Gprostilna razsodba višjega dcželcega soelišča. G. Marko Kranjc jo bil od mariborskega okrožnega sodišča obsojen po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 1800 Din radi ccrkvenega govora, ki ga je imel pri Sv. Treh kraljih v Slov. gor. 23. avg. 1931. Višje deželno sodišče v Ljubljani je 6. aprila obtoženca popolnoma oprostilo, ker se očitki niso nanašali na Sokola ali kako soko.sko društvo. Duhovniške vesti. Za upravitelja dekanije.Rogatec je imenovan svetokriški g. nadžupnik Franc Korošec. Umeščena sta bila gg.: P. Remigij Jereb za župnika vikarja v Ormožu na mesto odpoklicanega P. Cirila Lekšan iu Štefan Stiper, kaplan pri Sv. Fctru pod Sv. gorami, za župnika v Sromljah. Postavljena sta bila gg: Franc Slana, kaplan na Bizeljskem, za provizorja v Pernicah in Alojzij Zdolšek, provizor v Sromljah, za kapelana v Pišecah, a je dobil radi bolezni začasni dopust. Prestavljeni so bili gg. kaplani: Franc Babšek iz Št. Ilja pod Turjakom v Ljubno; Alojzij Potrč iz Pišec v Št. Ilj in Anton Šparl iz Ljubnega k Sv. Petru pod Sv. gorami. Župnija Sv. Lenart v Slov. goricah je podoljena g. župniku pri Sv. Martinu na Pohorju Jožefu Sinko. Za škofijskega voditelja Družbe treznosti je imenovan g. Lojze Sunčič, kaplan pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Dve spremembi trošarinskega zakona. Finančni odbor senata je predložil fiiiančnemu ministru tole spremembo novega trošarinskega zakona: S prvim januarjem 1933 lahko pobirajo občine na trošarini le 100 Din od 100 1 vina. Nova trošarinska taksa, katero bodo plačevali gostilničarji, se spremeni v odmeri za Maribor in Ljubljano na 4000 letno. Finančni minister je pristal na zgorajna predloga. Desno nogo si je ziomil pri dviganju težkega voza posestnik Josip Šorga na Pobrežju pri Mariborn. Stanovanjsko hišo in gcspodarsko poslopje je umčil požar posestniku Francu Šoberniku v Slivnici pri Mariboru. Zgorela je tudi vsa živinjska krma in zaloge živeža. Strašno razdejalno dslo požigalčave roke. Večkrat smo že poročali, kako je ubogo Ijudstvo na Gornji Polskavi upravičeno zbegano in naravnost obupano, ker je že dalje časa na delu peklensko zlobna pozigalčeva roka, ki se spretno skrivapred zasačenjem. Dne 29. marca je zopet pogorelo Erjavčevo stanovanjsko poslopjo v Lokah. Na belo nedeljo je uničil podtakajen ogenj veliko gospodarsko poslopje Francu Korenu. Zgorelo je še csem svinj in znaša škoda 100.000 Din. Sirašen požar na Dravskeiu palju. Kraj Starše pvi Št. Janžu na Dravskem polju je zadela strašna požarna nesreča. Ogenj je uničil trem posestnikom 12 poslopij in.sb reveži ob vse. Goreti je pričelo gospodavsko poslopje poscstni]_.. Alojzija Pet.'.. Veter je prcnesel ogenj na strclio soseda Franca Petk*. in koj za tem se je vnela hiša posestni ka Ekcrta. V trenutkih je gorclo 12 po slopij in je uničcno celotno premoženje treh posestnikov. Škoda znaša nad 200 tisoč Din, zavarovalnina je malenkostna. Vse je prepričano, da je bil požar podtaknjen od požigalčeve roke. Zopet pcžar na Bravskein pclju. Na Hajdini pri Ptviju je od zločinske roko podtaknjen požar upepelil 8 poslopij, ki so bila last posestnikov: Zupančiča in Nadelsbergerja. Gasilci so sc omejili radi pomanjkanja vodc le na omejitev ognja, sicer bi sc bil raztegnil še na sosedne hiše. Škoda, ki znaša 100 tisoč Din, jc Jmta le z delno zavarovalnino. Požar je uničil živinjske, svinjske hleve in kolarnico posestnika Jakoba Šeruge v Zlatoličju pri Št. Janžu na Dravskem polju. Škoda znaša 20.000 Din, a je le delno krita z zavarovalnino. Drava je naplavlla pri Sv. Marku niže Ptuja truplo ločene žcne mariborskega trgovca Karolinc Ihl. Omcnjena ja jAmeričanka Eleanor Link se kopljje itted krokodili v žlvalskem vrtu v mesfU Los Angeles z Združenih državah. Desno: Potop angleške potniške ladje »Titanic« v noči od 14. na 15. aprila leta 1812. Utonilo je 1500 oseb. Rešili so se le 703 potniki. Sllka je bila te dni izgotovljena od profesorja Wiljema Stoewer po opisih očividcev. ekočila v reko 24. februarja z dravske bryi v Mariboru. 'ftteznanega utopljenca ]e naplavila Drava pri Sv. Marku niže Ptuja, ki je etar od 22 do 2,4 let. Nevaren ptiček pod ključem. Orožniki 0$ Velike Nedelje so predali v ptujske isajpore GašpSrja Pepelnika, brezposeljiega natakarja in elektromonterja iz fcHtp.ega vrha pri Slovenjgradcu. ObJast ga zasleduje že dalje časa radi veJikega vloma, tatvin ki goljufije. Arejtirani je že bil šestkrat predkaznovan pradi tatvine. Žalostna posledica neuslišane ljubezni. Orožniški kaplar Anton SakoviČ v ptuju se je zaljubil v natakarico Fridejreko Knodl, Ker pa kaplarova ljubezen oni bila uslišana, je oddal 3. aprila na jFrjderiko iz službenega samokresa seŁ_em strelov, od katerih so zadeli žrtev Žjttrje, a ne smrtnonevarno. Obstreljeno jb6 spravili v ptujsko bolnico, orožnika pa so oddali v zapor, ker ga bo sodilo jypjaško sodišče. . Tsled vnetja sa) Je pogorel kočar (/finton VrabiČ v Koritnern pri Majšpergii in utrpi revež 80.000 Din škode. Smrtno nevarno je bil poškodovan v jpfetepu ob priliki žganjekuhe v Pacijn.u pri Ptuju Franc Poharič. Ranjenca Bo prepeljali v ptujsko bolnico. Ako miri stari oče vnnka. V Srednji Bistrici pri Črensovcih v Prekmurju je |80 letni Martin Klajderman cepal s svoJima vnukoma na dvorišču drva. Med fantoma je došlo do prepira ter spopS,cla. V pretep je posegel starček, a ga je jfcadel nehote eden od vročekrvn^žev s kolom od zadaj po glavi, da se je zgrujdil in kmalu za tem tudi izdahnil. V nedograjeni hlši posestnika Jožefa [Tota v Dolgi vasi v Prekmurju je zaCelo jgoreti seno in požar je uničil napol jEgotovljeno stavbo. Padel z drevesa In se ubil. V ZavodJijem pri Šoštanju je padel pri obrezoivanju z drevesa posestnik Jožef Skorufeek in je obležal mrtev. Dbmnevajo, da |e nesrečneža napadla pri delu božjast. Krava preplavala Savinjo — njen go- lipodar pa ne. H krčmi »Pri mostu« na Bregu pri Celju je prignal 5. aprila kra- vo kmet Matija Štrajher iz Lisc in jo privezal k ograji. V gostilni je popil s prijateljem pol litra vina, a ko se je vrnil iz krčme, je krava"že bila pobegnila proti železniškemu mostu in se zakadila v naraslo Savinjo. Štrajher se je spustil za živaljo v valove, katere pa je srečno premagala krava, Štrajher pa je utonil. Vol nevarno poškodoval posestnico. Pri oranju je zdivjal vol posestnice Marije Vovk v Plešivcu pri Šoštanju in jo nevarno poškodoval. Smrtna žrtev ljubosumnosti. Iz ljubosumnosti je porinil pod oknom v Tolstem vrhu pri Mislinju hlapec Rudolf Kišner dne 6. aprila zvečer hlapcu Josipu Oder nož v stegno in odbežal. Ranjeni je kmalu po krvavem dejanju ižkrvavel. Zločinec se je sam javil orožnikom. Obešenega so našli v okolici Šmarja pri Jelšah brezposeln^ga trgovskega potnika Tomaža SimoniČa iz Maribora. Samomorilec iz obupa je bil vdovec in zapušča tri nepreskrbljene otroke. Gospodarsko poslopje pogorelo. Dne 6. aprila je*pogorelo veliko gospodarsko poslopje, last posestnika Franca BrecIja v Šmartnem pri Celju. Škoda znaša 50.000 Din. Kokošja jajca je iskal na domačih svislih 10 letni posestnikov sin Ivan ŽnidariC od Sv. Rozalije pri Sv. Jurju ob južni železnici, pa mu je zmanjkalo tal, padel je precej globoko in si zlomil desno nogo. Težko so obdelali z noži neznani napadalci 40 letnega rudarja Martina Košaka iz Tržišča pri Rog. Slatini. Žrtev podivjanosti so spravili v celjsko bolnico. Smrtna nesreča vsled dotika električne žice. Na praznik Marijinega oznanenja je ubila na Dobrni elektrika 12 letnega Ternovšekovega fantka, ki je prijel po neprevidnosti za odvodno žico. Slučajno brez težje nesreče. Na avtomobilu je vozil šofer Jurkloštrane od zabave v Rimskih toplicah v Jurklošter. Radi goste megle je zavozil avto pod cesto, se trikrat prekucnil proti Savinji in se je ustavil ob velikem drevesu. Tež- je poškodovana sta bila le dva, drugim se ni zgodilo nič hudega. Iz Save so pofegnili pri Krškem Marijo Laznik iz Trbovelj. Domači so jo pogrešali že od 7. decembra minulega leta. _ Na Čehoslovaškein bodo služill samo 14 mesecev vojaiki rok. Ministrski svet je sklenil, da se zniža vojaška šlužbena1 dobana Čehoslovaškem od 18 na 14 mej secev. Predloženi načrt je že pred pa^ lameiitom. *0f '"'-*%., Bivšf avstroogrskl zunanji minister umrl. Zadet od srčne kapi je izdahnil1 na Dunaju znani avstroogrski zunanji minister grof Černin, ki je igral važno ulogo med svetovno vojno. Bil je iz stare češke plemiške rodbine in je umrl v starosti komaj 60 let. Zgodnja strela. Dne 5. aprila popoldne je udarila strela v Srednjem Bitnju pri Kranju v hruško na vrtu posestnika Jožefa Berčič. Z drevesa je strela odskočila na s slamo krito hišo, ki.j^ bila takoj v objemu plamenov. Radi močnega vetra se je razširil ogenj na sosedno hiSo Jožef^, Eržena. Razven hiš so pogorela obema posestnikoma vsa gospodarska poslopja. Škoda je velika, zavarovalnina majhna. Divji prašič v zaboju. Franc Čebin iz Otavic pri Ribnici na Kranjskem je prinesel v Ribnico živega divjega prašiča v Zaboju. Žival je tehtala 70 kg, so jo za-. klali in razdelili meso med ribniškč ubožce. Požar. Požar je uničil 3. aprila ob 11. uri ponoči nadučitelju g. Zamudi na Smukf pri Žužembergu na Kranjskem stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. V tem slučaju gre gotovo za požig. Zašel v temi v Blejsko jezero in ntonil. 28 letni progovni delavec Janez Mihelač iz Sela pri Bledu je v noči zašel v jezero in utonil. Izobraževalno delo v Sloveniji. Statistika kaže, da je v dravski banovini 406 javnih knjižnic, ne vštevši dmštvenih, s 675.145 knjigami in 117.955 Citatelji. Človekoljubnih društev je 665 s 97.555 rednimi člani. Premoženje teh društev presega prednost 27,000.000 di- Najjmlajši patuik na zrakoplcvu »Grof Zeppelm« pet in pol letni Rudolf Lang. jPeljal se bo iz Evrope v Pernambuco v Braziiiji in od tamkaj v letalu v Buenos Aires v Argentiniji, kjer ga že pričakuje mati. narjev. Od teh društev ima 230 lastne društvene domove v vrednosti do 11 miljonov Din. Splošnih prosvetnih društev je 986 s 108.839 rednimi člani. Vrednost imovine teh društev je 19 miljonov Din. Domovi, katerih je 95, so vredni nad 30 milijonov Din. Gospodarsko prosvetnih društev je 588 s 153.098 rednimi člani. Premoženje se ceni na 6 milijonov Din, 29 domov, katere posedujejo gbspodarsko-prosvetna društva pa se ceni na 9 milijonov Din. Izdelovatelj Eodak-kamere se ustielil. Komaj dva dni pozneje, ko si je švedski denarni mogotec Kreuger v Parizu s strelom ikončal življenje, je sledil njegovemu zgledu drugi mož, ki je bila enako znanaosebnost v svetovjriih finančnih krogih, namreč g. Eastman, ki si je v svojem domu v mestu Rochester v Ameriki pognal kroglo v srce. Mož je bil star 77 let in je bil v svojem življenju nadvse uspešen in delaven. Že od mladega se je bavii s fotografiranjem in njegovo delo so sedanje izboljšane takozvane »kodak« kamere, izdelovane od njegove družbe Eastman Codak Co. Poleg mrtvega moža so našli pismo s par besedami: »Moje delo je končano. Čemu bi čakal?« Zunanji mmister bivše Avstro-Ogrske grof Otokar Černin umrl. Prva iznafdfro avtomoprcpovetifina @n p® Le malokomu je znano, da je bil prvi avtomobil prepovedan od policije. ZapHŠčeni grob na pokopališču v Hiitteldorfu pri Dunaju nam pove, da je umrl inžener in mehanik Siegfried Marcus, rojen 1831 v Mecklenburgu na Nemškem, leta 1898 v starosti 67 let na Dunaju in ta je prvi iznašel avtomobil. Svet pa ni maral prav ničesar slišati o iznajdbi, prišla je v javnostmnogo prezgodaj. Že leta 1864 se je vozil Marcus s samodrčem na bencin po vojaškem vežbališču na Dunaju. Deset let pozneje se je upal z znatno izboljšanim avtomobilom na Mariahilfcesto. Voz je drdral po tlaku z brzino 20 km na uro. Od koles povzročeni ropot je bil tolik, da mu je policija prepovedala vse nadaljne poskuse. * Iznajditelj se je uklonil policijski prepovedi in ni več prejzkušal avtomobila. Glas, Siegfried Marčus je izurjen elektrotehnik, je prodrl na cesarski dvor. Cesar Franc Jožef je dal Marcusu nalog, naj zveže dvorni grad in prostore cesarice Elizabete z električnim zvoncem s prostori dvorskih dam. Nikdo še ni poznal tedaj električnih zvoncev in od Marcusa na dvoru dograjena zveza je bila prva v avstrijski prestolici. Cesar Franc Jožef se je osebno udeležil blagoslovitve električne naprave in jo jeludi lastnoročno preizkusil. Inžeuer Marcus je prijavil 28 raznih patentov. Dobrih 10 let za Marcusom sta iznašla aviomobil na bencin popolnoma ločeno eden od drugega Daimler i-n Benz. No- nss