvu.
— Konferenca o fzseljeniškem vpraša, nju se vrši danes In Jutri v Zagrebu. TJdele* fujejo se je predstavniki ministrstva soc. politike in prekooceanskih parobrodnih družb. Prisostvuje tudi minister za soctjal« no politiko.
— SJECKANJE RDEČEGA KFT2A. Pri srečkanlu 16. t. m. Je dobila jrlavni dobitek 25 000 dinarjev seiiia 5710. 5t 14. Orbitek 1000 dinarjev le nrfpnde! šerifi 1P07. It. 10
— Mestno kopališč« na Ljubljanici se za letošnjo kopalno sezijo z 20. septembrom 1924 zapre.
— Statistika o zavarovanju delavcev. Glasom statistike urada za zavarovanje de* Ivcev Je znašalo v mesecu Juliju ti. število zavarovanih delavcev v Jugoslaviji lnfl.0^0.
— R&vnr.fefjstvo mestner» dohc.darsfve* riprla vrnda ne uredivie — radi ponrave p?či ln snaženja uradnih prostorov — dne 19. in 20. septembra, t. L
— Odlikovan }m udeležencev v Peći. V ministrstvu ver se izgotavliajo predlogi za odlikovanja poedir.ih predstavnikov, korpo* racij In oseb. ki so se udeležile svečanega ustoličenja srbsk;m»a nstrtlarha v Peči.
— Odsek itt zat&fo dece in mlrdtnm, ki se 1" doslej nahajal - območju invalidnega orideljenia, je z odlokom ministra za sod* jalno politiko postal samostalna enota.
— Zbor madfarske stranke se vrsi dne 9. oktobra v f$er1oreku, rta katerem se po* st«viio temelii ^'roVe mnd?«rske akcije v naši kral?ev7n*. zlasti v ol melnh krajih, v Baratu fn Voivrrlini.
— Izfcofl jgrf&ega kina. V blfJHn! Neapo* Ija so nafHi Venerin Ho g*flfcogS izvora, ki piiopda on v=^i nrlli1-"       stoletju nred Kr.
— Vojni invalidi, vdove In sirote Iz Ljubljane in okolice. Vaša dolžnost je, da se udeležite velikega Invalidskega zborova* nja, ki se vrši v nedeljo dne 21. septembra ti. ob 8. dopoldne v restavraciji »Mrak« na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo zadnjič z odločno besedo zahtevali čimprejšno uza* konitev invalidskega zakona, da bode en* krat konec našega bednega življenja.
— Iz poročila o »češkem zdravniškem pomfadkuc v včerajšnji številki je izostal konec, ki se glasi: »Posebno živahno pri* trjevanje pa Je žel vseslovanskega duha prožeti govor univ prof. dr. 6 l a j m e r J a in lepi poslovilni govor psihijatra Iz Košlc dr. S t u c h I e g a. Proti 11. zvečer je dr, Nlčar zak^učil lepi tovariški sestanek, ker eo se imeli gostje Še pred polnočjo odpe* ljati domov.«
— Smrtna kosa. Danes zjutraj je umrla v Kamniku mati okrajnega glavarja g. Oto* na Ketteja, inženerjeva vdova ga. EI1, za Kette. Pokojnica Je bila blagega zna* čaja, splošno priljubljena v krogu znancev in prijateljev tn nenadomestljiva kot skrb* na in plemenita mati. Pogreb bo v petek na Bledu, kamor prepeljejo njene zemeljske ostanke iz Kamnika. Blag Ji spomin! ostanke iz Kamnika. Blag jI spomin! Za* lujoeim Iskreno sožalje.
— OROŽNIK UBIJL nasilnega pijanca. Kočrjaž Luka Zdravkovič, stanujoč v Ratarski ulici v Beogradu. Je Prišel pred dnevi pijan domov fn je pretepal svojo ženo m hčerko. Na pomoč Je bil pozvan orožnik Obrad Mibajjović* na katerega je pijani Zdravkovič navalil in mu hotel odvzeti pq„ ška. Med ruvanjem pa se puška nenadoma sproži in krogte je zadela Zcravk >v;ća v trebuh. Ril je tnk^j mrtev.
— 07D ZLD&H V StJBOTFCT. V 5u_ bottd ie bil prijet *eki iosip šlezak, M Je zlotabU 9ietno deklico, hčerko gospodinje,
pri kateri je stanovat. Slezak je deklico tu- | di spolno okužil.
— Letalska nesreća na ćernomercu pri j Zagrebu. Včeraj okoli 7.30 je letelo nad Za« I grebom več vojaJBrA aeroplanov. Ko se Je | eno izmed letni spustilo na tia, 6e Je po* kvaril motor. :n letalo se Je zapodijo na ko* ruzno polje. Aeroplan se je prevrnil ln zgo* rel, letalca pa sta ostala nepoškoJovana,
- A' i V \R V A LF.OV: Vsak večer salonski orkesiL-r. Se prtporoča P o k ač n I k.
— PRVOVRSTEN MOŠT iz klet! Qo-spcdar*ke zveze se toči v Unionskl klet?
—Tečaj) In posebne ure živ.h jezi« kov (srbohrv., francoščina, angle^L, nemščL na. italijanščina) po praktični Beril*40vi metodi. Poseben tečaj za mlad'110 od 11. do 14. leta. Vp sovanje ln pojasnila do 21. tm. ciH pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje, levo. Ga. prof. 8. J. Jeras.
Vandalsko razbijanje alkoholika
Danes okoli 10.15 se je pojavil v blagajniških prostorih Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti možakar t strganimi čevlji, zapitim obrazom In rdečkastim nosom, znani ljubljanski prototip po|iaja£a Janez Hribar, star 50 let, brezposelen, po poklicu dninar, a se mu ne ljubi nikjer delatL Ko je stopil k blagajni, je kratko dejal: »Izplačajte mi 18.000 dinarjev! Bil sem že v drugi posojilnici, pa so mi rekli, da naj grem k Vam. Zdaj sem prišel k Vam po 18.000. Pa sem mal* neumen!«
Blagajnik se je obrnil. Hribar se Je nevoljen in razjarjen odstranil iz posojilnice. Ko je stopil na tratoar, je za-g'edal tam kladivo (zidarji renovirajo posojilniško poslopje). Hribar je pograbil kladivo ter začel razbijati dragocene, brušene Šipe Izložbenih oken posojilnice. V svojem besnenju je razbil Sest velikih Sip. katerih vsaka je cenjena na prilično 5000 dinariev, tako da znaša celokupna Škoda 30.000 dinarjev. Janez Hribar bi bil gotovo še nadalje razbijal po šipah, da gn ni prijel čez prsi in za roko brusač Anton 11 e r, kateremu se je končno posrečilo s pomočjo ostalih pasantov pobesnelega Hribarja ukrotiti. Na lice mesta poklicani stražnik je končno odneM^i Hribarja na policijsko ravnateljstvo. V svojem besnenju je med potjo fn na straŽtrkH kričal: »Hudiči so mi doto požrli...! Jaz pijem .... piiem...! Zmerom pijem, pa tudi šine pobijem...!«
Piianca so splavil! v Madnf policijski zaror. da se Iztrezne, na kar ga !z-roče sodišču.
Skrivnosti hiše št. 5.
Tam na vzhodnem delu Ljubljane, kjer se križajo pota in love ceste, stoji novu hiša in v tretjsm nadstropju je bilo lepo komfortno stan vanje. V pravem orijental. sk^m slu- ie bila razkošno opremljena sobica, na vratili katere se je blestel naslov, da tu dobe okrepila ljubezni željni parčki.
Po ljubljanskih ulicah so ljubitelji elegance in oboževalci krasnih nog zapazili zadnje dni pojav nenavadno prikupnega metuljčka, ki je friotal po promenadnih ulicah od cveti a do cvetja. Ćrnolaska z zape. ljivimi črnimi očmi ie švigajoče motrila prorrenadnike tupatam le kakemu privoščila pohotnosrJ poln srneMja), ki le obetal to In ono v sentimentalnih Jesenskih nočeh.
Hodila Je vedno v spremstvu lepe blon Hnke Fftflftifc Vse večerne ure sta rnarijjvo promenirali In lovili kavalirja, ki bi Jima poklonil ne sau o ljubezen, marveč tudi bogato dario v obliki metuljčkov s podobo sv. Juri a.
Njiju juriši na srca bogatih občudovalcev so imeli skoraj vsak dan povoljen uspeh. Marsikatero srce Je obviselo na trnkih Amorja ter je moralo ta poraz drago poplačati.
Frfota nje teh dveb nočnih metuljev Je motilo marsikaterega opazovalca, ki Je začel z vso premetenostjo zasledovati, kam vodi* pot teh dveh krasotic. Končno se Je histremu uradnemu očesu, ld skrbi v pa-šsm mestu za Javno moralo, posrečilo Iz» tikniti gnezdeče, kamor so nočni metuljčki letali pa odpočitek Na vse zgodaj zjutraj stq mrrala ta dva metuljčka zapustiti svoje razkošno crnezdece v hiši št. 5 ter se pre* seliti v mračne ln zatohle policijske prostore. V zadevo tajnosti prostitucije !e zapletena rud" zr?3na diva s Tržaške ceste, ki Je v krnjih ljubljanske elegance nalbolj Jm„ pr»nira?a s svojimi novimi vablllviml krili-t?ko da se ie moral neki solidni llubljan-rVj mešran. ki Je poznal njene razmere, za-*; deno vpraševati, od kod Ima ta nočna ritčk*» toliko sredstev za razkošne toalete. V past se |e vjela tudi četrta prijateljica sftftoJoSl fam pekle v §fškf. Dob"Ta Je dar nes uradno novabilo. naj se zglasj na poli-c*?i ter popsnl, kM ln kako Je s to mikavno zadevo v ram? sobici, kjer so JJublteUl noč-r»^ga sport? taV<o neVoJptrfJalno ravnaJf z rospn maralo. Je že tako. da Ima vsaka palica dva konca In naSa družba, v kolikor i a rWr^ 'arfem. dve plat! fivlfenja. Hef za ttUnfifim mora bf« zs vesellem lafeti priti.
—r  Klerikalci   eulčije   dr. Ogr!*egga
ns cedilu. Rasnim grovoidnara ln satrdllom maloštevilnih pristašev »Celjskega socljal* roseo<=rjoiarqV:e2ra bloka«, <Ja *e Slovenska ljudsVa atrarka strinja s pastem dr. Ogrl* Fee^a <n celjskih nernSkutariev ta obfla-sk3 volit ve v mest« Geljn. je napravil »Slo* j venec« n dne 17. septembra kom* ■ njtfe j
tovitvijo T svojem članku, s katerega po« snemamo aledeće: »Postavljamo, da SL.S nI Sla v noben blok. Celjski socijalnogospo-darski blok je privatna akcija, e ka**»-o 8LS nima nobene zveze, pa pa ni prišlo do kakega rezultata, je kriv Narodni blolt, ki Je menil, da se more « SLS norce britl (M Nekateri prista&f SI^S so se »am: Is lastna Iniciative odločili za listo Celjskega soci. jalno gospodarske ga bloka, vsled česar SLS potem ni kazalo v. č postavljati lastne IL ste, ker bi se pri rolitvab ne pokazala več. prava njena moč. S tem Je klerikalna stranka sama obsodila dr. Ogriseg;: echegavJanitschevo mrtvorojeno dete. ki C& bodo združeni cel^kj iračajni Blofffncl na dan volitev dne 38. tm. z odločno c polotili k večnemu in potre:  :.u počitku.
—c  Na   tisti   Celjskega   bcc i j - I n rgospo.-darskega bloka so se znafiull v objemu a celjsko nem>kutar!jo tudi ne at.-r: si Usni  driavnl   nameSčenri.   k}  »o očiitđno pozabili, da Jim daje vsak.lanjl k rib jn^o, slovenska  nacijonalna država. Opozarjamo te sapeljance na poledice, ki :r.orajr> 730^. ti vsakega, ki pozabi na svoj naro.ini pono* in pljuva  v zavezništva z vekovnirv.• nss protnlkl našega naroda na pvojo ose čast ln zavednost!
—<s Minister dr. Behmtn v Celju. V to. rek 16. tm. s« je mudil minister za »or politiko ln sastopnlk   ministra   za naro.ino zdravje dr. Behmen v spremstvu sanitetne ga inšpektorja   za   Slovenijo   dr. Kat a tvojega Kabinetnega Sefa Jo dr. I< a. sanitetnega Inšpektorja v Zagrebu,  r Oe. IJn. Ogledal si je v Celju nove snr higijenske Institute, PasteurjeT zavol terlolos&o stanico, dr2. brezplačni z ~; flkl  ambulatorlj, protltuberkuloznl i: zer ter lnva'iđskl dom. O vseh naprav . Je minister povoljno Izrazil. Is Celja od. potoval v TopolSčIco za bojne na pil:
—c Državna realna gimnazija v c-'ju, TJspeh na zavodu Je po zaključku ra h ln naknadnih Izpitov prav povoljen. Od 253 tičeneev in 29 učenk Je dovršilo v letu 19M /24 razred s odliko 21 učencev in K učenk (9%). s povoljnim uspehom 19? učen cev In 19 učenk (75%), S nezadostnim us, Pehom 88 učencev tn 4 učenke (lK^f-). ne, razredovsna sta ostala 1 nčenee !n 1 uren ka (1%). Iszned 5« nčencev oz. učenk Je do, nllo prt razrednih Izpitih nezadostno samo 14 učencev. — Za novo £olsko leto 1P?1 Sft 8e je prijavilo do sedaj sledeče stevfln učencev: I a 44, I b 44, 171 28. 71 b 29, m 44, IV 86, V 88, VI 22. VII 17 in Vin 15. to. rej skupaj 302 učenca med temi 40 učenk. Šolsko leto se prične 80. oktobra s otvoritveno sini bo božjo v Marijini cerkvi.
—--c Deset narodnih zapovedi z .i zaved, na celjske Slovence. Pod tem naslovom priobčuje celjska »Nova Doba« s dne 18. tm. sledeče narodne zapovedi, ki si Jih nsj enkrat za vselej zapišejo za uSeea oni kla, verni Junaki dr. Ogriseggove ftplsarske frakcije, ki so zatajili svojo narodno čast ln ee prodali zadnjim preostankom in Iz ras t ko m nekdanje celjske nemfikutarskp poulične drnhall.
I. Eno samo je naše slovensko Celje. — II. Ne govori po nemarnem: Slovenec sem. — III. Posvečuj narodno osvobojenje. — IV. Spoštuj svoj slovanski dom tn 6voJ materni Jezik, da boš srečno živel ln da ti bo dobro na zemlji. — V. Ne ubijaj z nepremišl dejanjem in malodušnostjo narodno zavest. — VT. Ne preSestuJ z nemškim kapitalom. — VII. Ne kradi slovenskega značaja celjskega. — VIII. Ne pričaj po krivem protj onim, ki ljubijo domovino kot ti — IX. Ne želi si nazaj časov nasilja pred osvobojenjem. — X. Ne 7e!i si svojega nemškega someščana žene. ki je stara in grda ln ji je ime — Oer-manija.
—c Občinske   volitve v mestu Celju.
Volilni odbor dr. Ogrlzekovr-rasnemskutar* sko socljalnega bloka je Izdal velikanski volilni lepak, na katerem Je nagromadenih polno laži, sramotenja Jn o'-rekovanja. san Je popolnoma v Jeziku fn duhu nekda* nJega snopsarskega Strascblllovega »Sta, jerea« v črno .rumenih barvah. Čudimo ee. da se najde v Celju slovensko podjetje, ki je za Judeževe groše pripravljen se prodati magari hudiču, kj je tiskalo pri okolUkib občinskih volitvah nemškutarsk! stranki volilne lepake In Je sedaj natisnilo tudi ta volilni pamfjet za mestne občinske volitve Take proglase Je ob priliki raznih nemSk;h zborov svoječasno tiskala v Celju tiskarna, kjer se je tiskala »Deutsche Wacht«. 2a, kjetnega spomina. FeJ!!
—C Tedenski Izkaz o nalezljivih bolez, nlh v mestu Celju od 7.—14. septembra 1\. Skrletlca: od prejšnjega tedna ostaja Z, na enovo zboleli 8, ostanejo v padaljnl oskrbi B. Uften: na novo zbolel 1, ostane nadalje v oskrbi 1. I^egar: od prejšnjega tedpa ostal 1, ostane r nadaljnl oskrbi t,
—c Močan potresni sunek, trajajoč okrog 5 sekund, se Je čutil v ponedeljek zvečer okrog 9. ure v Celju, Potres je po, vzročU veliko razburjenja med prebjval, stvom, škode nI napravil.
—C Državna dvorazredna trgovska ie,
la v Celju. Vsled odredbe mestnega m*gl, s trata od zdravstvene oblasti bo otvoritve, na plniba polja 1. o\t ob 8, y farni cerkvi. Gojenci ln gojenke naj se zberejo do s v Šolskih, eopab, Po končan! sJp^bl božji se vrnejo gojenci ln gojenke v flolo, kjer se jim bode razložil šolski ln dtselplinarni red in naznanil urnik. Naknadni sprejemni tn pe, navljalnl ispiti se pričnejo 1. oktobra oh 10. dop.
Iz Maribora,
Tombolo za sgradbo Sokolskega doma priredi mariborski Sokol dne i. o k to, bra na Glavnem trgu. Dobitki so krasni.
-—m častna diploma za veeuft. prof. dr. Murka. V sobote zvečer Je bila taročena v dvorani moškega učiteljišča v Mariboru praškemu vseučiiiikemu profesorju dr. li. Murka diploma častnega članstva »Zgodo, vinskega društva«. Diplomo je izdelal prof.
OtaJa,
Stev. 214.
.SLOVENSKI NAROD*   dnr 19. septembra iy^4.
Stran
Gospodarstvo.
Anketa o krizi našega vinogradništva.
Poljedelski minister K u 1 o v e c je sklical v ponedeljek v Beogradu anketo, ki so se je udeležili zastopniki trgovcev in producentov iz vseh krajev, kjer se pečajo z vinogradništvom. Po obširni debati in referatu načelnika, g. Rankoviča je bila sprejeta sledeča resolucija:
1. da se povodom trgovinske pogodbe z Avstrijo in drugimi državami sklene sporazum glede čim večjega izvoza našega vina ne glede na procent alkohola, ker je dobila slične koncesije tudi Italija; 2. da se zaščitijo trgovci in producenti vina in da se pri vsakem sklepanju o teh   vprašanjih pozoveta tudi dva njihova strokovnjaka, 3. da se znatno znižajo prevozne tarife, ker so največja ovira prometa v državi In inozemstvu;   4. da vlada Čimprej izdela poseben zakon o vinogradništvu; 5. da se   izvozničarjem vina takoj zasigura zadostno število vagonov; 6. da se pri bodočih pogodbah   s   tujimi državami zasigura ugoden tranzit preko njihovega ozemlja; 7. da se zgrade v Pragi in Krakovu na državne stroške kleti za promet In reklamo naših vin; 8. da se razvije   negovanje zgodnjih in poznih vrst grozdja In pravočasno osigura njihov tranzit; 9. da se odpravijo vse državne in občinske trošarine, na vino ali vsaj reducirajo na minimum; 10. da daje Narodna banka kredite za nakup in promet grozdja v izvozni sezoni, kakor dela za druge pridelke; 11. da se ustanovi čim več vinskih skladišč; 12. da se odobri minimalna tarifa za prevoz praznih vinskih sodov; 13. da se oproste od obrtnega davka trgovci, ki izvažajo vino v inozemstvo.
Sklepe te ankete bo naše vinogradništvo gotovo pozdravilo, saj gre za pospeševanje ene najvažnejših gran našega narodnega gospodarstva, od katre je odvisno toliko slovenskih producentov in vinskih trgovcev. Ublažitev krize, ki jo preživlja vinogradništvo, :e tem bolj potrebna in nujna, ker se obeta letos slaoa trgatev. Želeti bi bilo le. da resolucija ne ostane samo na papirju, marveč da stopijo vsi sklepi čun prej v veljavo. Vinogradništvu v Sloveniji in ostalih krajih države bo s tem storiena velika usluga.
*   * * —g Hmelj. XVI. brzojavno tržno poro* čilo. Nurnberg, 16. sept. 1924. Prodanih 500 bal. plačuje se za srednje blago toliko, kot včeraj za prima 200—270 zl. M za 50 kg.
—g Hmelj. XVII. brzojavno tržno po5 ročilo: Nurnberg, 17. eept. 1924. Prodanih 200 bal — mirno, pa Čvrsto — hmeljarji za« htevajo višje cene.
—g Cene sladkorju. Nekatere domače tvornice sladkorja so pričele oddajati prve partije novega sladkorja. Niso pa prišle še do soglasja med seboj, ker nekatere žele ustanoviti sindikat. Padi tega so cene še neenake in tako se bo sladkor na debelo In drobno prodajal najbrže po različnih ce* nah. V Zagrebu so cene na debelo: kocka, stl sladkor 18, v glavah 17, kristalni rafL nirani beli sladkor 16 din.
—g Novosadska blagovna borza dne 17. septembra. Na produktni borzi notirajo: Pse* niča, baška, 355; za oktober 365, 5 vag.; ječ* men, baški, 1 vat?. 330; koruza, baška. 280; bela 290; fižol beli, baški. 425. — Tendenca mlačna.
—g Tedenski živinski sejem v Zagrebu. Zagreb, 17. septembra. Današnji sejem je bil slab. Živine se ni prignalo mnogo, svinj malo, sremskih pa sploh ni bilo. Cene za k« žive vage so notirale: Živina, rogata: voli I. 13.50—15, II. 12.50—13, IIL 7—8: junice I. 12.50—13.50, II. 11.50—12, junci domaći I. 13—14.50, n. 12—13.50, bosanski 11—12: kra. ve, domače, I. 12.50—13.50, n. 11—12, m. S—9, bosanske II. 9—10.50, III. 7—6; biki 12—14: teleta I. 20—21, II. 18.50—19.50, svi* nje. pitane, 23—24, nepitane 20—22.50.
—g Cene kožam. Povišanje cen surovim kožam se nI obdržal zbog porastka dinarja
in znižanja cen v Ameriki. Bosanske in dal« matinske eurove kože se prodajajo od 15 do 17, domače lahke 16 do 17, težke 19 do 20, telečje 25 do 27, lahke 22—24 Din za kg. Valed inozemske konkurence ee povečane cene tudi izdelanim kožam niso mogle ob* držati. Posli pa se ne razvijajo, ker ni pra# vega zaupanja med kupci in prodajalcu
—g Otvoritev tvornice kož. V Požarev* cu so v nedeljo svečano otvorili tvornico kož, ki je nato pričela s svojim delovanjem.
—g Strokovne šole. V naSl državi je 292 splošno strokovnih Sol s 39.220 učenci Na severno in južno Srbijo odpade 112 šol s 16.000 učenci, na Vojvodino 59 šol s 11.000 učenci, na Slovenijo 42 šol s 6* učenci, na Dalmacijo 8 šol s 600 učenci, na Hrvatsko in Slavonijo 55 šol s 4000 učenci. Raznih strokovnih tečajev je okoli 60 po vseh več* jih mestih. Nižjih strokovnih sol je okoli 20 s 500 učenci. Srednje tehnične šole in strokovno obrtne obstoje v Ljubljani, Spli* ta, Zagrebu in Beogradu, v kratkem pa se jih še nekaj otvori in ustanovita se še dve višji strokovni šoli.
—g K dohodu AJzačanov v Jugoslavijo.
V Jugoslaviji se nahaja skupina 12 članov -Alzaškega odbora za proučevanje in poro* eanje.r, kateri prireja vsako leto potovanja po raznih državah. Letošnje potovanje, ki *raja od 10, septembra do 7. oktobra obsega Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Grško, Turško, Romunijo In češkoslovaško.
V ogovoru z novinarji je član komisije g. Laseh navajal, da so trgovske zveze z Ju* goslavijo že napravljene in da prihod v Ju* goslavljo samo še razširi trgovske vezi. Al* začani bodo povsodi dobrodošli in pričako* vati je najboljših gospodarsih stikov v bo* dočnosti med Jugslavijo in Francijo.
—g Na Reki so zahtevali privredni kros gi od italijanskega ministra Nava, ko se je mudil tam povodom skupščine društva »Dante Alighieri«, v prvi vrsti denarja za obnovo mestnega gospodarstva in za pospe* šitev pristaniškega prometa. Denar za ob* novo zahtevajo oni ljudje, ki so največ sto, rili, da Reka sedaj umira; nadalje so na* prosili, da se imajo javna skladišča urediti neodvisno kakor ona v Trstu, da se postavi direktna telefonska zveza med Reko in Mi* lanom; glede morske plovbe so naprosili novih parobrodov za daljni promet, ker bi se samo tako zasiguralo delo reški ladje* delnici. Polno zahtev, ki pa ostanejo še nadalje vedno le zahteve in s strani mini* stra je bilo polno obljub, ki pa ostanejo tu* di še nadalje samo obljube.
—g Podnajem železniških poslopij. Mi* nistrstvo' saobraćaja je izdalo naredbo na železniško osobje, katero stanuje po držav* nih zgradbah, da ne sme oddajati delov svojega stanovanja drugim v podnajem, do* kler ni o tem obveščeno pristojno ravna* teljstvo.
—g  Poljoprivredna  Izložba  v Skoplju.
Pod najvišjo zaščito NJ. Vel. kralja priredi srbsko poljoprivredno društvo s "pomočjo ministrstva v Skuplju izložbo raznovrstnih pridelkov od 27 do 30. septembra ti. Izlož* ba bo obsegala: kmetijske pridelke, žita. tobak, krompir, razno zelenjavo, semena, jabolka, hruške, kostanje, smokve, grozdje, domače vino, žgane pijače, vosek, med, svi* lo, volno in druge raznovrstne stvari, roč* ne izdelke itd. Društvo obdari z nagradami privatne izlagatelje, katerih proizvodi bodo ocenjeni in priporočani s strani sodišča, j postavljenega za presojo nagrad. Predmete ' za izložbo bodo razvrščali ekonomski ve* Ščaki. čas za donašanje poteče 20. tm. Sve* ačna otvoritev Izložbe, bo 27. tm. ob 9. dop. Vsi oni, ki se udeleže izložbe, dobe na želez, za 50% znižano voznino Vsa potrebna po* jasnila daje Srbsko poljoprivredo društvo v Beogradu. Upati je, da velika izložba do* bro uspe.
—g Svinjski semenj na Dunaju. 16. tm. Je bilo na svinjskem sejmu na Dunaju pri* gnanih svinj 10.419; največ iz Poljske 5962, iz Romunije 30,4, iz Jugoslavije 932. Cene za kg žive teže: prlma debele svinje od 26 —27.000 K, srednje od 25—26.500, stare debele od 24—26.000, težke od 25—27.000, lahke od 24—26.000, angleške mesnate od 19—27.000. Kupčija srednja.
—g Dohodki iz okupacije Pomhrja. čisti dohodek francoskc*belgijske okupacije Poruhrja znaša 828 milojonov francoskih frankov. Od tega dobi Francija 538 milijo* nov, Belgija pa 290 milijonov.
—g Zlate bilance v Nemčiji. Od 16.362 delniških družb v Nemčiji jih je predložilo doslei svoje bilance v zlatih markah samo 226, kar je zelo malo.
—g Produkcija sladkorja. Ruski elad* korni trust naznanja, da bo tekoča sladkor* na kampanja dala 41 milijonov pudov slad« korja. (Pnd je 16.38 kg). Iz Kube poročajo, da bodo pridelali tamkaj sladkorja 4 mili« jone 016.000 ton.
—g ODDAJA NAKLADANJA m prevoza monopolskih predmetov od Gruža do monopolskih skladiSč v Crni gori Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 2. oktobra t. 1. ofertalna Učita, cija glede oddaje nakladanja in prevoza monopolskih predmetov od Gruža do monopolskih skladišč v Crni gori. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g ODDAJA soboslikarakm in pleskarskih del. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 2. oktobra t. 1. ofertalna licitaciaj glede oddale sobo-slikarskih in pleskarskih del v področju te. ga ravnateljstva. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 30 .sepiembra t. 1. ponudbe glede dob: 2 vagonov portland - cementa (franko vagon Velenje). — Vršile se bodo naslednic ofertalne licitacije: Dne 30. septembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevj glede dobave železnih plinskih cevi. — Dne 1. oktobra t. 1. pri ravnatelj siv u državnih železnic v Sarajevu glede debave zebli ev. — Dne 2. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu dr-žavfflfc železnic v Sarajevu glede dobave pločevine rer pri ravnateIjstvu državnih že. leznic v Sr.botici glede dobave signaln-h delov. — Dne 3. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Saraievu glede dobave železnih pragev In prrpadaiočcga materijala: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagreb;: glede debave lesa za vagone: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave posteljnega perila. — Predmetni oslabi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
vodo in postavimo v hlad--p. t-ornen pro* stor. čim začno poganjari. Jih precfscciov toplo sobo in pustimo v tei »krite z
lončki ali zavitki iz papirja, dokier no poleno srobla.     Sicer  bi nr»   škouo ev« zrastli listi. Potem jih odkrijonio In pusi mo na svetlem. V času ko raato Is cve- . jih je treba dobro zalivati. Slič.:: goj tudi narobe.
OfX pepteiurra do decembra saJ":a:o crocus ali vrir\i žafran, krnrno cvetlico, 3 i se odliku;'-- s ;-?*r::ni cveti. Xr. vrtu D n služi žafran za ograjo greiic. pogo*to ga sade vrtmrjl v cvetHenfklh kot enerra prvli znanilcev pomladi. Zemlja mora biti pež Se* na in dobro pogojena s kravjim grr. kaditi je treba po pet. čebul o cm globoko v en lonček. Lonček ra kopijam.-) v zemljo, in če je pozimi ze:o mrz!^. ;^kr:;r^o z listjem. Sredi januarja jih o-;>op'jrcio in postavimo v sobo. kjer p* ne «me bi*i preveč toplo. Tu se zelo hitro razvijejo. Kakor hijacinte in narciso »arimo goj » mo tudi tulipane, samo s to razliko, da mo rajo biti lončki manjši in niLj:.
To in ono.
Tntiuikamnovo maščevanje.
Tutankamen je ostal popolnoma pozab* ljen in pozabljena je ostala tudi legenda o strašnem maščevanju mumije. Čije žrtev je postal lord Carnarvon in eden njegovih po* močnikov. Pravljica o maščevanju faraona je sedaj zopet oživela in sieer v svezi s senzacijonalnim samomorom, ki ga je izvr« Sil pred dnevi znani egiptolog Evelin Whl* te, profesor na univerzi v Leedsu. še pred* no pa si je profesor končal Življenje, Je razburila londonsko javnost tragična smrt klavirske virtuozinje Miss Helen Nind, ki je sla v smrt radi nesrečne ljubezni. Virtu* ozinjo so našli ležečo v sobi hotela Great Northern. Mlada žena se je namreč zaetru* pila. V torbici, ležeči poleg nje. se je na* šlo pismo naslovljeno na profesorja Evelv* na White. Iz pisma Je razvidno da je hotela umetnica govoriti s profesorjem, ki pa je sestanek odklonil. Na drugem lističu je bilo s svinčnikom v naglici napisanih par besed, iz katerih zveni ves obup nesrečne Žen*, ■hživljenje, je pisala, nima zame lerpote in smisla. Upala sem do zadnjega trenotka, sedaj so vsi moji upi uničeni.«
V torbici se je našlo tudi nepodpisano pismo, -.če mi — taka Je vsebina pisma — Še enkrat pišete v takem tonu bom obvestil policijo, da imate samomorilne namene«. Ker je bilo sklepati, da Je to pismo pisal egiptolog Evelvn White, se je preiskovalni sodnik odločil, da profesorja zasliši. White se je povabilu odzval in se je odpeljal z avtomobilom na sodišče. Med vožnjo pa ee je v avtomobilu ustrelil. Policija sedaj za5 devo preiskuje in skuša dognati v kakšni zvezi je tragična smrt učenjaka s samo* morom umetnice Helen Nind.
Evelvn Whlte je bil znan kot velik ue>= njak ki se je pred vsem bavil s starimi Izkopninami. TTdeležil se je tudi lord Car* narvonove ekspedicije v Luksorju in je uss pesno deloval pri razreševanju grobnih napisov v Tutankamnovi grobnici.
.-Kralj" zločincev prijet.
Iz Londona poročajo, da je bil v Kana* di prijet eden najdrznejših pustolovcev in zločincev sedanje dobe, po Imenu Frank Tarbeaux. Mož je delal oblastim v Evropi Ameriki in Afriki veliko preglavice in je bil zasledovan že dolgo vrsto let. Skoro ni des žele, kjer se ne bi ta lopov pojavil in pov* sod je tudi Izvršil drzne sleparije. Amerls ški listi obširno poročajo o romantičnih mestoma na kriminalne filme spominjajoče doživljaje tega zločinca.
Frank Tarbeaujc je rodom Francoz. Svo; jo mladost je preživel v Mehiki, kasneje pa je prišel v Newyork. Izbral «i je za tos variša in pomočnika svetovnoznanega pu* stolovca Leona Woodwarda, ki je bil v Ameriki znan pod imenom Muscgrave. Oba sta izvršila v Newyorku celo vrsto manjših tatvin: ponarejala sta čeke in se pečala z raznimi sumljivimi kupčijami. Leta 1895. sta se preselila v London. Najela sta eles gantno stanovanje in nastopala uprav aris stokratsko. Izdajala sta se za Italijanske plemenitaše, sedaj za ameriške milijonarje. Tekom kratkega časa sta se znala uveljaviti v visokih družabnih krogih britanske prestolice. Te odnošaje sta tudi izkorišča^ la. Muscgrave je napravil velike dolgove in
Drobiž.
najemal vedno večja posojila, v londonskih finančnfkov.k: so bili mnenja, da Imajo opraviti z ameriškim kraljem petroleja Muscgravom, kakor se je pustolovec izda* jal. Končno sta oba sleparja ustanovila igralnico, ki  je bila ena najeiegantnejših
* 42 dni se bo postil r.nani Italijan :
e!, ki se nahaja sedaj v Lihi. Zapr? se v ve* lik steklenjak in vzame seboj par litrov vode. Tri dni še govori, potem pa samo dremlje in spi. Tolfko časa se doslej š--> ni postil. Kadar prestane postno dobo. j.* nj.--* govo telo mrzlo in hodi težko kakor otrok Sedanji pest je štirideseti.
• Dve mest! napredaj. Augleška
bo prodala na javni dražbi dve mesti r.a
v Londonu. Igralnica je bila močno obiska* | škotskom. Grenta in East. Rlg. Sezi     i ro
na, tako od angleških finančnikov, kakor s strani bogatih inozemcev. Goste je spreje^ mala lepa Italijanka, ki so jo v splošnem nazivali >komtesa«. Običajno 6o gostje iz* gubili v igralnici velike svote, kajti TVood* ward je znal pri igri na jako spreten način slepariti. Za razvedrilo so skrbele kitajske in indijske devojke. ki sta jih angažirala oba ^ravnatelja«.
Nekega dne pa sta dva Amerikanca, kl sta izgubila precejšnje vsote v igri opazila, da Woodward slepari veled česar sta na* meravala lastnika igralnice prijaviti policis ji. Tarbeux pa je bil oćividno opozorjen na to in tako sta z Muscgravom sklenila, da ] se neljubih Amerikancev Iznebita. Napad ni uspel. Eden obeh Amerikancev je bil težko ranjen, drugi je pobegnil. Oba slepar* ja sta pobegnila v Ameriko, pusteč v Lon* donu ogromne delogove. Tarbeux je bil kas* neje v mestu Johannesbourg v Južni Afriki prijet, ušel pa je iz zapora. Glasom brzojav-; ke iz Kanade je bil tam prijet od policije v mestu Ottawa. kjer je hotel nekemu tr3 govcu izvabiti 100.000 dolarjev.
ARETACIJA VELEPODJET-NEGA SLEPARJA.
Pred dnevi je trgovec J. Seidol v No* vem Vrbasu prijavil policiji nekega Mito Jovanoviča, ki se je izdajal za inšpektorja mnistrstva za socijalno politiko in je tr^ govcu obljubil, da mu za *3000 I>in preskrbi potni vizum za Ameriko. Trgovec pa ni vi* del ne vizuma ne denarja. Na podlagi Seid* lovega opisa Jovanoviča, je policija ugoto.-vila da ima opraviti z znanim, že dolgo iskanim pustolovcem, čigar pravo ime je dr. Milan Bugarski in ki je bil uradnik v prometnem ministrstvu, kjer je ponoveril pol milijona dinarjev in nato pobegnil.
Kasneje se je pojavil dr. Bugarski v Gružu. kjer je sprejel od soedicijske tvrd* ke »Mundus« 500.000 Din. Obljubil je nam* | reč tvrdki, da ji preskrbi koncesijo za an* j gleško paroplovno družbo »Orijent*Line<r v j svrho transportiranja jugoslovenskih poda5 nikov v Avstralijo in Novo Zelandsko. Dr. Bugrarski je sicer denar sprejel ni  pa se dalje brigal za to zadevo in je izginil z denarjem.
Sedaj se je ugotovilo, da se je Bugar* ski pod imeni Dimitrijevič in Jovanovič kla* til po Bački in se je izdajal za inšpektorja I ministrstva za socijano politiko. Obljubil je raznim seljakom, da jim preskrbi potne liste za Ameriko in je od njih izvabil vsote
jih med vojno v bližini tovarn ra sr.-. livo. Kor so tovarne prenehale z deiom. so pre* bivalci odšli. Oglasi javljajo, da ste r-.be» mesti imeli 30.000 prebivalcev, d t imata pokrito tržnice, gasilski dom, gledališče In naravno tudi kinematografe.
* Levja smrt pod lokomotivo. 1 vlak je zadel ob čr^do levov, ki je korak . čer železniško progo in povozil enega zmed njih. To novico nam javljajo ir. ene onih redkih dežel, kjer se levi sprehajaj » v čre, dah, namreč iz Johannesberga v Južni Afriki.
* Nove zanimive znamke, Francija izda letos v spomin štiristoletnice rojstva pes* nfka Ronsarda nove znamke s njegove sli* ko. — Zmaga Urugvaja nad Švico v fina. i olimpijskega nogometa je vzbudil takonav« dušenje v Montevideu. da je sklenila :iruer, vajska vlada ovekovečiti spomin na to zmago z izdanjem nove vrste »nnmk. Na tej znamki je slika starogrškega kipa. znmeca pod imenom -Samotraškn boginfa zmig^v. spodaj v krogu po naznačene ^THrnrl In
\ sicer 2 ronteeimos <rder*a.). eentesim^^ (lila), 12 centesjmo« (modra in sledeči na* ipis: VRVGVAV MCMXXTV, JVEOOS OLTM, PICOS. In da vsakdo ve. m kaj gre. pe*a« tijo te znamke na poŠtah v Montevideu s posebnim pečatnim voskom, fcf slove: VRVGVAT CAMPEON MT7NDIAL DE FO = OTBALL. Urugvaj, sveto-mi Sanvplron v nogometu, *o je naslov, na kalerotra je na, rod broEdvamno ponosen.
* Gospod župan. Nekje fle nahaja obči. na, kjer je dal župan ob oprrtT nabft? veli* kanske napise sledeče vpeWne: Šofer j! po* zor! 13 Tem na aro T Cewt« form v romvlot ve* ostrih ovinkov in previdni šoferji vozijo kot polži mimo hi5. Včasib pa Švigne trunno barvan avto s hitrostjo 90 km misno m po, licaj, ki stoji pred ro+ovžem, srpoSttJtvo se* Iritira. To so gospod žtrpari.
* Telegraftčna slika. AfnwBM lletl pos ročajO: da Je Mla prenesena tetearaflOno slika neke telefonistke v Clevelandn od tam tekom Ay2 minute v Nexvyork in sicer s tako ostrostjo detajlov, kakor se doslej še niso mogle sMke prenesti. Pravijo da se v kratkem uvede telegrafiranje v am<^ riških časopisnih podjetjih.
* Brezžična telefonija in Društvo narodov. Pri zajsedanju sknpščine DrnStva na* rodov v ženevi je postav! *on na mizi pr id govornikom aparat, kf električno rrenaš i govorjeno besedo po žici do rr. cl i ote Wr>n«k postaje pariške poŠte. Ta -postaja oddain nato govor brezžičnim potom nap-ej !n ^
od loOO—1600 Din. Kakor poročajo iz No*
c j j. . ,        .      .   (  cer s pomočjo svojih velikih anten. Vočina
vega Sada, so tega podjetnega sleparja pri*
jeli v nekem baškem selu in je bil izročen
beogradskemu sodišču.
KATERE CVETLICE SADIMO V SEPTEMBRU ?
September je najprimernejši čas za sa4 jenje hijacint, krasnih, duhtečih cvetlic najrazličnejših barv. Saditi jih je treba v septembru ali oktobru v dobro, s peskom pomešano zemljo, s katero napolnimo vise* ke, ozke lončke. Vsajene čebule zalijemo z
govorov se Je tako na daljavo 20on km \r.s borno Čula. celo ploskanje -poslušalcem s^ j© dalo razločiti.
* Triindvajset dni dežja so Imeli letos Parižani v mesecu avgustu, kar se je dogo* dilo samo še v letih 1S72. in 1894.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B. Or?mshaw-G. Cfavigny:
28
Gospodična kapetan.
— Skoči, skoči hitro! je zakričala Vajiti in se zaletela kot gazela preko razpoke.
Pita se je zaletel za njo, toda ogromen plamen se je dvignil v trenutku, ko je bil nad brezd-nom, dolga rdeča vrv se je ovila okoli njegovih nog, vreča z lobanjami, ki jo je nosil, ga je tako težila, da je zgrešil skok, zdrsnil na robu razpoke in strmoglavil vanjo. Vajiti je čula njegovo strašno tulenje, slednjič mehki udarec njegovega telesa ob skalno dno, potem pa je nastala grobna tišina.
Vajiti je bila trda kot kamen in se spraševala, ali ne sanja.
Tudi ona je videla rdečo vrv v žveplenem svitu, ki se je opletla okoli Pitinih nog in zadržala njegov skok.
Razumela je!... To je bil demon, varuh grobov, ki se je bil osvetil radi oskrumbe. Ona mu je naravnost Čudno ušla.
— Pita! Pita! je začela klicati.
Sklonila se je nad brezdno in izstrelila vse krogl:"e, da bi zadela pošast. Potem je znova nabila svoje orožje in streljala.
Njene oči so se napolnile s solzami in obupno je klicala svojega nesrečnega tovariša.
— Pita! Pita! Odgovori! Ali me čuješ? Toda vedela je dobro, da ji ne more vec odgovoriti.
Takrat po se je začelo vse vrteti okoli nje. Zdelo se ji je, da bo znorela. Dvignila se je: zadela je z glavo ob skalo, ki je ni videla in padla je onesveščena na mokra tla.
Ko se je zbudila, je bila njena sveča že skoraj dogorela do konca. Ničesar se ni več spominjala; toda ko je videla strašni prepad dva koraka poleg sebe, je vedela, kaj se je pripetilo.
Še enkrat se je sklonila nad gtobočino in poslušala.
Toda nič ni motilo tišine prepada. Cula je samo kapljanje vode od stropa v podzemske fuže, ki so jo obdajale.
★  ★ ★
Prišla je noč in Sakson je opazil, da ie njegova hčerka zginila. Iskal je Pito hi ga tudi ni našel. Harrvs mu je povedal, kar je vedel tb stari mož je silno vznemirjen httel v gozd z delom moštva, oboroženim do zob.
Ko je prišel do vhoda kaverne, je bila že temna noč in zvezde so svetile na nebu. Dal je prižgati smolene baklje m ravno hotel stopiti v jamo, ko se je pokazala Vajiti, vsa tresoča se, z blazr.o izbuljenimi očmi m preplašenim obrazom. — Ranjena? je zaklical. Odkimala je z glavo.
— Kje je Pita? je vprašal Sakson.
Pomigala je, da ne ve in zdr^etala. Ker je omahovala pri vsakem koraku, je dal nasekati veje in napraviti nosiinico, na katero so jo položili.
Harrvs jo je privedel nazaj na ^Sibiloc: na čolnu, v katerem se je bila pripeljala. Sakson pa je šel v vas,da bi zvedel, kaj se je pravzaprav pripetilo
Povest o kaverni se je silno naglo raznesla po otoku. Čarovnik jo je pripovedoval povsod in oznanjal kaznovanje skruniteliev in osveto bogov, ne da bi seveda povedal, kako ve za to skrivnost. Nihče na otoku nI vedel, da obstojata dva hodnika, ki vodita do dvorane z lobanami in da je podze-zemeljska jama bila polna kotičkov, kjer se je lahko skril kak človek, ne da bi ga kdo mogel opaziti. V nekaj urah je protočni sloves čarovnika čudovito narasel. Od onega dne ie začel dobivati raznovrstna darila v svoje sveto pribežališče. Večkrat se je preobjedel in celo njegovi psi so se zredili. Nikoli več si ni nihče upal približati začarani kavei-ni.
Sakson se je bil zadovolil s tem pripovedovanjem. Vrnil se je na krov in takoj odjadral. Harrvsu je odkrito dejal, da prav nič ne verjame pripovedki o demonu in da ie prepričan, da je prokleti čarovnik sam pahnil Pito v prepad.
— Toga, je pristavil, srečno sem sc ga odkrižal Vajiti pa ni bila istega mnenja. Komaj je prišla na ladjo, sc je zaklenila v svojo kabino, in med tem ko je »Sibila« bežala od Pet-
kovega otoka proč. da pride iz tropske vročine v zmernejši Das, je nihče ni videl na krovu.
Sakson se ni vznemirjal, toda čez dva dni se je pa temu nenavadnemu obnašanju le čudil. Jedla ni, !e neprestano so jo čult jokati in vzdihovati. Šel ie k njej in govoril z njo. toda ona mu ni odgovarjala. Ko pa je silil vanjo, ga je jezno odpravila. Od tedaj naprej pa ji je hotel sam streči in se brigati zanjo, kot se je ona nekdaj brigala zanj. Prinašal ji je sam hrano, ji prijazno govoril fn ponižno prosil za besedo. Toda Vajiti je le enozložno odgovarjala in neprestano skrivala glavo v odeje.
Ta dolga depresija pa je spravljala starca v obup. Ves čas je sedel za vrati svoje hčerke, meneč, da je hudo bolna. Cul je, kako je vzdihovala in jokala. Solze so mu radi tega stopile v oči, tako da se celih deset dni ni dotakni! steklenice žganja.
Enajsti dan proti večeru se je mladi Samoanee Te Ai vsedel pod jambor, kjer je prijetno pihljal vetrič. Naenkrat jc začel prepevati poslovilno pesem dragi Samoi, koje besede segajo v dno srca onim. ki so ljubili in brodarili okoli bajnih otokov Južnih morja.
— Zbogom, zbogom, prijateljica moja... je pel in z nogo tolkel takt na ladijski pod.
Ostali so obmolknili in ga poslušali. Toda Te Ai se je nenadoma ustavil sredi pesmi in mornarji, \i so bili na raznih kancih ladje, so mu začeli kričati:
Verižnik.
(Dalje.)
Razkošna električna razsvetljava je bila v čudnem nasprotju s kupi sme" ti, ki so ležale na stopnišču in v sobah". Odpeljali so nas v prvo nadstropje v marmornato dvorano, o kateri sem domneval, da je bila nekdanja jedilnica njegove ekscelence.
Tu je bilo vse polno aretiranih, ki jih je zadela ob istem času enaka usoda, kakor nas.
Bilo mi je, kakor da sedim v sodčku med slanikl Nisem se mogel veS ganiti, videl sem le, kako vodijo vojaki aretirane v malih skupinah eno za drugo pred preiskovalnega sodnika.
Kam in Čemu? Kdo bi to vedel?
V mojem oddelku... bilo je nas osemindvajset, ki smo korakali s po-vešenimi glavami proti Nevi... je bil tudi verižnik David Salomonski s svojim sinom Rubenom.
Usoda je hotela tako, da sem šel med njima. Zakaj korakali smo zvezani med seboj po trije in trije, le zadnji člen te žive verige, ki so mu sledili vojaki, so tvorili štirje.
Start David Salomonski, v katerem sem takoj spoznal verižnika z blagom, je bil podoben proroku iz Jeremi-jevih časov. Njegov sin s Črnimi kodri je spominjal mladega leva. kakor ga je opeval avtor knjige o Makabejcih smelega Judo.
. Oba, oče in sin, sta bila Žida iz vzhodnih krajev, kjer še veljajo starodavne tradicije svete dežele. Kramljala sta med seboj »jiddisch«, ne da bi se zmenila zame. »Jiddisch« le neka čudovita mešanica poljščine in hebrejšči-ne, jezik, ki ga ne razume noben Rus. Tudi nemška jezikovna debla so zašla tu in tam v to grozno kolobocijo. Spočetka se nisem dosti zmenil za oba tovariša v nesreči, ki sta bila priklenjena z isto verigo na moji zapestji.
Naenkrat pa je stari spremenil svojo govorico ter me je nagovoril:
Kam pa gremo prav za prav?
Seve mu nisem mogel pojasnit*. Le, da sploh nekaj odgovorim in ne da bi slutil, da sem zadel to pot pravo, sem odvrnil:
Menda v črezvičaiko. očka... v Gorohovo ulico... kjer se pečajo z zločinci, ki so se pregrešili proti odredbi glede špekulacije. Ti si vendar nedvomno verižnik, in mladenič je tvoj sin, kaj ne?
Stari je nrikimal. Beli kodri, ki so me spominjali Michel Anseiovega M >j-zesovc.^a kipa v San Pietro, so se vin po bledem čelu. in dve debeli sclzl sta tekli iz njegovih temnih, z gostimi trepalnicami napol pokririh oči v sivo pro-rokovo brado.
V tem je spregovoril:
Verižri1: . .. Bog mojih dedov .. . Od;-:ar znam misliti, sem bil vedno le verižnik . . če razumemo pod tem imenom trgovca, zakaj matuška Rusija ;e prepovedala nam Židom, Imeti zemljo
prav tako, kakor opravljati kako oh t Tako sem bil torej verižnik, < d::ar me je mati naučila begat'. Živeli smo na Poljskem; daleč od Varšave, in oče me je poslal z vso ropoiiM kar smo .10 mogli zbrati, v veliko mesto. To sem prodajal tam po ulicah i., dokler nas ni zadel prvi udarec.
Kameri prvi udarec? sem vprašat
Pogrom za čaca /I: V san d'a. I ^ h da je nas vrgla v Volinijo. Moj oče, mo:a mati in jaz smo bili med • "; rcJIirni. ki so se rešil i/ tega p6&< I a. V Vomiiji smo čakali drugega Udarca. Za'-.aj vedeli smo. da i n; r d ^.e od vekomaj proklet in da ga pr r 3 kruta usoda. Prokletstvo jeze ;'e viselo nad nami.
Prokletstvo jeze. očka?
Asznivj>& oe> p& otXsOfiovitzg& polovanfa iz> c/crz^l^a tia&naiifatn, ca /e mooiti aicifc Bit. Saz-c, J^fuSlfatia, oftoncf.z&cmi feg> 4, &opel oSpvt tez, & vocnii pa^ičyfiitni 110vi/c-
lcwni c&nf&tiitfi kamatu tt& v&2>poiaa-o.
t
5990
1
Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra, preljuba mamica oziroma tašča, gospa
Eliza Kette
inienerfeva vdova
danes zjutrajj ob pol 6. po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, izdihnrla svojo preblago dušo.
Zemeljski ostanki predobre mamice se polože na mrtvaški oder v Kamniku, odkoder se prepeljejo po blagoslovitvi v petek zjutraj na Bled, kjer se polože k večnemu počitku.
Venci se hvaležno odklanjajo. — Prosi se tihega sožalja. — Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Kamnik, dne 17. septembra 1924.
Oton Kette, okr. glavar, sin. — Mara roj. Triller,
sinaha.
Risalna orodja
Velika izbira itd. Zmerne cene II. I\ Ldjcl Stari tr£ 9.      62 T
mehanična delavnica 3591 (popravlialniea)
L. BARABA, LJubljana,
Selenbnrtfova   ulica 6.
q   Cena malih 09* »v vsaka beseda 50 para. — Nairoar?« pa Din 5 —
■1
7*> ~- \
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
57
OPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC30000000000;
Knjige za osnovne šole.
I. razred.
WIder: Prva čitanka. 16 Din. Černivec: Ra&nnJca, I. del- 5 Din.
II- razred.
Krščanski nauk za prvence. 12 Din. Gangl: Drapa čitanka. 16 Din.
Schrelner-Bezjak: Jezikovna vadnfoa, I. atopnla. 4 Din. Čemivec: BaCnnica, D. dal. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Druzovič: Pesmarica, I- del. Broš. 10 Din, vez. 13 Din.
III. razred.
KračansAtl nauk za p& vence. 12 Din. .
Černej: Tretia čitanka- 16 Din
Schremer-Bezjak : JefcJkOVtta vadttica, H. Stopnja* 6 Din. Cenivec: R?iunka. III. In IV. del. Broš. 13 Din, vez 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mote: Piva srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, II. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din.
.   IV. razred.
Katoliški katekizem. 18 Din.
Panho'rer-T'o?iper. Velike zgodbe sw. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. p       Četrta čitanka, 25 Din.
Schreiner-Bezak: Jert&ovna vadnica, Zli. atop. C(s*e ni izšla.) Čemivec: Računica III. in IV. del.   Broš. 13 Din. vez. 16 Din. Zemljevid : Slovenske deiele in Istra. 8 Din. Plesničar-Orum: Jugoslavija I. 28 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska aH hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.)
V. razred.
Katolički katekizem. 18 Din.
Panholzer-Kociper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rape: Četrta čitanka. 25 Din.
^rbreiner-BezJak: Jezikovna vadnfea, IV. del. 13 Din. O nivec- Računica, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbske ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druiovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.)
Vse te knjige se dobe v
Narodni knjigarni, Ljubljana
Prešernova ulica 7. Prešernova ulica 7.
2
NJ
w
Di PQ
o
G
> O
O
rt -°
K/i
C
<u
>
o
53
cz
g f
> o
E
o
■J -
3
k/j
t/1
d o
erj
Več krojaških
rjomoenikov
■
se spreime. Delo trajno. — »Elite«. Ljubljana, Prešernova ulica 9. 5978
Strojno pletenje
Sprejemajo se deklice v poduk za strojno plete* nje. — Ponudbe na upra* ij vo »Slov. Narod a-v pod »Poduk/5972«.
Eksportni
akademik
z enoletno pra-k^c — išče me«?ta kot kore*»pondent. knjigo -odja ali pisarni* Ska moč. — Ccnj. ponud* be pod -»Eksistcnca/59^8« na upravo »SI. Naroda«.
Sprejme se pisar^i^ki
pr?Jttikant,
dober račonar. za takoj* šnji nastop. — Ponudbe na: Ivan Si^ks. tovarna park^;- ir. parna /a£a. Ljubljana. Metelkova u\ št. 4. 59S7
Kavarnarji pozor!
Dva skoro popolnoma nova biljarda se ce* no prodasta. — Poizve sc: Matija Perko, mizar* ska tovarna, Ljubljana Šiška. Telefon 372. 5992
Rad? selitve
sc proda z^lo poceni — oprava spalne sobe. več posteK tapecirana garnis uira, div*n, stoli, mize, železne peči, tehtnica, sc= ?alka za vino in več dru* £ih stvari. — Ogleda se na Prulah št. 17. 5995
>
o
c
o
Pozor !
Tovarna za izdelovanje in konfekcijoniranje ko= žuhovine — S. M a 11 e. Ljubljana, 5cdna ulica 5 — sprejme več spretnih krznarskih pomoč* nikov in šivilj, spo* sobnih za krznarstvo.
5OOO {
Zračno sobo,
prazno, s posebnim vho* odm — išče trgovec (sa* rnec) s 1. oktobrom. — Poni:dbe pod »Zračna soba 59S1« na upravo »SI. Naroda«.
Stanovanje dobi
brezplačno takoj hišnik v novi vili. Žena bi mo* rala or> *a ••;'ati dela na vrtu. — Samo in marišo stranko. — Po* nudbe pod »Hišnik/5996« n upravo »Slovenskega Naroda«.
Kuuim suhe gohe
PO NAJVIŠJI CENI IN VS \KO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, V elenje. 5049
Zdrave jezice
kupuje rd 1 Peter Se* tina. Radeče pri Zida* nem mostu. — Ponudbe naj bodo vzorcem.
opremljene z 59S2
Pfrttžnica
za železo (Eiscndrch-banlO, rabljena ter več kilometrov tračr.ic za ozkotirno železnico — se kupi. — Pc nudbe na: •van £iska, tovarna rar= ket in parna žaga. Liubs !iara, Metelkova i?bca 4.
5986
Soba
z dvema posteljama, po«
sebnim vhodom in elek* trieno razsvetljavo — se oddi dvema gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok — takoj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 5991
iščem lepo
rreebiovano sobo
s -osebnim vhodom ter po možnosti unorabo ko* palnice. — Tozadevne ponudbe na naslov: Jan* ko Modic. trgovec in po* sestnik. Nova vas pri Rakeku. 59SS
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato* riia po znižanih cenah. — Naslov pove uprava »SI. Naroda* 67/T
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52 T
V pranje, Ji!:"nje
in krpanje se sprejme perilo. — Naslov pove unrava i>Sl. Nar. . 5983
Pozor!      Pozor!
Poseh^o dobro plačam stare moške obLke, če v* Ije, pohištvo itd. — Do« pisnica zadošča, da pri* dem na dom'. — Golob, Ljubiiana, Sv. Jakoba na* brez je 29. 5966
Mocistka Horvat
Ljubljana, Stari trg, pro* daia bele klobuke, 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din. raz* ifčni baržunasti in dr novosti po najnižjih ce; nah. Žalni klobuki v za* logi 63/T
o
ej
g
O
•6» •
Več raznih kadi
Caslov nove »ar.^<. 5993
prodam. — uprava »SI
stano^aiife
in hra:io v sredmi mesta se sprejme takoj go.-:nod.
op rt v a
F?na šivilja
se priporoča. Izdeluje V ostum^ a 250 Din, ka* kor tudi druga dela po Tvzk-h cenah. — Naslov I ^\ : uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5997
Rad5o-
ak cmnlatore
dobavljamo poceni. — »Tebin«. Zagreb, Zriniski trg 15. Telefon 27—04.
5994
O
Z
rs
—- Naslov pove »Slov. Nrrod-«. 5964
Zaloga V^^rfev
in pi^ninov
najboljših tovarn Rosen* dorfer, Czapka. Ehrbar, Holzl, Schweii<hofer, Ori* ^inal Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu* bad, roj. Dolenc, Lj:ib* Ijana, Hilšcrjeva ulica 5.
30
Nepremični?!
Dve manjši hiši
v sredini mesta — napro* daj. — Event. ponudbe pod »Hiši v sredini me« sta 5989« na upravo »SI. Naroda«.
Za   mesec   november —
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano na i* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Rcalitetne pisarne »PO* SEST«, d z o. z. v Liib* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54 T
Resnim k'^ce-"
vil. stanovaniskih. trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, cjra* ščin. kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi naivečjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljuhliani, Sv. Petra ce* sta 24. 55 T
Trboveljski
drva, koks
angleški premop; šle2ijske brikere
dobavlja
1ur Kralja Petra trg 8.
Tek 2:0. — Pačilo tudi n obro!:e. 70 T
Dvije gospodjice. ko* je su utorak veče i^mj*** nile poglede pred »Em^* nom« — sa gospodinom u svetlom ogrtaču. Oti?! prema »Bodina ulica« — umoljavaju sc za pisme* no poznanstvo. — Adre* sa: Poštanski pretinac ' °. Sarajevo. 5r>c5
•P
tO e e
O
POZOR i
Otvoritev
Drobne šafske gejrebščita
(peresnice. imitaciie usnja in papirnate od Din 3'— naprej; peresa 10 kosov Din 1*50, svinčniki od Din 020 naprej, peresniki od Din 0*25 naprej, notezi od Din 1-— naprej)
po izdatno znižani ceni ncdl
Narodna kniioama v Liobffen!
xxxxxx>000030000000c
6000
nove tovarne za kožuhovino!
(preje na Dunaju)
Najvišja odlikovanja v Londonu, Parizu in na Dunaju sfavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
v UtsfcSfaRi VfB, C5pod« SšIHaJ, KsmrsiSka ulica 185
pri odcepu Irmn'ške prege, odnc?no železniškem prelazu, uhod Iz KavSkove ceste, prvo in naivečjo tovarno sa izdotovanje in konfekc Joniraoi« kof uhovine, domačih in divjih živali.
Tovarna fe novo zgrajena po sistemu Leipzig, opremljena z najmodernijim! stroji z električnim pogonom, ter zamore kapaciteta strojev kriti potreoo cele Jugoslavije in se zato sprejemajo neo-mejena^ naročila engro in detajl. Engrosisti in krznarji dobivajo primeren popust
Tovarno vodi prvovrstni svetovni strokovnjak.
Kože se barvajo na vse načme, strojijo na kosmato, belo in irhovno (semisstrojenje) i.Ld. Velika izbira v lastnih tovarniških proizvodih kakor damski dolgi in kratki plaSči, Joplee^bove, šerpe, raznovrstne kožuhovinaste obrobo in obSivi. in obče celotna molka zimska konroKcIJa. Kožuhi za avtomobile in zimski šrort. Najmodernejši amerikanski francoski, angleški m dunajski modeli, kojih naročila se sprejemajo tudi po meri. Prodajajo se posamezne kože. Sprejemajo se vsa v to stroko Spadajoča popravila in preobnovei ki se izvršujejo na najsolidnejSi način.
naredi3 it sprejemno, prodajalna, pisarna, ter nakupovanje vseli vrst M: Ljubljana, Sodna ulica 5
Se priporočam z odličnim spoštovanjem S- alATTB
>«'J*&i&u&u&»-- v-;;  tovwii4 zt izdelovanje in konickft kožuhovine.
\s uu^kjju^ljm mmmmm—"^-ui......11  ,1t" 1 .................. !ijllj"-
VEROUK
od dr. Svetine, ki je sicer razprodan, ima še v zalogi
Narodna knjigarna, Ljubljana.
esenska
E^r^ok^r đosnslc novosti po znižanib cenah 2
Velika Izbiro ub^tt svile. Um t U
Perilo za dame In 80-sprde. — Volnene ter svilene sobice, ro!ca-    65 t/i - - vice9~nogra?ice - -
Prodaja z 10 do 20°|0 popnatom!
modna th 3 o viha
fi. Šinkovec na«. K. Sdss
Ljubljana, Mestni trg 19.
HR