AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 52.
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 3rd, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Profesorji imajo zopet opično teorijo na dnevnem redu za spremembo
San Francisco, Cal., 2. marca. — Trije najbolj poznani pro-
Zakljoček kongresa bo v sredo. Narod v Ameriki se bo veselil
Washington, 2. marca. Včeraj je umrl v tem mestu eden iz-
Kaj farmarji priredijo i« kaj dobijo za prirejo
fe3orji antropologije na držav- med najstarejših kongresnikov, ni univerzi države Californije, Henry Allen Cooper, star 80 let, so te dni izjavili, da so prišli do ki je dolga leta zastopal državo
končnega zaključka, da človek j Wisconsin v kongresu. V kon-izvira iz — opice. In to v na-gresu je deloval nad 40 let. še sprotju s profesorjem Henry v soboto se je nahajal v poslan-Fairfield Osborne-jem, ki je sta-, ski zbornici, kjer je odgovoril rosta Ameriškega antropologih i na klic svojega imena, včeraj je nega zavoda, ki je jasno doka- pa dobil utripanje srca, in je ob zal, da je kaj enakega nemogo-.i. uri zjutraj preminul. Lan-če. Kar je najbolj zanimivo pri sko leto je bil ponovno izvoljen tem, je dejstvo, da profesorji J v kongres za dve leti, toda smrt ene univerze trdijo, da je teori- j mu je sedaj ustavila nadaljno ja o opičjem postanku nemogo- delovanje. Cooper je bil vse-ča, dočim drugi profesorji trdi- lej izvoljen v I. kongresnem di-
.lo, da je to dokazano dejstvo. Dokazati seveda ne bo mogel nihče, toda "zdi se jim,'v da je tako. Dr. C. L. Camp, ki je profesor filogenije na državni univerzi Californije, pravi, da je pazno zasledoval dobo človečan-stva in da nikakor drugače ni mogoče, kot da se je človek raz-
striktu države Wisconsin, ki je znan kot jako konservativen, dasi je bil Cooper vselej v najbolj naprednih republikanskih vrstah. Njegova smrt je povzročila nenavaden položaj v kongresni zbornici. Nova zbornica poslancev bi imela 218 republikancev in 216 demokratov. Cooper,
vil iz opice. On pravi, da se je republikanec, je umrl, radičesar evolucija opice v človeka izvrši- j bodp imeli republikanci le 217 j la pred 60.000.000 leti. Kdo je glasov, in demokrati v Wiscon-leta štel, tega seveda ne znajo sinu pričakujejo zagotovo, da bo dokazati, kajti kot se je profe- demokrat naslednik Cooperja, sor izjavil, ni popolnoma gotov : kar bi dalo demokratom tudi 217 ! v tem. In kdo je naredil iz čr-1 glasov. En kongresman pripa-nih opic bele ljudi, rdeče ljudi, da laboritski stranki, in ravno Malajce, Kitajce, Japonce ter ta glas lahko pripomore do ve-druge narode, o tem profesorji čine tej ali oni stranki. Umrli tudi niso mogli podati izjave. i kongresman Cooper je bil od La j
iFollettove skupine in je mnogokrat volil proti republikancem, dasi je bil sam republikanec. i -o-
Santiago, Chile, 2. marca. — Dober barometer za splo-Ko se je poslavljal angleški pre- Šhj delavski položaj stolonaslednik od chileanskih Washington, 2. marca. Kak-oblasti, so mu godci lepo zaigra-: šen je splošen delavski in trgov-li za odhodnico. Bilo je vsega |ski položaj na svetu, je najbolj-skupaj 19 godcev. Ko so se sled- j ši barometer promet preko Panji z malim parnikom vračali namskega in Sueškega prekopa, domov po jezeru, je zadel v njih|pr0met po Panamskem prekopu Parnik neki drugi čoln. Pri tem je patiel lansko leto za 13 pro-je dvanajst kraljevih godcev ža- centev, po Suez prekopu pa za lostno utonilo.	\22 procentov. Tudi gradnja no-
vih ladij je nazadovala za 32
Za princa so igrali in žalostno utonili
Vojaški bonus
Slovenska pr^lružnica bivših ameriških vojakov, Lake Shore Post, bo naredila za svoje člane,
procentov.
Listnica uredništva
Naročnik. — Kot ste že izpre-kar je potrebno, da dobijo od | videli iz časopisov, je vlada sil-vlade priznano odškodnino, ozi-|no omejila vsako naseljevanje, roma posojilo. Pripomniti je, čitali ste, da bi na primer v ja-da vsak bivši vojak, ki zahteva; nuarju mesecu moralo biti pri-Posojilo, mora plačati obresti od | puščenih 14.500 oseb v Zedinje-tega posojila, in računa se, da j ne države pod kvoto, toda v res-bodo obresti znelsle tofko, ',dajnici so jih prepustili samo 607. bo druga polovica izplačljivega Ako želite vi, kot ameriški dr-
Prihodnjo nedeljo nastopi tenorist Louis Belle
žavljan, dobiti sem svoje starše, morate dokazati stalno delo ali pa položiti garancijo, da ste zmožni dve leti ali več vzdrže-
Posojila pogoltnila ostanke posojila, ki ga imajo dobiti bivši vojaki.
Kapela v ječi
V novih zaporih na Payne Vati svoje starše.' Ave., so priredili pravkar dve	Mlada dekleta
kapeli. Ena je za katoliško bo- Danes se začne obravnava goslužje, druga pa za protestan- j pred mladinsko sodnijo napram te in Žide. Prihodnjo nedeljo petim mladim dekletom Lincoln 8. marca se bo vršila prva služ-; višje šole, ki so obtožene, da so t>a božja v novih zaporih.	j obiskovale prostore, kjer se je
Hymie Martin obravnava j prodajala opojna pijača, in kjer Obravnava proti Hymie Mar-, s0 se nespodobno obnašale. Last-tinu, ki je obtožen umora coun- nfk dotičnih prostorov je baje cilmana Potterja, se bo začela sam izvabil dekleta tja in jim v Pondeljek, dne 23. marca.
Zahvala
Zadnja veselica združenih čustev fare sv. Vida se je prav Povoljno izvršila. Dolžnost naša ■1e> da se zahvalimo vsem, ki so kaj pripomogli do uspeha. Iskrena hvala Mr. Joseph štampfelnu ln Slovenskemu radio klubu za °glase na radio. Iskrena hvala ^rs. Frances Krašovic za brezplačno dvorano in enako Mr. L. Spehku za popust pri godbi, še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. — Odbor Združenih društev.
govoril na srce, naj bodo prijazne z moškimi pivci. Dekleta so sedela moškim na kolenih, za kar so dobila pijačo. Za potek obravnave se javnost zelo zani ma.»
Priznanje možu
Več kot 10.000 ljudi je v nedeljo napolnilo mestni avditorij, ko se je poslovil kot načelnik og-njegascev v Clevelandu George Wallace. Služil je 62 let pri og-njegascih, in je bil 30 let načelnik. Star je 83 let, toda še popolnoma pri moči.
Preteklo nedeljo smo imeli priliko slišati na slovenskem odru v Collinwoodu prvič v samostojnem koncertu mlado ameriško Slovenko, Miss Jeanette Per-danovo, produkt slovenske metropole v Clevelandu. Prav nič se ni xihče bal za njo, da bi njen nastop bil zgrešen. Tako mirno, tako sladko, mehko in čuteče je ta mlada ameriška Slovenka pela', da je občinstvo v najboljšem razpoloženju, v teh časih, dobilo največjo zadovoljnost.
Mnogi glasovi so se slišali v zadnjih časih, češ, da prihajajo odlični pevski in drugi umetniki iz domovine, ki pojejo slovensko pesem Slovencem v Ameriki. In so ue vpraševali ljudje, češ, ali nimajo ameriški Slovenci tudi svojih talentov, naših lastnih moči?
Kot smo s -slastjo poslušali naše pevce iz domovine, pa je naš narod v nedeljo z nekoliko večjo slastjo poslušal naš ameriški produkt slovenske pesmice v osebi Miss Perdanove. Dvorana, kjer je pela, je bila napolnjena, in hvaležni smo našim ljudem, ki znajo ceniti domači slovensko-ameriški talent, ki se je toliko trudil, plačeval, deloval in žrtvoval, da se je v Ameriki izpopolnil v slovenski pesmi.
Podrobnejša poročila o koncertu Miss Perdanove pridejo tekom tedna gotovo še v javnost, ker bo gotovo eden ali drugi navzočih kaj poročal. Danes bi pa radi opozorili na enak nastop naše metropolske slovenske pevske moči, in to je nastop Mr. Louis Belleta, ki nastopi v nedeljo, 8. marca, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Pevec Louis Belle je priprost rojak. Kot delavec je prišel v
ve dni v tej deželi, pa zraven ni pozabil pesmice, slovenske pesmice, ki tako milo doni, ki nas tolaži, razgreje, daje poguma, in v najbolj črnih dnevih razveseli dušo in srce. Mr. Belle je pel in pel, se učil in spopolnje-val. In končno je dobil pogum, da je šel h gramofonski družbi, kjer je zapel v spremstvu Mr. Frank Pluta, enako odličnega pevca, več pesmic, ki so pravkar zagledale beli dan te dni in ki so sijajno uspele.
Mihelich govori ,
Naš councilman John L. Mihelich je imel včeraj zopet pogumen nastop v mestni zbornici, ko je prijel direktorja javne
Roparji so ustavili bus na Hoover je tekom dveh let javni cesti in odnesli predsedništva zgubil popotnikom $578,00 pularnost v Ameriki
Portsmouth, O., 2. marca. —| Washington, 2. marca. — Ko Trije drzni roparji 'so ustavili je Herbert Hoover postal pred-sedem milj od tukaj velik bus sednik Zedinjenih držav 4. mar-Gray družbe,ustrahovali 22 pot- ca, pred dvema letoma, tedaj je nikov, šoferja in sprevodnika in imel ogromno zaupanje ameriš-odnesli potnikom vsoto $578.00.! kega naroda, da bo postal eden Dva izmed roparjev sta prišla najboljših predsednikov, k a r na bus v Columbusu. Kupila sta smo jih imeli. Bil je na vrhun-tikete do Portsmouth, O. Tret- cu popularnosti, kakoršno je le ji ropar je pa čakal v mestecu malokateri predsednik pred njim George s svojim avtomobilom, užival. Narod je živel v dobi in ko je bus dospel, je dal zna- presperitete in vse je izgledalo menje, da se ustavi. C. E. Steel, rožnato. In danes se nahaja ki j.e vozil bus, je seveda takoj Hoover v položaju, kot se ni začel počasneje voziti, toda je pred njim nahajal še noben sumil, da nekaj ni v redu, in je; predsednik. Prijatelji so ga za-vozil kar naprej. Roparja pa, ki pustili, niti zagovarjati ga ne sta sedela v busu, sta potegnila marajo več, nasprotniki pa jas-revolverje in prisilila voznika, no in glasno napovedujejo nje-da je ustavil. Tretji ropar je gov poraz pri prihodnjih volit-prišel v bus. Dočim sta dva ro- vah, in poraz vse republikanske parja z revolverji strahovala stranke. Največja gospodarska potnike, je tretji ropar jemal kriza, kar jih pomni zgodovina potnikom denar in zlatnino. Ena j Zedinjenih držav, je nastala pod sama ženska, ki se je nahajala režimom Hooverja. Menda ni na busu, je rešila svoje premo- vse njegova krivda, toda Hoo-ženje. Demantni prstan je dela ver je predsednik, in pripetilo se v usta, denarnico pa je spustila;je prvič od leta 1776, da ameri-j na tla in stopila nanjo. Ničesar ški narod strada, dasi biva v ji ni bilo odvzetega. Roparji so najbogatejši deželi sveta. Hoo-pobegnili v avtomobilu, s kate- ver je imel smolo, slabo srečo in rim so vozili 70 milj na uro. še slabšo politiko. Kar se tiče
-o-*—	slabe sreče, si .seveda ne more
Mnogo duhovnov in ka- pomagati, toda da si je izbral za
toličanov osleparjenih r;!oje svetovalce in voditelje lju'
di, ki nikakor niso odgovarjali
New York, 2. marca. — Se- za dotična mesta, je vse njego-dem oseb je v kratkem času va krivda. Danes se nahaja Hoo-csleparilo 400 katoliških duhov-j ver popolnoma v defenzivi. Iz-nov in nad 6000 lajikov s pre- gubil je večino v senatni kot v mikaječimi slikami. Dotične ose- j poslanski zbornici kongresa. — be, ki se nahajajo sedaj že pod | časopisje mu je nasprotno, vse ključem, so izvabile od duhov- se obrača proti njemu. Prednikov in lajikov nad dva milijo- sednik Hoover je republikanec na dolarjev. Dotične osebe so j in kot tak je vodja stranke. Ka-; obljubile, da bodo producirale iz- ko bo ta stranka nastopila pri jrednd slike v katoliškem smislu, prihodnjih predsedniških volit-Duhovniki so prispevali denar vah, ni nobena uganka, ker rein so napotili tudi svoje vernike, publikanska stranka se bliža da so storili enako. Iz nabrane- svejemu strahovitemu politična denarja so sleparji plačali nemu porazu, dividende, kar je • napotilo še:	-o-
varnosti Barrya, da pove,'kak- marsikoga, dajevložilsvojde- Dom Trotzkya, ki je V
.. ...	. ..	.	"nov \T 'Slrmrt Art" rlvir/vv Su^H- i	■	•	1
šen političen pritisk se je nare-!nar v "Sono Art" družbo' Sled" dil, da imenuje gotovo osebo za ";1* \e bankrotirala, in pri areta-
policijskega inšpektorja. Nasta-^1 knvcev Je Prisla vsa slePa" la je prav ostra debata, v kate-
ro se je podal tudi mestni manager Morgan. Mihelich je dejal: "Mi demokrati samo gledamo zraven. Vi republikanci nam
rija na dan.
V
Miss Irma Kalan
včerajšnjem poročilu
* Nov tornado na Fidži otočju je zahteval nadaljnih 100 žrtev. | Ameriko, trdo je delal svoje ži
V nedeljo bo Mr. Louis Belle, priprosti sin našega naroda, pokazal, kako daleč seže slovenska pesmica v naše srce. Pel bo kot čuti. In njegov glas je nežen, vabljiv, mehak, pa tudi krepak, kot pesem . zahteva. Gotovo ne bomo prezrli in 'šli mimo tega dogodka, ko nastopi naš pevec Mr. Louis Belle. O njegovem programu bomo tekom tedna še natančneje poročali.
-o-
če se ne razumejo
John Vargo, star 28 let, se je poročil pred 6. leti z Miss Mary Forro, ki je stara 25 let. Imela sta dva otroka. Lansko leto je Mary Vargo dobila razporo-ko, češ, da mož neprestano pije. V razporočnem povelju pa. je sodnija odločila, da mož lahko vsak teden obiskuje svoje otroke. Tako je prišel Vargo tudi v nedeljo na obisk k ženi in otrokom. Skušal je ženo pregovoriti, da se vrne k njemu. Zaman, žena mu je pobegnila na cesto, on pa za njo ter je začel streljati. Zadel jo je tako, da ni upanja, da bi okrevala. Nato se je hotel z orožjem tudi sam končati, toda je dobil le lahko rano. Aretirali so ga, dočim žena umira v bolnici.
uspehu Miss Jeanette Perdanovej, , ' , , , ... v i. ...	, .	. bolna, toda sta bila s
lahko odnesete ves City Hall, pa^ bil° Pomotoma izpuščeno ime
Miss Irme Kalanove, ki je Miss. Perdanovo tako precizno in bla-godoneče spremljala v vseh težkih kompozicijah
Pasijonska igra
pregnanstvu, je pogorel
Istanbul, 2. marca. — Vila, v kateri biva Leon Trotzky, pregnani ruski komunist, na otoku Prinkip, v Marmarskem morju, je včeraj pogorela do tal. | Oba, Trotzky in soproga, sta še pravočas-
še vedeli ne bomo za to. Policijski department je en oddelek vlade, katerega ne boste mešali s politiko." Managerju Morganu je Mihelich očital, da skriva gotove ljudi.
Laž irra kratke noge
Lloyd Lipstreu je bil zaposlen kot nočni pisar v Athletic klubu. Pred par dnevi je sporočil, da ,je bil tekom svojega urado-vanja okraden za $250.000. Po-
no odstranjena iz hiše, toda vse drugo premoženje, zlasti pa ve-| liko rokopisov, je zgorelo. Trotz-ky je rešil samo nekaj dragocenih pisem Lenina iz prejšnjih let.
Tudi angleško časopisje v Clevelandu se s pohvalo in prizna- Siromašen farmar dedič njem oglaša v javnosti glede ne- j $90,000 zapuščine deljske predstave Pasijona v S.; Regina, Sask., Can. 2. mar-N. Domu. Kot znano, se "Pasi-jCa. _ Edward Iverson, siroma-jon" ponovi v nedeljo, 29. mar- , jCn farmer v tej okolici, se je ca.	i včeraj spomnil, da je pred osmi-
Misijon	mi leti dobil pismo iz stare do-
Te dni se yrši pri fari sv. Vi- j rnoviAe, katerega pa tedaj ni
prebral, pač pa ga je vrgel v
kevčeg. Včeraj je imel čas, po-
licija je poizvedovala in prišla
končno do prepričanja, da je on i da misijon za mlade ljudi. Pri-sam tat. Zašel je v dolgove in|dige se vršijo v angleščini. Mi-
vzcl denar, nakar je dolžil tato- 'sijon vodi Father Mereto iz In- iskal je kovčeg in prišel do pi-ve. Sedaj je bil aretiran in ob- diane, ki je prej'poučeval na Sma. V pismu se mu je nazna-sojen.	Cathedral Latin višji šoli. njalo, da mu je'neka umrla teta
Frank Simončič	Porodna kontrola i na Norveškem zapustila vse svo-
Sinoči je nastopil v rokoborbii Znani židovski rabinec v Cle-jje premoženje, vredno $90.000.
Frank Simončič-Simms. Boril, velandu, Brickner, se je izjavil	-
se je s poznanim Crowley iz|za porodno kontrolo v nasprotju	Odbor Pasijona
Pittson, Pa. Borba se je vršila J z encikliko, katero je pred krat- Naznanja se odbornikom "Pa-v Canton avditoriju v navzočno-: kir razposlal papež Pij XL, pojsijona," da se vrši odborova se-
sti kakih 3,000 oseb. Rezultat i svetu, berbe je bil neodločilen. Oba j Petintrideset Žrtev borca sta pokazala mnogo živahnosti, zlasti naš Simms, ki je v petem nastopu dobro pre-mlatil Pennsylvančana. Zopet doma
ja v torek, 3. marca, 1931, ob 7. uri zvečer v Knausovi dvora-Avtomobili so v letošnjem le- ni, v navadnih prostorih. Pri-tu v Clevelandu povozili do smr- dite vsi! ti že 35 oseb. Težko poškodo-	J i bolnice
|vanih je bilo 197, vseh pa je bi- ; Mr. Anton Koren, 4426 Halo ranjenih že nad 800.	milton Ave., se je včeraj vrnil iz
Iz bolnišnice se je vrnil rojak Frank Smolič, 1171 E. 58th St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
* Pet oseb je bilo včeraj ubitih v raznih avto nesrečah v dr žavi Ohio.
bolnice, kjer se je podvrgel operaciji. Sedaj se mu zdravje polagoma vrača.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 3D, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWSPAPIR Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....«5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta «3.50. Posamezna številka 3 cente.
Via pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0038.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 52. Tue., March 3rd, 1931.
Zora vstaja, dan se dela
Dolžnost vseh poštenih in dobromislečih ameriških volilcev, pa naj pripadajo že tej ali oni stranki, je, da pome-tejo ob volitvah z manjšino, ki je ustvarila prohibicijo in ž njo vred sedanje nevzdržne razmere hinavstvač nestrpnosti in vnebovpijoče korupcije. Zadnji čas je, da se izreže to rak-rano s telesa ameriškega naroda, da ta velik, ponosen in bogat narod prestane že enkrat biti v posmeh ostalim narodom sveta.
V Ameriki se počasi dani. Zadnje mesece leta 1930 so se nahajale prohibicijske sile v defenzivi ali obrambni vojni, ne v napadalni, in to prvikrat izza obstoja prohibicije. Javno ljudsko mnenje se je obrnilo v zadnjem času s tako bilo proti prohibiciji, katero je vsilila ameriškemu narodu dobro organizirana manjšina, da so začeli suhači uvidevati pričetek "konca 18. amendmenta.
Ob svojih obalah vzdržujejo Zedinjene države obrežno mornarico, katere ladje imajo dolžnost paziti na vozila, ki vtihotapljajo v deželo opojno pijačo. Ta obrežna mornarica je šesta najmočnejša mornarica na svetu, in po našem mnenju bodo ameriški zastopniki na prihodnji mornariškj konferenci v veliki zadregi, ko bodo morali tujim predstav ni kom pojasniti, da je ta mornarica potrebna zato, da se drži na vajetih ameriško ljudstvo.
Nedavno je bila ustanovljena organizacija "Women's Organization for National Prohibition Reform," h kateri organizaciji so pričele v velikem številu pristopati ameriške žene iz vseh ljudskih slojev: doktorice, odvetnice, bolničarke, hišne gospodinje, delavske žene, delavke in služkinje Te ženske je prignal v to organizacijo strah za svoje otroke. Predsednica te organizacije, Mrs. Charles H. Sabin, je izjavila: "Koliko.mater ste poznali pred prohibicijo, ki bi se bale, da postanejo njihove hčerke pijanke? Če hočemo pravično odgovoriti na to vprašanje, moramo priznati, da pred prohibicijo tega strahu ni bilo, dočim se vdaja današnja mladina, mladeniči in poldorastla dekleta, nezmernemu uživanju alkoholnih pijač." Statistika dokazuje, da je tekom zadnjih osemnajstih let narastlo prebivalstvo Washingtona za 80 dostotkov, aretacije med mladino zaradi pijanosti pa so narastle za 1,200 procentov. . .
Ko je nedavno Alfred Smith, bivši governer države New York in predsedniški kandidat demokratske stranke, podal svojo izjavo glede Wickershamovega poročila, je med drugim povedal, da je to poročilo storilo vendar nekaj dobrega, in sicer to, da je opozorilo ameriški narod na dejstvo, da razmere niso take, kakor bi morale biti. Nato je Smith izjavil: "Gotovo je, da če bi se danes moralo v državnih zakonodajah odglasovati o osemnajstem amendmentu, da isti ne bi bil odobren."
S to izjavo je Smith povedal popolno resnico. Mi pa k temu lahko pripomnimo še to, da se je 18. amendment uveljavil ob času, ko se ni na ustavo nihče oziral. Takrat smo imeli v Ameriki pravo diktaturo. Zakonodajci so ljudstvu predpisali, koliko sme porabiti gazolina, koliko sladkorja, moke in mesa. V znamenju vojnega patriotizma se je tedaj brisalo pravice državljanov in pod plaščem patriotske dolžnosti je bila ameriškemu narodu vsiljena tudi prohibicija.
Žetev je navadno vedno taka, kakršna je setev. In k tej slabi žetvi, ki nam jo je dala vojna, spada tudi prohibicija, ki ima na sebi vse znake zastrupljene atmosfere, iz katere izhaja.
Ameriško ljudstvo stoji pred enim največjih problemov v svoji zgodovini. Spoznanje, da tako ne more iti dalje, da je treba nekaj ukreniti, da se »moto, ki je bila .zakrivljena pred enajstimi leti, zopet popravi in izravna, je pričelo prodirati v vedno širše plasti ameriškega naroda. "Proč s prohibicijo!" je zdaj geslo, ki se vedno glasneje sliši od enega konca Zedinjenih držav do drugega. Med ameriškim ljudstvom se je pričelo daniti, in vsa znamenja kažejo, da bo prohibiciji kmalu za vselej odklenkalo.
KONCERT TENORISTA BELLE-TA
stru nekaj mesecev, nakar gre v Zagreb. Tudi tu se mu zdi svet premajhen, misel mu sili v širni svet, kot je marsikaterega izmed nas. Napoti se v Ameriko. IvakOr sto in sto drugih Slovencev in Slovenk, tako pride tudi on v Cleveland. Tudi v slovenski metropoli ne vzdrži, zato potuje v druge države. V treh mesecih ga dobimo v Indiani, Illi-noisu in Wisconsinu. Vrne se nazaj v Cleveland, vzljubi ljudi in mesto. Od takrat je v Cleve-landu njegovo stalno bivališče.
Slovenski Cleveland ga je pritegnil k sebi v letu 1913. štiri zime hodi v večerne šole, a med prijatelji popeva narodne pesmice. V letu 1918 pristopi k pevskemu društvu "Zarja." V njem se vzbudi pevska žila, petje ga objame s tako silno močjo, da prične zahajati k privatnim učiteljem. Pet let troši denar, žrtvuje čas, poizkuša in poje. Tako pride tudi k našemu pesniku, skladatelju in pianistu, Mr. I. Zormanu, da se priuči igranju na piano. Poišče si še nekaj časa, da stopi do Mr. Josip Kogoja, kjer se tudi izpopolnjuje v igranju na piano. Po teh časih so pričeli prihajati v Ameriko pevci-umetniki. On je med prvimi, ki preskrbi in uredi za šubljev koncert. Pride ga. Lov-šetova. Zopet ima privatne ure
v petju, kjer zasledi nova pota in težkoče. Pride Banovec. Prijatelja postaneta. On mu pomaga z vsem svojim dobrim srcem in dušo. Mr. Belle vidno napreduje. Kjerkoli poje, povsod ža-nje hvaležno priznanje in odobravanje. Narod ga vzljubi in vestno zasleduje njegove nove in nove uspehe. V "Kovačevem študentu" poje vlogo študenta, "Rozamundi" ima vlogo trubadurja, v operi "Urh, grof Celjski," se odlikuje v vlogi Ivana, v operi "Gorenjski Slavček" triumfira v vlogi Franja. Angleški listi v Clevelandu, ki imajo hude in ostre kritike, izrečejo odločilne besede. Naš Mr. Louis Belle je naš domači pevec-umetnik.
V nedeljo, 8. marca zvečer koncertrira v avditoriju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, s sodelovanjem in sprem-ljevanjem našega domačega mojstra, g. Ivan Zormana. To bo večer užitka, ko postavi naš slovenski narod na oder izmed sebe dva umetnika. Prav lahko smo veseli in ponosni, da doživljamo enake dogodke v tujini.
Prihitite ta večer v narodovo svetišče, ki je postavljeno za uporabo kulturnega udejstvova-nja.
Pripravljalni odbor.
"This particular pay streak of | kaj mogel —. In videl je, da
bonanza values is now being sought for by removing the lagging in the drift from where it is believed to have come. It is expected it will be uncovered shortly and some interesting shipping results obtained. This deposit has recently been tapped by a new cross-cut tunnel at an additional depth of 200 feet where some good panning rock is being encountered."
V članku imenovana "Comeback Mine" je slovensko podjetje, v popolni kontroli in vodstvu naših ljudi. Odkrita je bila ruda-zlato in srebro — pred več leti in sicer od Louis Pain-icha, ki je danes manager in direktor in pa od Josipa Gornika, ki je družbin predsednik. Iskala sta sicer pomoči pri raznih rojakih — ampak kdo jima je verjel? Koder sta vprašala, sta
ima podjetje veliko bodočnost pa se je zainteresiral sam in ž njim nekaj njegovih ožjih prijateljev.
No in to je danes "Comeback Mining Co." podjetje, katero je do štiri petine v slovenskih rokah in tudi direktor i j ima raz-ven enega same naše ljudi.
Leta in leta so tamošnji Ame-rikanci bojkotirali "Forajner-je," misleč, da jih bodo enostavno izstradali — danes pa, ko je že šlo iz maj ne nekaj stotin ton dragocene zlate in srebrne rude — morajo priznati, da so tudi "forajnerji" zmožni nekaj najti in — držati.
V naših rokah je — ali bomo tudi obdržali? Ali bomo zmožni res okoristiti se z bogatimi zakladi zemlje, ali pa bomo pobrali zopet samo mrvico, kakor po navadi? če bomo dovolj ve*
pustila ljudem na ustih samo po-j liki, trdni, bomo res razvili ne-milovalen smeh, enčeš: "Kaj bo- kaj velikega — če ne, bo pa osta-
KOGAR SE TIČE!
sta vidva imela?" In ker nista dobila pomoči od zunaj, sta začela pa sama razvijati podjetje. Tako je šlo kaka tri leta. Vedno sta dobila toliko rude, kar je bilo za stroške in še je ostajalo toliko, da se je najelo par ljudi.
Pred dvemi leti se je začel zanimati za to podjetje naš clevelandski rojak Frank Kerže. ki živi na 1142 Dallas Rd. Šel je tje, preiskal vso zadevo, povprašal in poizvedel, koder je
Pred nedavnim časom sem se imel informirati o jako važni zadevi v starem kraju, in ker nisem imel nikakih gotovih podatkov, sem se obrnil na neki župni urad na Gorenjskem. Prosil sem dotičnega g. župnika, da bi mi šel v tej stvari na roko. In res, v teku štirih tednov sem že dobil odgovor in zaželjeno informacijo, poleg tega pa še priloženo jako zanimivo pismo, katerega del dobesedno priobču-jem, kakor poslano. Med dru
gim mi g. župnik piše sledeče:
' '> i £> /t 'j * ' ' '
"Kako pa drugače, dragi g. rojak? Menda je tudi v Ameriki začela zavladovati brezposelnost, kakor doma? Kaj bo? i
Jaz imam polno rojakov in sorodnikov prav v Clevelandu. Doma sem pa s Korinja. iz fare Krka pri Stični na Dolenjskem. En Janez in Tone Novak iz Kamenvrha, fara Ambrus, sta v Clevelandu s tremi sesti ami, ki so mi nečaki, pa te "krote" nečejo nič pisati.
Prav lepo pozdravljam vas, gospod Anton, in vse naše rojake tam! Bog Vas živi"!
Zalilog, 11. februarja, 1931.
Anton Hribar, župnik."
Torej tukaj je odlomek njegovega pisma, v katerem Vidite, kako vesel bi bil g. župnik Anton Hribar, ko bi od svojih nečakov v Ameriki prejel kako poročilo. Tudi meni niso znane tc "krote" in tudi ne vem, kje stanujejo, zvedel sem pa, da eni
lo za druge.
Zanimivo je, da se za to podjetje zanimajo razni agenti bogatih milijonarskih družb, ki iščejo danes za svoj kapital novega investmenta. In od te strani je skoro edina nevarnost — da bi ne šlo bogastvo za skledo leče.
Od Slovencev najdeno, od Slovencev začeto in razvito — zakaj bi ne bilo tudi od Slovencev izkoristeno? Kaj smo res dobri samo za — druge?
Umetnost je lepa, krasna preiskušali svoje dane možnosti. misel, podana tako, da jo vi- j Našli so se pa tudi med nami dijo naše oči ali slišijo naša I ljudje, ki so se tekom dolgih let ušesu. Je lep izraz lepe umet- jpovspeli do višin, kjer se lahko nišlce duše.	j kosajo z drugimi. In eden iz-
jmed teh je naš poznani in požrt-V zadnjih letih je naše sloven- Lovalni pevec-tenorist, g. Louis
sko časopisje v Ameriki mnogokrat pisalo o umetnikih. Prvi je bil naš ameriško-slovenski umetnik, slikar H. G. Perušek. To je človek, ki se je razvijal; med nami, zato je naš in pripa- j da nam. Mi smo z zanosom sle- j dili poročilom starega kraja, ko j je časopisje in revije pisalo 0|
Belle.
Kdo je pravzaprav naš pevec Belle?
Smo že tako navajeni, da kaj radi poizvemo: KDO .je on, odkod prihaja in kje se je udej-stvoval?
Mr. Louis Belle je bil rojen 7.
našem domačem umetniku. I junija 1895 v vasi Težke vode Prihajali so drugi umetniki'pri Novem mestu na Dolenjih domovine. Donašali so nam]skem. V ljudsko šolo je pohajal lepoto naše narodne in umetne j v vas Stopiče, dokler se ni šel pesmi. Narod je poslušal in ce-j učit ključavničarstva v Novo nil, narod je iskal tudi v sebi od-;mesto, kjer je ostal tri leta. Ob ziv, da odgovori s čuvstvi, ki pri-' večerih je obiskaval obrtno šolo. hajajo iz area. Učili smo se in i Kot pomočnik ostane pri moj-
nekje v Colliwoodu, a eni nekje na St. Clair ju. Torej John in Anton Novak iz Kamenvrha in vajine tri sestre, ki ste brez-dvomno vsi oženjeni, oziroma omožene, prosim, zglasite se pismeno do omenjenega g. župnika, kar ga bo jako veselilo. Pa tudi drugi rojaki-farani, posebno še njegovi vaščanje, ste pro-šeni, da se pismeno obrnete do njega in mu po možnosti opišete razmere, v kakršnih se nahajamo sedaj tukaj v Ameriki. G. župnik se jako zanima za naše razmere, in ako prejme kako poročilo iz Amerike, mu bo v največje veselje, storite mu to ljuba v!
G. župnik Anton Hribar je jako inteligenten mož, poln humorja, izvrsten govornik in svoje dni je bil tudi pesnik — ako pesnikuje še sedaj, mi ni znano, ker ga nisem videl že od njegove nove maše, in to je nad 40 let. Poznal sem ga pa kot 7. in osmošolca, semeniščnika in no-vomašnika.
Odpisal sem mu in mu tudi razodel, obljubil pa tudi, da bom vse omenjene "krote" obvestil o njegovi srčni želji, kljub temu, da jih ne poznam. Upam da, da jih bo gotovo našla Ameriška Domovina in jih napotila do pisanja.
Naslov g. župnika-je: Anton Hribar, župnik, Zalilog, pošta Železniki, Dravska banovina, Jugoslavija.
Anton Miklavcic, 11006 Revere Ave.
Clevleand-Newburg, O.
SREBRNI JUBILEJ MR. IN MRS. JOHN UJČIČ
SLOVENCI LASTNIKI ZLATIH RUDNIKOV
Angleški dnevnik "The Idaho high grade silver ore and a foot
Statesman," ki izhaja v Boise, Idaho, prinaša v nedeljski prilogi od dne 18. januarja eno celo stran pod naslovom: "Mining in the Basin and down-Snake." To je eden izmed več člankov, katere je spisal Robert N. Bell, ki je bil več let državni rudniški nadzornik (State Mine Inspector), torej oseba, ki ve, kaj govori.
wall vein with fair milling val ues four or five feet in width carries segregations of rich gold ore. Both these better pay bands are richly mineralized with complex sulphides including py-rite, a little chalopyrite, zinc, lead, gray copper and ruby silver.
"The development has been wholly financed by small ship-
V članku čitamo tudi sledeče: ments from hand-picked ore
"Another rich gold strike recently made along the porphyry belt 10 miles northeast of Quartzburg at the "Comeback Mine,' is of keenest interest. This is a local enterprise on a big shear zone 50 to 100 feet wide, cutting a complex of porphyry dikes. It has been developed by a cross-cut tunnel at a depth of 150 feet and has a drift 1,000 feet long on the zone.
"A hanging wall drift carrier thin pay tihouts ui' a very
varying from five tons to 30 tons. The largest lot gave returns of 10 ounces gold and 128 ounces silver per ton.
"Recently the miners threw aside on the dump some lumps of hard quartz which they thought contained white iron pyrite. After the rains hud washed the talc off, this was discovered to be light colored native gold. Lumps up to six inches square wer found to contain assay values of 500 ounces in gold and 500 ounces in silver.
Pred nekaj tedni sta praznovala Mr. John Ujčič, zaveden in domoljuben Slovenec v Barber-tonu, in njegova soproga, Mrs. Ujčič 25-letnico svojega zakonskega življenja.
Mr. in Mrs. Ujčič sta zavedna Slovenca in gostoljuna, ljubezniva gostitelja, in tudi pisec teh vrstic je imel že večkrat priliko uživati gostoljubje njunega prijaznega doma. Ob petindvaj-setletnici svoje poroke sta povabila na svoj dom nekaj intimnih prijateljev, med katere spadajo v prvi vrsti člani pevskega zbora Javornik, in ob zvoku naše krasne pesmi ter ob rujni kaplji se je razvila izborna zabava, ki je trajala do ranega jutra. Zdravica je sledila zdravici in ure so potekale v animirani, neprisiljeni zabavi.
Torej še nekaj besed o obeh priljubljenih jubilantih.
Mr. John Ujčič je doma iz vasi Veliko brdo nad Ilirsko Bistrico, njegova soproga pa iz Vrh-polja v Vipavi. Pisec teh vrstic je preživel pred leti v družbi omenjenih prijeten večer v teh prijaznih krajih, ko smo ob steklenici izborne slivovke in peneče pive obujati spomine na Ameriko in na ameriške prijatelje in znance.
V Ameriko je prišel Mr. Ujčič leta 1907, nakar se je pričel kmalu udejstvovati na narodno-društvenem polju in ni sploh nikjer odrekel svoje moralne ali gmotne pomoči, kjer je šlo za korist slovenskega naroda. Bil je eden izmed ustanovnikov samostojnega podpornega društva Domovine, katero društvo si je že pred leti zgradilo lepo' lastno dvorano, tako da so imeli bar-bertonski Slovenci pravzaprav že davno svoj Narodni dom. Dolgo je bil predsednik tega društva, oskrbnik dvorane itd., zdaj je predsednik društva sv. Jožefa, št. 110, spadajočega h K. S. K. J., ki pod njegovim vodstvom lepo napreduje.
Obema jubilantoma prav iskreno želim, da bi učakala čila, čvrsta in zdrava tudi svoj zlati, in nato še demantni jubilej! živela !
»p
Ker sem že pri Barbertonu, naj se dotaknem še nekaterih stvari. Rekel sem že, Icako gostoljuben je Ujčičev dom, v katerem sem se pred tedni tudi jaz nahajal v prijazni družbi preje omenjenih pevcev. Dasi smo prispeli tja nepovabljeni in nepričakovani, vendar se je miza
vornik se je formiral iz par fantov, domačinov in prijateljev, ki so fantje od fare, predvsem pa pevci po božji volji. Vsi ti fantje so doma v krajih, nad katerimi čuva silni Javornik, zato so dali tudi svojemu zboru ime tega svojega mogočnega čuvarja. Pevovodja Javornika je Mr. Andrej B o m b a c h, talentiran godbenik in pevec, jager in vsestransko družaben dečko, ki je povsod "the life of the party," kamor zaide. Doma je z Rakeka, iz proslule Menišije, sosed tistega Jakata, ki v uredništvu sedi in piše kolono "če verjamete, al' pa ne," in s tem je vse povedano. — Predsednik Javornika pa je Mr. Andrej Blažič, eden najizbornejših slovenskih tenoristov, kar sem jih še slišal v Ameriki. Tudi on je pristna notranjska korenina izpod očaka Nanosa. Škoda, da ne more nadalje strokovnjaško kultivirati svojega lepega glasu in želeti je, da bi enkrat zapel na radio, o čemer sem že govoril z dr. Lau-schetom, ravnateljem radio programa, ki želi, da bi se imenovani Mr. Blažit enkrat v Clevelandu pri njem oglasil. Prav tako dobri so tudi ostali pevci tega zbora.
Dalje ima Barberton svoj lovski klub, o katerem pa se nič kaj ne sliši, kakor da nimajo vsi ohajski slovenski jagri svojega patrona v tukajšnjem Jakatu. Torej, jagri, zganite se, in poročajte (magari v jagrovski latinščini), koliko musov in medvedov ste tekom zadnje jage pobili.
A. Š.
--o-
ZAZNAMOVANJE NOVOROJENČKOV
Ce vrjamete, al' pa ne.
* Kako se rada usoda poigra z nami, kaže sledeče: Neki časopis je razpisal v blagu nagrade za pridobivanje novih naročnikov. Tri nagrade so bile razpisane in dobili so jih sledeči:
Diplomirana babica, Mrs. N. N. .je dobila motorno kolo.
Gospodična Marjetica L., učenka petega razreda je dobila krasno vezano knjigo: "Pouk v zakonu."
Upokojeni general B. je dobil šivalni stroj.
To je ravno tako, kot če bi ameriški zvezni senator Bulkley dobil od slovenskega radio kluba prosto vožnjo v Jugoslavijo. A
Šele sedaj sem zvedel, kdo je dobil tisti "pušelc," ki je bil napravljen iz samih srebrnih dolarjev. Dobila sta ga Mr. in Mrs. Mišmaš, ki stanujeta na 1404 E. 53rd St. za 25-letnico poroke. Dobil sem tudi jaz nekaj tekočega vezila in sem si tako vsaj nekoliko potolažil skomine, ki mi jih je bil zbudil tisti šopek.
A
Zadnjič enkrat hočemo prekoračiti 61. cesto pri St. Claii'ju. Bila nas je večja družba takih, ki se v tiskarni s črkami igramo, med njimi naš France Lun-ka. Ravno ko hočemo stopiti na 61. cesto, privozi sem od jezera Zamorec velik truk in ga zapodi ravno proti nam. Vsi strahoma odskočimo, ne pa tako Lunka. Ta se postavi ravno pred truk in zavpije nad zamorcem: "Počakaj, hudič!" In če verjamete, al' pa ne, Zamorec je razumel slovensko in mahoma truk ustavil.
A
Bere se, da so suhači New York tako posušili, da ne dobiš V vsem New Yorku kozarček viške — če ne vprašaš zanjo.
Zdravnik, dr. Arnold H. Kegel v Chicagu je iznašel posebej stroj, ki bo s pomočjo ultra vio-letnih žarkov utisnil v kožo novorojenčka ime, da se tako v bodoče izognejo vsaki slučajni zamenjavi v javnih porodišnicah. To znamenje bo ostalo potem za vse življenje.
-o-
MOTORISTI UBOGAJO
V Kaliforniji je ob cestah vse polno napisov, ki prosijo motoriste, naj nikar ne mečejo iz avtomobilov gorečih cigaretnih ostankov, ali koncev cigar, ali gorečih žveplenk, da se prepreči morebitne gozdne požare. Napisi se glase v angleščini: "This is God's country. Don't burn it and make it look like hell." In šibila dobrot, ki jih more nudi- j avtomobilisti ubogajo in varje-toi ta uvet. — Pevski zbor Ja- jo svojo lepo deželo.
A
Kadar se na Filipinskem otočju srečata dva znanca, se ne pozdravita z običajnim "servus," ali "hajdidu," ampak se ustavita, privzdigneta vsak svojo desno nogo in se popraskata žnjo po svojem desnem licu. Srečni smo lahko, da ni take navade pozdravljanja tukaj v Clevelandu. A
Pri Vidrihovih na Menišiji je služil za hlapca neki Jurij, ki je bil dober delavec in vseh muh poln. Bil je pa v naši vasi bogataš, ki je imel lepo posestvo, žago in mlin in v gozdu so se redile lepe smreke. Ime mu je bilo tudi Jurij. Pa se srečata nekoč na zavrteh hlapec Jurij in posestnik Jurij, pa vpraša hlapec Jurij posestnika Jurija: "Slišjo, g. Meden, pa ste res tudi vi Jurij ?"
"Sem ja," odgovori ta, "pa nisem tako prekleto neumen kot si ti."
A
K obravnavi je bil poklican nekdo radi nekega prestopka, žnjim je šla tudi žena, ki je hotela biti za pričo, da bo videla, za koliko časa bo rešena moževe sitnarije. Ko sta bila državni pravdnik in zagovornik gotova s svojim govorom, se obrne sodnik do obtoženca in mu reče:
"Obtoženec, zadnjo besedo imate vi!"
Obtoženec pa pogleda zmagoslavno svojo ženo, ki se je nahajala med poslušalci in reče: "Ali si zdaj slišala, stara?" .A
Lojze in Tone sta šla na lov na volkove. Kmalu sta našla volčjo sled.
"Tu se morava ločiti," je predlagal Lojze.
"Imaš prav," je pritrdil Tone, "ti pojdeš po sledu naprej, da ugotoviš, kam je volk šel, jaz pa pojdem nazaj po sledi, da ugotovim, od kod je prišel." A
"Zakaj prosjačite, ko se vam vidi, da ste pijani?"
"Ljuba gospa, veste, če sem trezen, ine je pa sram prositi."
TUDI PRI NAS V NEWBURGU NISMO KAR TAKO
Nekoliko prispevkov iz najstarejše clevelandske naselbine. (Piše J. Resnik)
Newburg, ali kakor se sedaj imenuje — Novo mesto, ni tisto Novo mesto v starem kraju, tam ob temnozeleni Krki, dasiravno imamo tudi tukaj Krko, pa ne vodo, ampak društvo s tem imenom. Nekoč sem čital v Ameriški Domovini, da so se prvi Slovenci, ki so prišli iz stare domovine, naseljevali v Newburgu. Seve, povprašati jih ne morem s katerim parnikom so sem prišli, to pa zato, ker so že vsi pomrli. Lastimo si pa prvenstvo, da so prvi clevelandski Slovenci stanovali tukaj v Newburgu in sicer na Marble Ave. Upam, da nas rojaki, ki žive na St. Clair ju in drugod, zato ne bodo zavidali.
Moj namen je, da cenjenim či-tateljem v Novem mestu na St. Clairju, Collinwoodu, beli Ljubljani in drugo, nekoliko opišem, kaj vse imamo pri nas, da ne boste mislili, da smo Novomešča-nje kar tako . . .
Imamo krasno stavbo, ki nosi na pročelju napis: Slovenski Narodni Dfom. Stavba je last delničarjev in ponosni smo na ta narodni hram, ker je absolutno naša last — brez vsakega dolga.
Nekoliko dalje stoji župnišče, kjer stanujeta naša dušna pastirja: Rev. J. J. Oman in Rev. Al. Gnidovec. Blizu tam stoji naša farna šola, kamor pohaja dnevno nad 600 slovenskih otrok. Ako stojimo ob šoli, pa zagledamo še novo cerkev sv. Lovrenca. Tujec, ki pride k nam prvikrat k maši, je malo žaču-den, ko vidi veliko poslopje s stolpom, ki pa ni cerkev, ampak je šola. Poleg tega 'poslopja je pa nizka stavba, to je pa naša cerkev, ali vsaj začetek cerkve.
Nekoč mi je pripovedoval znanec, ki je prišel prvikrat k nam k maši, da je odprl vrata pri poslopju, kjer je videl tudi zvonik, pa je videl notri vsepolno-otrok, pa nobenega oltarja.
Resnica je, da imamo samo pol cerkve, druga polovica pa bo zrasla v kratkem času. želja vseh faranov sv. Lovrenca je, da bi že prihodnje leto začeli s zidanjem in dogotovili cerkev. Ne bo sicer tako velika kot bo cerkev sv. Vida, pa bo boljši za nas — ker bo naša.
Koliko imamo društev v naši naselbini, ne vem dobro. Skušal jih bom našteti po vrsti, kolikor jih vem. Prvo društvo je bilo ustanovljeno pred 30 leti, to je društvo sv. Alojzija. To društvo •še danes nosi prvenstvo in ima še več članov-ustanovnikov živih.
Drugo društvo je bilo ustanovljeno kmalu zatem in bo prihodnje leto praznovalo svojo 30-letnico obstanka, to je društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, ki je danes največje društvo v naselbini.
Tiste čase je bilo dosti fantov v naselbini, pa so sklenili, da hočejo tudi oni imeti svoje društvo. Ustanovili so si društvo sv. Antona Padovanskega. Dne 1. februarja letos so praznovali 25-letnico obstanka.
Ker je pa nevošljivost povsod, je tudi pri ženskah, zato se spravijo skupaj in si ustanovijo društvo sv. Ane. Društvo so priklo-pile KSKJ in dobile številko 150.
Vesti iz domovine

nekaj rojakov, ki niso bili še člani KSKJ in si ustanovijo društvo, ki se imenuje društvo sv. Družine št. 207 KSKJ.
Rojaki na zapadni strani mesta, si pa mislijo tako: "če je za druge tako dobro, naj bo pa še za nas in ustanovijo si društvo sv. Križa št. 214 KSKJ. Tako imamo sedaj pet društev, ki spadajo pod K. S. K. Jednoto in pod zvon sv. Lovrenca.
To pa še ni zadovoljilo naše napredne rojake. Neke nedelje večer pride k nam več glavnih odbornikov Slovenske Dobrodelne Zveze, z vrhovnim zdravnikom dr. Seliškarjem. Ko so nam v takratni Plutovi dvorani razložili namen in cilje domače or-
ganizacije Slovenske Dobrodelne Zveze, je bilo takoj nekaj rojakov pripravljenih, da se dajo zdravniško preiskat in ustanovilo se je društvo Mir št. 10 SDZ. Društvo deluje in posluje po načelu svojega imena in do sedaj se še ni slišalo ne od seje in ne privatno, da bi društvo ne bilo vredno tega imena, dasiravno ima okrog 350 članov samo v odraslem oddelku.
Ko smo pa videli, kako Slovenska Dobrodelna Zveza lepo napreduje, izplačuje vse, do česar so njeni člani opravičeni, smo ustanovili še eno društvo in mu dali ime Bled št. 20 SDZ. Ime Bled je znano Slovencem in ga še pesnik opeva: Otok bleški, kinč nebeški. -
Zopet je prišla ženska nevošljivost zraven, pa so si ustanovile društvo Kraljica miru št. 24 SDZ. Naj še omenim članicam, kako je prišlo do tega imena. Neke nedelje so naš g. župnik, Rev. Oman povedali v cerkvi vernikom, da je sv. Oče papež pridel litanijam Matere božje: "Kraljica Miru, prosi za nas." Ta prošnja naj bi bila v spomin svetovne vojne, naj bi se človeški rod v bodoče izogibal strašne šibe — vojne.
Naši sosedje v Maple Heights so postali pozorni na našo Slovensko Dobrodelno Zvezo, pa so šli na delo in si ustanovili društvo Dom št. 25 SDZ.
Ogromno čeljust predzgodo-vinske živali. Profesor dr. Jo-vanovič je napravil iz Skoplja v družbi dveh inženjerjev izlet proti vasi Nerezi, kjer je zapazil, da iz zemlje moli nekaj belega. Profesorja je to zelo zanimalo, posebno ker mu je bilo znano, da je nekdaj vsa ta kotlina bila pod vodo, sedaj pa jo pokrivajo velike plasti peska. Ko si je dr. Jovanovič ogledal beli predjnet od blizu, je takoj videl, da je to ogromna kost. O svoji najdbi, pa obema tovarišema ni črhnil besedice, ampak je šel za njima proti domu. Drugi dan se je v družbi prijateljev vrnil s potrebnim orodjem in začel odkopavati. Kopali so previdno. Trud je bil bogato poplačan. Izkopali so ogromno čeljust pred-potopnega sesalca mastodonta, na kateri je bil ohranjen še mlečen zob, širok četrt metra, čeljust je bila dobro ohranjena.
dveh zakoncev v ist? V vasi Zlaganju pri ško-cijanu sta živela zakonska Jože in Uršula Zupančič, po domače Krimšek, polnih 56 let v sreči in zadovoljstvu. Jože se je rodil leta 1848., Uršula pa leta 1847. Nedavno ponoči pa sta oba zakonca zaradi starosti umrla, in sicer mož ob 12., žena pa ob 5. zjutraj. Oba so položili na skupen mrtvaški oder. Jože je bil dosmrtni član gasilnega društva v škocijanu in velik ljubitelj godbe. Najljubša mu je bila harmonika, s katero je od svoje zgodnje mladosti do visoke starosti razveseljeval svate. Blag jima spomin!
Starček je zmrznil pri Borovljah. 26. januarja so našli v Srednjem Kotu pri Borovljah zmrznjenega 80 letnega posestnika Petra Maleja iz Starega Kota. Mož je šel 19. januarja z doma proti Borovljam, sredi poti pa mu je spodrsnilo, da je padel in se kotalil kakih 10 metrov
Smrt
'v.
noči
jega psička, ki je bil v nevarnosti, da ga povozi avtomobil, .je v Mariboru trgovinski potnik Franc Klemše skoro sam izgubil življenje. Ko je skočil proti avtomobilu, mu je spodrsnilo in se je tako nesrečno zaletel v avtomobil, da si je prebil lobanjo in razbil tudi nos. V bolnišnici so ga sicer takoj operirali, vendar pa so poškodbe tako hude, da je le malo upanje, da bo okreval.
Vola padla iz vlaka. Te dni sta padla dva vola iz voza vlaka, ki je vozil živino, namenjeno v Italijo. Vol, ki je padel kmalu od zagorske postaje iz voza, se je ubil. Drugi vol je padel pri Kresnicah in ostal živ.
Volkovi na Hrvatskem. Kakor javljajo iz Karlovca, se v zadnjem času v gozdovih pri Du gi Resi pojavljajo črede volkov. Tamkajšnji lovci so že večkrat priredili pogon na to nevarno divjačino, a brez večjega uspeha. Te dni pa je Andrej Špehar iz Generalskega stola imel redko srečo: naletel je v gozdu na volka in ga z enim strelom smrtno zadel. Ustreljeni volk je izredno velik; dolg je skoro dva me tra.
Ogenj v Levcu. V noči na svečnico je nastal požar v hiši trgovca in gostilničarja g. Zadela v Levcu pri Celju. Domače gasilno društvo je prispelo takoj na kraj nesreče in omejilo požar, celjski gasilci pa so se morali omejiti le še na varovalno delo. Vzrok požara še ni ugotovljen.
Dva požara v eni noči. V zadnjem času se pojavljajo v novomeški okolici požari. Na praznik je nastal požar pri posestniku Josipu Sašku v Malem Orehku, župnija Stopiče. Pogorela mu je družinska hiša z vso opremo vred. Pri gašenju je dobila hišna gospodinja nevarne opekline-po obeh rokah. Gasilci iz Stopič so ogenj omenili, da se ni razširil na sosedna poslopja. — Ko so se vračali proti domu,
ščeni so po večini mali posestniki in kmečki fantje, a mnogo je takih vmes, ki jih odpustitev prav občutno zadene. Ljudje so obupani in ne vedo, kam bi se obrnili.
Neprostovoljna kopel v Blejskem jezeru. Spričo precejšnjega mraza, ki traja na Bledu že nekaj časa, je jezero zamrzlo. Domačini p r i d n o sekajo in spravljajo led ter ga odvažajo v ledenice. Ker je led ponekod debel že več cm, drži že ljudi. Zato je videti na njem precej otrok, ki se veselo drsajo.
Pred dnevi je bila na ledu precejšnja skupina šolskih otrok. Med njimi je bil tudi učenec V. razreda Hrovat Ivan. Ko se je oddaljil od brega komaj pet do šest metrov, se mu je udri led pod nogami. Siromak je padel v jezero. Ker ni znal plavati, je čofotal po vodi in obupno klical ljudi na pomoč, že se je pOtap-lal, kar mu vrže šolski tovariš Vidic Andrej svoje smuči, na katere se je Hrovat nekaj časa upiral. Nek delavec je prinesel desko, jo dal Vidicu — le ta pa potapljajočemu se Horvatu, na katero je sedel in se tako rešil gotove smrti. Ves dogodek se je izvršil pred ladiščem Zdraviške-ga doma, kjer se je zbrala precejšnja množica ljudi ter sočuv-stvovala z ubogim siromakom Horvatom, katerega so njegovi roditelji vsega mokrega in pre-mraženega odvedli domov. Sli-čen slučaj se je zgodil te dni z nekim delavcem, ki je v družbi tovarišev zabijal pilote v jezero. Hoteč dvigniti neko desko, ki mu je padla v jezero, se je sklonil preveč nad jezero in padel v vodo. Na krik so pritekli tovariši delavci in ga potegnili z jezera vsega premraženega. -o--
ČRNA ZENA
ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran
"O, France, je-li mogoče? Ali je resnica? — Pa vsaj ne sanjam? — O, sreče — prevelike sreče! . . . Danes zjutraj sem šla na božjo pot k Mariji na
Ko pa nekateri takratni in še danes živeči rojaki vidijo, da ta društva lepo napredujejo, si ustanovijo še eno društvo in ga posvete sv. Jožefu, patronu Kranjske dežele. To je bilo društvo št. 146 KSKJ. Tako imamo tukaj tri društva, ki spadajo h Kranjsko Slovenski • Katoliški Jednoti in vsa tri društva zborujejo v SND. Vsa tri društva so velika in vsak čas pripravljena pomagati eden drugemu.
Ker se je naselbina množila in ni bilo več prostora v bližini fa-
Za njimi so prišli rojaki na zapadni strani mesta, ki so iz-prevideli, da je domača organizacija najboljša, pa so si ustanovili društvo Soča št. 26 SDZ.
Tudi rojaki, živeči v Randall in Warrensville so čutili potrebo, da postanejo člani te preko-ristne organizacije in si ustanovijo društvo Warrenswille št. 31 SDZ.
Ko to vidijo rojaki, živeči na 93. cesti in okolici: "Zadosti nas je tukaj, da si ustanovimo društvo." In ustanovili so si dru štvo Danica št. 34 SDZ. Mi slim, da so si to ime izbrali, ker žive na vzhodu, ali. na "jutro-vem."
"Naj še omenim, da so naši rojaki tam za brooklynskim mostom tudi videli, da je SDZ jako fina organizacija, pa so si kar hitro osnovali društvo brook-linski Slovenci št. 41 SDZ.
To je dalo tudi poguma našim zavednim rojakom, ki žive nekoliko južno od nas, pa so si ustanovili društvo Naš Dom št.
po bregu navzdol. Vstal je še,
pa mu je najbrž postalo slabo, so opazili ogenj v pol ure odda-Zato je legel, se naslonil na roko in zaspal za večno. Zdravniki niso mogli ugotoviti, ali ga je zadela srčna kap ali je zmrznil. Domači so mislili, da je odšel k hčerki na Bajtiše ali na Kočuho in ga zato niso pogrešali.
Skoro so živega pokopali. Te dni bi imeli v Bihaču pokopati i
ljenem Vinarebru, kjer je gorelo pri posestniku Francu Golo-biču. V poslopju, ki je služilo svoječasno za gospodarske namene, je zgorelo več voz sena in poljskih pridelkov. Tudi tu so uspešno posredovali stopiški gasilci.
Smrt starih korenin. V gor-
GOVOREčl NAPISI
Po mestih vidimo zvečer vse^ polno raznih napisov, ki v električnih žarnicah vseh barv ka žejo drago reklamo. V Chicagu je pa neka firma postavila na pročelje trgovine napis, ki govori. Napis ima zvočnik, ki je zvezan z radio oddajno postajo in se čuje iz napisa vsak večer glasna reklama, ki se sliši miljo daleč. Well, dokler je en sam tak govoreči napis, je že še, toda kadar ga bo upeljala vsaka trgovina, pa ne bo prav prijetno hoditi ob večerih po chica-ških ulicah.
---o--
50 SDZ.
Tako je v fari sv. Lovrenca danes devet društev, ki spadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi.
Tudi je več društev tukaj, ki spadajo' k Slovenski Narodni Podporni Jednoti. Mislim, da je bilo prvo, ki se je priklopilo k SNPJ, društvo Brooklyn št 135.
Rojaki, ki so tiste čase živeli v bližini Hill St., so uvideli potrebo proti zavarovanju proti raznim nezgodam, pa so si usta novili društvo Tabor št. 139 S.
re, so se nekateri rojaki izselili IN p j Ker so se pa iz omenje-v bližnjo naselbino Maple j"	^^ izsemi> zbo.
Heights. Bili pa so^lam enega | rujejo aedaj v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave., in
70-letnega učitelja Ahmeda be-j njih Petrovcih je umrl 80 letni ga Ibrahima Pašiča, ki je bajeiVarga Endre, upokojeni učitelj, umrl. Opravili so za njim že ki je tam vršil učiteljsko in or-vse muslimanske pogrebne slo- ganistovsko službo skozi 53 let vesnosti, ko je nekdo opazil, da — V. M. Soboti je bil v petek poje mrlič še topel. Nastalo je ve- kopan 82 letni Gradar Jožef. Bo-liko razburjenje. Poklicali soilehal je le nekaj dni. Skoraj zdravnika, ki je takoj dal Paši- istočasno je zatisnil oči k smrt ča prepeljati v bolnišnico, kjer nemu spanju v soboški bolnici so ugotovili, da je starčka prijel trgovec Herlinger Jožef. Doča-močan krč in da je to stanje bilo kal je 86 let. Pokopan je bil v podobno smrti.	nedeljo.
Zaradi padca ob nogo. Iz Sv. Križ pri Litiji. Pred Kamenščaka nam pišejo: Nekaj kratkim je umrl v Nemčiji Franc tednov je že, ko se je zgodila hu- Grm, tukajšnji domačin, šel je da nesreča. Mlad fant, 24-letnijv tujino za zasluzkom. Na ulici Karel Rudolf iz Kamenščaka, sin g aje zgrabil voz cestne železni-Franca Rudolfa, tajnika cestne-!ce ter ga hudo poškodoval. Štiri ga odbora v Ljutomeru, je šel mesece se je njegova krepka napo opravkih iz Cezanjevcev po rava borila s poškodbami. Konkavni cesti domov, pa je na le- čno jim je podlegel. Zapušča ze-deni cesti padel tako nesrečno, no in troje otrok. — Umrl je 7. da se je ustrelil s samokresom v februarja najstarejši moz nase levo nogo pod kolenom. Krogla fare Franc Zupan s Cerovca, mu je prebila kost in glavno ži- star 92 let. Trdil je, da bo doca-lo Prepeljali so ga v ormoško kal 100 let. Zlezel je sam na pec bolnišnico, kjer so mu morali in tam nenadoma umrl. Radi odrezati levo nogo malo pod ko- njegove šegavosti je bil splošno lenom. Nesreča nikdar ne poči priljubljen.
va	V petek 6. februarja so po-
Nesreča s cirkularko. Z levo kopali na pokopališču na Žalah roko je prišel po nesreči v teko- Franca Petka, najstarejšega čo cirkularko 23 letni Viktor Kropič iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Mladenič je ob štiri prste leve roke. Ponesrečenca so z zasebnim vozilom odpeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
Nezgoda pri delu. V mariborsko bolniščnico so pripeljali 21-letnega uslužbenca velepose
DNEVNE VESTI
ali drugega omenjenih društev pa si mislijo: "Kaj bomo hodili tako daleč na sejo, ko imamo lahko tukaj svoje društvo." Dobe še
Kamničana. Dočakal je visoko starost 93 let.
Umrl je Račečič Jože z Dol. Skopic št. 1. Rajni je bil silno agilen javen delavec. Več let je bil tudi odbornik tukajšnje hranilnice.
Bridka usoda senovskih rudarjev. še slabši kakor v drugih revirjih Trboveljske premo-
109. cesta.
(Pride še)
stva grofa Attemsa v Slovenski j gokopne družbe je položaj na Bistrici Frana Huberja, katere- Senovem pri Rajhenburgu. Pr-mu je cirkularka prerezala leve vega februarja je bilo odpoveda-dlan. Poškodba je huda.
Usodna nesieea. Da reši svo-
V ,
no delo na Senovem 41, na Re-štanju pa 193 delavcem. Odpu-
Francija kupuje večino
blaga iz Nemčije
Pariz, 2. marca. — Francija je bila vse do leta 1930 najboljša odjemalka ameriškega blaga. Danes se je pa to izpreme-nilo in Francija kupuje več od Nemčije kot od Zedinjenih držav. V letu 1929 je Francija kupila v Ameriki za 7,159.000 frankov blaga, od Nemčije pa 6,617.000.000. V letu 1930 je postal položaj drugačen. Iz Nemčije je dospelo v Francijo za 6.-098.000.000.	i	.
Največji meteorit je bil odkrit v Afriki London, 2. marca. — Zemlje-merec Hott je pravkar odkril v bližini jezera Tanganyka največji doslej poznani meteorit. Slednji tehta 80 ton in obstoji iz železa in niklja. Je štirideset čevljev dolg.
Aretirani, ker so prodajali v nedeljo kruh
Baltimore, 2. marca. — Policija je zaprla tukaj včeraj tri osebe, ki so prodajale kruh. Prodajalci drugega blaga niso bili aretirani. Neka stara postava prepoveduje vsako prodajo blaga ob nedeljah.
130,000 delavcev odpuščenih v Rusiji
Moskva, 2. marca, — Boljše-viške oblasti so te dni odpustile od dela 130.000 raznih delavcev, in sicer iz tovaren ali uradov. Vzrok odpustitve .je, ker so bili delavci nezmožni pri svojem delu ali pa se niso dovolj potrudili.
blejsko jezero in sem jo tako iskreno goreče prosila, naj mi ona zopet vrne tebe, če še živiš,
—	in zdaj si tu. — France! . . . France!.. . France!"
Zopet se mu je naslonila na prsa.
"Zalka," je jecljal France ves srečen, pa vendar poln bojazni in skrbi, medtem ko je njegov topel dih božal Zalkino belo lice, "Zalka, tako si ljubezniva in tako dobra;--toda nemara —
nemara bi me ne mogla več ljubiti, če bi vedela vse.---
Skoro si ne upam ti razodeti vse resnice . . . Ah, da bi bil vsaj prej to storil!"
"France," je zakričala žena vsa presenečena in prestrašena, "nikdar več se ne smeva ločiti! Saj vendar ostaneš pri meni?"
"če me ti še hočeš, seveda,'" je stokal mož.
"France, da bi te ne hotela,
—	ko sem vendar štiri leta jokala za teboj in hrepenela po tebi noč in dan! — Saj si vendar moj ljubi, ljubljeni mož." Obmolknila sta. Francetu se je trgalo srce, a moral je na dan z besedo:
"Zalka, nikar se ne prestraši
—	enkrat ti moram povedati, da boš na jasnem . . . Zalka jaz nisem tvoj mož! . . ."
"France," ga je jokaje prekinila žena, "saj naju je vendar duhovnik poročil kot moža in ženo!"
"Bodi tako dobra," jo je trepetaj e prosil mož, "pusti me, da izgovorim, kar moraš vedeti; sicer mi bo še težje opisovati ti svojo bedo.--Bil sem že preje poročen, žal da ti pred najino poroko nisem razjasnil svojega prejšnjega življenja; to je, kar me tako zelo peče. Torej imel sem že ženo. Pa ta moj zakon ni bil srečen; nisva bila namreč drug za drugega — zakaj, to ti povem pozneje . . . Prigodila se je velika nesreča, pri kateri je navidezno umrla tudi moja žena. Cela vrsta mož mi je zatrdilo pod prisego, da je res umrla; pa so bili tudi tako jasni sledovi in znaki, da nihče ni mogel dvomiti o njeni smrti. — Čez nekaj časa po tem dogodku sem zapustil oni kraj in se preselil na Gorenjsko. Tu sem spoznal tebe in te vzljubil. Pred najino poroko so mi poslali iz mojega prejšnjega bivališča po stavno potrdilo, da sem prost. Vse je bilo pravilno potrjeno s pečatom in podpisom postavnih oblasti: da je moja žena res umrla in da sem jaz prost. Niti v sanjah bi mi ne bilo prišlo na misel, da more žena še živeti. — In vendar je živela ... Ni umrla, ampak je le prišla v sužnost. In potem, ko sva midva živela najsrečnejše dneve, je nenadoma prišla na površje — v čudni
postavi--"
"Črna žena'.'" ga je vprašaje prekinila Zalka.
"Da, črna žena.--Dolgo
me je iskala in ko me je slednjič našla, je strastno povdarjala svoje pravice do mene ... O Zalka, ne morem ti povedati, kaj sem vse takrat prestal in pretrpel! Dolžnost in ljubezen sta bojevala v mojem srcu strašen boj, toda dolžnost je morala zmagati. — Kot značaj en mož in kot kristjan sem moral iti s svojo pravo ženo, drugega mi ni preostajalo. Da bi pa prihranil tebi in otroku sramoto, zato sem odšel skrivaj, brez slovesa in sem ti zamolčal vzrok svojega bega ... O, Zalka, bilo je grozno . . .!"
"In kje je zdaj črna žena?" ga je vprašala Zalka dalje, zadržujoč sapo.
"Umrla je," je žalostno odgovoril France.
Umrla? — Gotovo in resnično umrla? — Ali res ne pride nikdar več?" ga je v eni sapi izpra-ševala Zalka, "ali veš popolnoma gotovo, da res ne živi več?"
"Da, umrla je ob onem groznem vnetju smodnika na špiku — nesrečna, uboga žena!" ji je odgovoril France s solznimi očmi; "jaz sam in Kroparski mo-žek sva jo pokopala še isto noč na pokopališču pri cerkvici sv. Vida; — Bog jima bodi obema milostljiv!"
"Torej je bilo vendar res, kar so pripovedovali ljudje in kar sem si sama domišljevala? — Toda, France, žalosten si in jokaš za 'črno ženo.' — Zelo, zelo rad si jo pač imel in jo ne moreš pozabiti?"
Iz teh njenih besed je odsevalo nekako ljubosumje. France ji je prosto in odprto pogledal v obraz in lahno rekel:
"Da Zalka, rad sem jo imel in sem ji bil zvest, kar je zahtevala od mene dolžnost, do zadnjega tr'enutka. Toda pravo močno in globoko ljubezen, ki napolnjuje celo srce in vse življenje moževo, to sem občutil le zate in za nikogar drugega na svetu ne. . ." "In nisi bil srečen z ono?" "Ne. — Nisva se povsem razumela. Najini naravi sta bili preveč neenaki. Vendar se mi je smilila in se mi še smili, ker drugače ni mogla; prevroče je žarela po njenih žilah ciganska kri."
"Ciganska kri!" je presenečena zakričala Zalka, "mar je bila ciganka?"
"Da, bila je edino dete ciganskega vojvoda bosniškega," je odgovoril mož počasi, "po svojem stanu in premoženju prin-cesinja."
"Ciganka! — Ciganka! . . ." "Zalka, poslušaj me, natanko ti moram povedati vso svojo in njeno zgodovino," jo je naglo-ma prekinil mož. "Pojdi, sediva na klop, truden sem že. — Ko boš enkrat vedela vse, potem me sodi."
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Parlor set
naprodaj in precej drugega pohištva, dresser, buffet, bela peč, vse kot novo. Zelo poceni. 1427 E. 63rd St.	(53)
Cementna dela
Izdelujemo vsakovrstna cementna dela kot hodnike, driveway, garaže, itd. na lahka odplačila. Delo izvrstno, točno in garantirano ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni. Se priporočam. A. Malnar, 1119 Addison Rd. ENdicott 4371.
(Mar. 3. 5. 7.)
V najem
se da več stanovanj, po šest sob. Vprašajte na 6128 St. Clair Av.e. Suite No. 10.	(55)
Čedno stanovanje
se odda, s štirimi sobami, kopališče, toplota. Rent $18.00. Tudi garaža, ako se zahteva. Blizu Union ali Broadway kare. 3597 E. 72nd St.	(53)
V najem se da
stanovanje 5 sob in kopališče, zgorej ali spodaj, jako lepo do-korirano. Porč spredaj in zadaj. 891 E. 72nd St. EVergreen 0680-W. J. Heipp.	(52)
Stanovanje
se odda v najem in kopališče, garaža. 1215 Addison Rd. — Vpraša se na 6424 Spilker Ave.
(52)
V slovenski naselbini
je najboljša farma naprodaj po prav nizki ceni. Več se pozve pri Mary Rozman, R. 3, Box 101 Marshfield, Wis.	(52)
Garaža
pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave.
(Tue. Fri. x)
4
•JJTf!
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 3D, 1931
«* os«._Stanley
YES, A FELLER, CAME | IN THIS MORNING ANO 1 .SAID THE ONLY WAY YoO CAN -TELL. "THE ROAD FS?C?M "THE RIVER j IS WREN Youfee IN s VTH'fSlVEfe YOD SINK, ) \ AND IN "THE ROAD / Vs YOUeE SUNK',! J
WOW-THEM LOWER ROADS \ ARE A MESS,, MUD To THE / AXLESx AND NO CHANCE \ OFCqETDNJ^ THf20U^rt-V0U ) \ MEN WHO Fl<50f5E ON MAXIM'(
V them RivEie. TOWNS bbttbr
)\ stav here in the dtsy / i for a couple of days, f
| i "till things cle are J~ "T^ UP!'._——i ////)
TIME TABLE.
Piratje na reki Mississippi
SPISAL FRJEDRICH GERSTAECKER Za "Ameriško Domovino" prevel A. Šabec
' Nudfllieuanle)
Stari mož pa med tem ni trdno spal. Krmarjev lahen korak in pritajeno renčanje njegovega psa ga je zbudilo, in dasi se ni premaknil, je vendar napeto poslušal glasove obeh malo-pridnežev, dasi besed ni mogel razumeti. Pri tem pa je seveda mislil, da je čoln še vedno privezan na svojem mestu. Tedaj pa je padel njegov pogled slučajno na neko temno senco na bregu in v naslednjem trenot-ku je videl, da plove čoln s tokom navzdol.
•— Ali bdim ali sanjam? — se je vprašal. — Pri Bogu, čoln plove naprej!
V tem trenotku je prijel za puško, planil pokonci in videl oba moža, katera je že prej sumil nepoštenih namenov, kako sta se trudila z zabojem, da bi ga spravila nad odprtino.
—	Hej, kaj pa to pomeni? — je zaklieal, hkrati pa udaril z nogo ob pod, da bi dal svojim ljudem znamneje, naj pridejo gor. — Pri Bogu, mi plujemo naprej!
—	Na, tu imaš! — je zamr-mral Bili. — Zdaj se stvar pričenja. Nu, kaj zijaš? Spravi ga proč!
Blackfoot je skočil k svoji puški, katero je prej naslonil v bližini, da bi imel proste roke pri prerivanju zaboja. Edge-worth je stal prikrit za velikim kovčegom, pirat pa je s svojo puško pomeril in naglo stopil še par korakov naprej, da bi bolje zadel prsi svojega nasprotnika.
—	Sto hudičev, — je v tem trenotku zakričal spodaj čolnar Bob, — kdo pa je zaprl izhod? Proč od tu lopovi, ali pa--
Nadaljne njegove besede je prevpil Bili, ki je zakričal: — Tak pihni ga vendar, v hudičevem imenu! S tem boš dal obenem signal, zakaj zdaj bova potrebovala naše ljudi. — Bili še ni izgovoril zadnjih besed, ko je zagrmel strel.
Krmar se je naglo obrnil, da bi videl uspeh strela, toda kako se je začudil, ko je videl, da je njegov tovariš visoko dvignil svojo puško, se opotekel preko krova, nato pa se brez moči zgrudil na tla. Ko je namreč stari lovec videl, da je zločinec odvrgel svojo krinko in pomeril nanj, je v trenotku sam dvignil svojo zvesto puško ter mu poslal kroglo v glavo.
Toda s tem še ni zadovoljen, kajti vedel je, da se mu je prav tako bati krmarja, plane hitro naprej, da se polasti Blackfoo-tove puške, ki je bila še neiz-streljena. Toda Bili je kmalu izprevidel, če se staremu posreči doseči puško, da mu je potem izročen na milost in nemilost, zato je istočasno kakor Edge-worth planil k puški, jo prijel za cev ter zakričal:
—	čakaj, kanalja, čakaj! — Sem tvojemu sinu pomagal v večnost, bom zdaj pa še tebe za njim poslal! — in s svojo orjaško močjo, s katero se moči starega moža niso mogle meriti, je slednjemu iztrgal puško, ki se je v tem trenotku .sprožila, ne da bi krogla koga zadela. Toda kljub temu se ne ve, kako bi se ta boj končal, kajti tudi prazna puška je bila strašno orožje v rokah močnega moža, toda te zadnje besede, ki jih je izgovoril krmar, ko je povedal Edge-worthu, da mu je on umoril sina, so dale staremu možu nadčloveških moči.
—	Ha, prokleti morilec! — je zakričal stari, planil na Billa in ga zgrabil za grlo. Ta se ni tega napada nadejal, vendar je naglo zgrabil starca z levico za zapestje, z desnico pa je dvignil puško in je hotel pravkar s puškinim kopitom udariti starega po glavi, ko se je nenadoma po-
javil nov sovražnik. V tem trenotku je namreč planil krmarju v zatilnik pes Volk, ki je s tem prisilil, da je krmar izpustil Ed-gewortha, nakar so vsi trije padli boreč se na tla.
Ljudje spodaj v podkrovju pa med tem tudi niso držali križem rok. Z združenimi močmi SO' toliko odrinili zaboj nad odprtino, da se je mogel posamezen mož izriniti na krov. Bob je prišel prvi na krov ter je takoj skočil k Edgeworthu. Za njim so prišli še ostali, nakar je bil boj kmalu končan. Krmar se je nekaj časa otepal in branil tolike premoči, naposled pa je podlegel.
Tedaj pa se je mahoma vzravnal Bob in rekel:
—	Tiho. . . jaz slišim veslanje nekega čolna.
—	Boat ahoi! — je tedaj zakričal krmar, kolikor glasno je mogel, pri tem pa je poizkusil prijeti svojo piščalko, da bi nanjo zapiskal. Toda v naslednjem trenotku mu je že pritisnil Bob svojo dlan na usta in istočasno tiho zaklieal:
—	Ah, stvar mi pričenja postajati jasna. . . Hitro, fantje, hitro, zamašite mu gobec!
V	tem se je iz megle nad vodo zaslišal glas, kakršnega dajejo navadno od sebe nočni jastrebi.
—	Tiho in nihče vas naj se ne premakne! — je ukazal Bob. — Ta-le lopov tu spada k onemu čolnu. . . če smo tiho, jim morda zdaj v megli in noči uidemo Držite trdno lopova za noge! Ta be št j a bi zdaj rada zakričala Mr. Edgeworth, primite in potolažite psa, zakaj samo enkrat naj zalaja, pa smo vsi izgubljeni.
—	Boat ahoi! — se je v tem trenotku zaslišal glas z vode. Bili, ahoi. . . Da bi te strela! — Tak kje si? Odgovori vendar!
Edgeworth je napeto prisluškoval, možje pa so z vsemi močmi tiščali k tlom krmarja, ki si je na vso moč prizadeval, da bi se oprostil.
V	tistem hipu je zaškripalo krmilo in Bob je takoj skočil na zadnji konec čolna, da potegne krmilo iz vode, kajti hotel je preprečiti vsak nepotreben šum, ki bi jih bil lahko izdal. Toda, naj si je prizadeval, kakor je hotel, krmila ni mogel dvigniti iz vode in bilo je jasno, da je moral na njem viseti kak težak predmet. Bob se je nagnil, da bi bolje videl, in je v megli sicer opazil neki temen predmet na beli krmilni deski, ni pa mogel ugotoviti, kaj bi to bilo.
—	Ahoi! — se je spet zaslišal klic mož v čolnu, ki je bil pa zdaj že bolj oddaljen od Edge-worthovega vozila. — Bili, božja strela, kje pa tičiš?
Nato so zaslišali možje zopet veslanje, ki pa se je vedno bolj oddaljevalo, dokler ni naposled v dalji popolnoma utihnilo. 27. Georginin sum.—Kelly reši svojega Zamorca
Istega večera, ko je Kelly pri "Rjavem medvedu" pretehta-val vprašanje, kako bi bilo mogoče odvrniti nevarnost odkritja njihovega otoka, je hodila Ge-orgina, kraljica te kolonije zločincev, z nestrpnimi, naglimi koraki po svoji krasni sobi sem in tja. Tu in tam se je ustavila za hip pri oknu ter prisluškovala, kakor da nekoga pričaku je, katerega pa od nikoder ni.
Oči lepe žene so žarele od jeze in nestrpnosti. Kelly je odšel že v četrtek zjutraj z otoka in od takrat se ni več pokazal, njen sel, Mestic, deček, ki ga je sama vzgojila in ki je bil posvečen samo njeni službi, se tudi ni vrnil, in njena jetnica je zbežala sam Bog ve kam. . . Imela je torej dovolj povoda za svojo ne-
strpnost in razburjenost. Sicer je poslala že več ljudi za Mesti-cem, toda vrnili so se, ne da bi ji vedeli o njem kaj povedati; nihče ni o njem slišal, niti ga videl. Samo še eden se ni vrnil, namreč Peter, na katerega je sedaj tako nestrpno čakala, če bi ji morda cn vedel kaj več povedati o njem.
Končno se ni mogla več premagovati in je hotela pravkai oditi v Dom samcev, ko je nekdo potrkal na vrata njene sobe, in ko je stopila odpirat, je videla na vratih širokoplečo Petrovo postavo. Na njen migljaj je stopil Peter v sobo, in komaj je bil notri, ga je Georgina prijela za roko in vprašala:
—	Kje je Olyo?
—	Ne vem, — se je glasil pol nevoljen, pol mučen odgovor Petra, ki je z drugo roko, ki jo je imel prosto, segel v žep po tobak in začel žvečiti.
-	Kje je Olyo? — je ponovila resno gospodarica. — človek, poglejte mi v oči in odgovorite na moja vprašanje! Kje je deček?
-	Jaz ne vem, saj sem vam že povedal to! — je zabrundal Peter ter pljunil v kamin. — Pre-iskal sem vso goščo, toda našel nisem ničesar.
—	V gošči ste iskali? V gošči? čemu v gošči? — je vprašala Georgina. — V mestu bi moral biti, ne v gošči. Zakaj si ga iskal v gošči?
—	I, ker ga v mestu ni bilo, strela božja! Ker po zraku ni mogel odleteti, sem si mislil: biti mora ali v, mestu, ali v gošči. Nekje mora vendar tičati, toda vse zastonj — v mestu ga ni, v gošči tudi ne--
—	Kaj pa v vodi, Peter, v vodi. . . je zašepetala Georgina s komaj slišnim glasom.
—	V vodi? — je ponovil čolnar prestrašeno ter se nezaupno ozrl okoli sebe. — Kako pa pridete na to misel?
Georgina je uprla takrat svoj pogled v njegove oči; v njenem pogledu se je zrcalila nema groza, ko je rekla s tako tihim glasom, da je bilo komaj razumeti besede:
—	Torej v vodi — v vodi si ga našel? človek, govori vendar in ne tiraj me v obup!
—	Ne, tudi v vodi ga nisem našel, — je rekel Peter in pogoltnil čik, ki ga je-žvečil.
—	Pa si torej vendar tudi v vodi gledal za njim? Tudi tebi se je potemtakem porodil neki sum in mislil si, da ga morda v vodi najdeš. Govori, in spravi me že iz te strašne negotovosti, ki je hujša, kakor najstrašnejša resnica.
—	V vodi da bi ga bil iskal? Jaz? Nezmisel! čemu naj bi
ga bil v vodi iskal? Harris je kel končno pirat ter pri tem po-samo menil----kašljeval, kakor bi ne mogel
—	Kaj je menil Harris, Pe-| spraviti besed iz grla. — Har-ter? — je naglo vprašala Geor-jris je videl čoln prihajati proti Sina. | kraju, in sklenil ga je počakati,
—	I, kaj je menil? To, da de- ker je hotel govoriti z dečkom, ček ni prispel na breg, — je re- Toda edine poti, ki pelje od tam,
Na Washingtonov rojstni dan se je podal predsednik Hoover v cerkev, da počasti spomin velikega predsednika. V cerkvi je sedel v isti klopi, katero je rabil svoje čase Washington. Na sliki ga vidimo, ko gre iz cerkve, držeč za roko svojo vnukinjo Peggy Ann.
Petletni sinček Irene Schroeder, ki je 23. februarja zadostila pravici na električnem stolu, radi umora državnega traperja. In prav ta moli otrok je nehote izdal lansko leto svojo mater, ko je rekel: "Mama je ustrelila policaja."
THE OLD HOME TOWN
- - ftcshtoAd U. S. Patent OIHie.
did mix up some NICE mop 1 this , ^ time!,

the proprietor of the central
Hotel detained fouk. drummers two extra days, by having j ep hen shaw come in wmth muddy Boots and a sad stor.y about road conditions

(c)I33,I
USE W. STANLEY
2-31
deček ni prestopil, in ko je Harris nekaj minut zatem klical njegovo ime, mu ni nihče odgovoril.
—	Olyo se je morda skril, — je zašepetala Georgina. — Gotovo ni zaupal klicanju in se ni hotel pokazati, ker je hotel ostati neopažen.
—	Da, prav tako je tudi Harris menil, — je zagodrnjal Peter ,ki se je zdaj i sam nekoliko umiril, — vendar pa se mu je čudno zdelo to, da je Zamorec tako naglo sam odveslal nazaj, kajti po njegovem mnenju bi ga bil moral vsaj tako daleč spremiti, da fant ne bi mogel več zaiti. Poleg tega pa se je dal Bolivar nesti od toka še dobršen kos naprej, predno je prijel zopet za vesla in začel veslati. In medtem se je Zamorec z nečem bavil; s čim se je bavil v čolnu, pa Harris radi prevelike razda-uje ni mogel razločiti. Pozneje je šel gledat v zaliv, kjer je moral čoln pristati, toda našel ni tam nobenega sledu, dasi bi se moral vsak sled in odtis natančno poznati v mehkih tleh.
—	Nu, in- kaj potem, Peter? — je vprašala Georgina, ko je oni za trenotek premolknil in v zadregi pogledal svojo gospodarico.
—	Na bregu ni bilo ničesar videti, toda na vodi--
—	Na vodi? — je ponovila Georgina tiho.
—	Ej, hudiča, saj se je lahko tudi zmotil! — je vzkliknil Peter ter s tem prekinil pogovor, kajti dobro je vedel, kako je Georgina visela na tem dečku.
Toda Georgina ni bila pripravljena kar tako ga izpustiti, ker se ji je zdelo, da Peter več ve, kakor je pripravljen priznati.
(Dalje prihodnjič).
Moving — expressing
POKLIČITE
TONY SEDMAK
7718 Lockyear Ave. Tel. FLorida 1026-W Dovažam tudi premog na dom — dober In poceni
rXXXXXXXXXXXXXXXXXTTXXXXTXX
MARTIN FRANK
VELIGA IZBE R A SVEŽEGA IN POSUŠENEGA MESA
St. Clair-lOGth St. Market
GLenville 5994 Se toplo priporočam rojakom
Hn-fTTTTTIgTTTXXXX
STEINMETZ
rOGREBNI ZAVOD
invalidni voz in prvovrstna postrežba. Preko CO let v tem poslu. MrtvaSka kapelica brezplačno.
FRED W. G ROS SE, asistent 3708 I.orain Ave.	MElrose 2098
DEBELI PREŠlCl NARAVNOST Z DEŽELE
Vseh velikosti, živi	ali osna-
ženi, pregledani od	mesta in
pripeljani kamorkoli.	Pridite in izberite si jih.
H. F. HEINZ
STOP 150—VINE ST.
YVilloughby, O.
Tel. 110-J-2
tirxxxxxxxxxxrrxxxxxxxxxxxi
1 DOBER PREMOG!	JJ
(g)	Točna postrežba!	(g)
@ The Hill Coal Co.	©
lZiil MARQUETTE ItD.	^ IIEnderson 5798
Zelo važno naznanilo
KRANJSKO-SLOVENSKA RATOL. JEDNOTA
PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
PRIREDI PRIHODNJE POLETJE
PRVI IZLET
V STARO DOMOVINO
Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE
"BERENGARIA"
ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI
Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili.
Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo prbti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednete, pokojnega Rev. F. S. Sušteršiča. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine.
Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake širom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže.
Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega
Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
LEPA PRILIKA
Hišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od $400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam
M. L. JALOVEC
STAVBENIK
19404 Mohican Aye.	KEnmore 1837-J