Z20. številki. U pijani, t četrtih 26. septembra 1918. [L leto. .Slovenski Narod* velja po polti: za Avstro-Odrsko. za Nemčijo: celo leto skupaj naprej. pol leta n . četrt leta m m na mesec . K 50— • 25 -. 13 — . 4-50 cdo leto naprej . . . . K 55 - za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej . . . . K 60* VpraSanjem glede inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravnUtro (spodaj, dvorišče levo). KnaHova ulica št. 5, telefon šL 89. Uhaja vsak dan svačar iiviamii aedalje ta prasnika. lnserati se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vtn., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih insercHah oo dogovoru. Nori oaročaitti aaj pošljejo nir-jč ua> ve4ao f po uakaiuiot. Na s*ao pismene naročbe brez poslatre denarji se ne morem nikakor ozirati. „Narodna tiskara*" tolafoa sL 85. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod- velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: K 48*— I četrt leta „ 24 — I na mesec 12.- 4*. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UredaUtvo: Knaflovs ulloa it 5 (v L na istr. levo), telefon sL 34 Raj je izvedel grof Tisza. (Nekaj podrobnosti iz naših iniorrnacli o Tiszmem romanju po Jugoslaviji) Včeraj smo v grobih obrisih podali sl;ko. ki so jo naši narodni voditelji v Banovini. Bosni in Dalmaciji naslikali madžarskemu grof-j, ki |e h >di1 kot homo regius po naših de: t!a se informira o razpoložen i u k naroda in da njega voditelje pridobi z vabami, obljubami in grožnjami za znane dunajsko - budimpeštanske načrte. Danes naj to sliko spopolnimo z nekaterimi in-teresantnimi podrobnostmi iz naših informacij, ki dokazujejo, kako popolen poraz je bilo romanje grofa Tisze. Zlasti v Sarajevu je prišlo do naravnost dramatičnega historičnega prizora. Bilo je tako le. V petek 20. t. m. je sprejel Tisza Vojislava Šolo. Ta mu je izročil m e -morandum. V njem je govora v prvem redu o progonili in grozotah, o \esanju in streljanju in krivih sodbah početkom vojne, potem o rekvizicijah, končno o tem. da ustava v Bosni še do danes ni vzpostavljena, ampak da vlada deželo vojaška roka. Končno pri-občuje memorandum politične zahteve podpisancev: Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je eden narod, zato se morajo vse zemlje tega naroda brez razlike državnopravnih teritorijev zediniti v jedno nacionalno državo, v svobodno in neodvisno Jugoslavija Istočasno je Sola priobčil Tiszi, da se ne spušča ž njim v nikak razgovor, ampak da so vsi na memorandu podpisani zaključili, da govore s Tiszo samo korporativno. Tako je svrstl mteresanten prizor informativnega potovanja. Političarji, ki so podpisali memorandum, so: Risto Hadži Damjanovih (prej srbska oportunistična stranka); Malo B e k a -vac župnik sarajevski (bivša Hrv. Nar. Zajednica): Pero Todorovič (grupa Jeftanoviževa, Srpska Riječ), Gjuro D ž a m o n j a (Hrv. Nar. Zaj.); Jovo PeŠ nt (Srp. Riječ); Oavro fia-š i ć (srp. narodova str.): Giorgo P e -janović (red. Srpske Riječi); dr. Fr. Julijan J e I e n i č, rektor bogoslovja Franjevačke; dr. Fra Karlo I k i ć, rektor Franjevačke gimnazije Visoko; msgr. Karlo Cankar; dr. Ljubo 5 i -mič (prej srbska onort. str.); Gligorije Jeftanovič, vodja prejšnje »Jefta-novićeve grune« Srpske Riječi,^ najugledniji srpski vodja; Vojislav Sola, Srb, predsednik prejšniega bos. sabora; dr. Joso Sunarić (Hr. N. Zaj.). Pero Stokanović, dr. Joj kič, Danilo D i n o v i ć (prej podpredsednik sabora, sedaj član hrv, srp. koalicije na Hivatskem), Fra Ljubo G a 1 i č, predsednik bogoslovje Franjevačke; dr. Sa-no Lubibratić (narodna grupa, srpska), dr. Luka Č a b r a j i ć (Hrv. N. Z.), dr. Vlado A n d r i ć (srpski oport), dr. Vjekoslav Jelavić (Hrv. N. Z.); Stjepan S u b a Š i ć; dr. Marko A1 a u -p o v i ć, kanonik. Grom in strela! Tisza Je prišel, da prekolne, pa je dal povoda za blagoslavljale. Vse, kar je doslej moralo molčati, je sedaj dobilo prilike, da govori. In govorili so, zastopniki Hrvatske narodne zajednice, srpskih oportu-nistov, srpskih radikalcev, srpskih na-rodovcev, torej 99% Srbov in Hrvatov v Bosni, in vsi ti se izjavljajo nedvoumno, jasno in glasno: Hočemo državo SHS. Združeni v isti zahtevi s celo Banovino in Dalmacijo, s Slovenijo, v en glas z nami vsemi govori n. pr. Glisa Jeftanovič, ki pred vojno ni priznaval Hrvatov, in Karlo Cankar, ki je bil prej Stadleriev tajnik! »In padio jim je z oći. kakor luskine, da n izpregledali, in goreči zublji so se jim pojavili nad glavami, obsenćil jih je Sveti Duh...« Od ostalih bosanskih političarjev so govorili z gospodom grofom — nevernim Tomažem — še »Turci*, t. j. nai^limanski Srbohrvati. dr. MeJimed S p a h o in dr. Halibeg H r a s n i c a. Ta dva sta se izjavila za — rešenje našega vprašanja v zmislu majske deklaracije. To je bilo za Tiszo posebno razočaranje. »Turki« za deklaracijo! 1 retji Musliman dr. B a š a g i ć Safvet hoče ujedinjenje vseh »hrvatskih« ze-melj v eno telo, ako se pa to ne dogodi, hoče avtonomijo Bosne in Hercegovine, a je odločno proti pripojenju Bosne Madžarski, ni potom Hrvatske, ni direktno. Preostali so samo še Šerif Arnav-tovič, ki bi rad imel, da tvori Bosna dei madžarskega globusa (koliko je za to dobil?), in Frankovci Pilar in V a n ca š, ki so govorili Tiszi, da se ustvari Hrvatska (Velika) v zmislu frankovskega programa iz leta 1894. Torej niti ta gospoda ni bila gospodu grofu popolnoma po volji. Facit? Od Srbov Letica, od Hrvatov dva kuferaša Pilar in Vancaš, od »Turkov« Šerif Arnautovič. S temi so bili Madžari pa itak že poprej spo-razuniljeni. Vse drugo je dalo Tis/A in tovarišem naisijaineji refus. Ali je Tisza sanjal, da dobi takšen odgovor? Ali bo vse to povedal svojemu kralja?, ★ Nadalje je gospodin Tisza, kakor smo že javili, še v Zadru govoril z Bi-ankinijem. Ivčevićem in Machiedom, Prodanom in Ziliotrom, v Dubrovniku s Cingrijo. kan. Crnicom in biskupom Marcevićem in markizom Bona. Morda se posluži Tisza kojekakršmh izjav kanonika Crnica, somišljenika zagrebških frankovcev, vse drugo ie bilo govorjeno — bosanski. Italijan Ziliotto pa ie dejal, da se o stvari ne more izjaviti. Kar je slišal mož v Zagrebu, je bilo bolj diplomatski, toda v bistvu isto. »Vprašaj narod, zasliši sabore!« Izjave, kakor bi jo rad slišal, v Zagrebu ne dobiš. Dne 24. septembra *e romal grof Tisza po Slavoniji. Obiskal je v Naši-cah starega in mladega grofa Pejacse-vicha, v Osjeku med drugim župana Pinterovića, v Vukovaru bivšega ministra Hidegethva, posl. drja Palečka, bil je v Nustaru pri grofih Khuenih in se je končno čez Novi Sad vračal ' na madžarski globus. Pravijo, da ga niti konference z raznimi madžaroni v Slavoniji niso potolažile. Kaj torej sedaj? Burian baje že pravi, da se Bosna ne pripoji Ogrski. Celo Tiszovo potovanje, hrvatska banska kriza, mahinaeije Weker!a in »nuz-vlade« vojaštva in »visokih krogov« se je sedaj pokazalo v pravi luči: »Reševati« in »urejevati < hočejo o nas i nadalje kakor o objektih, hoteli bi sedaj z diplomatskimi potezami stvoriti nekaj, o Čemur_ mislijo sedanji vtesto-držei, da bo definitivno in da bo za i.je piavočasno prejudiciralo končnemu re-šeriu v našem zmislu. Vkljub neuspehu bodo poizkušali oni sedaj, prej ali slej, da vendar še nekaj stvore in učine, ako ne drugače, s frankovci in podobnimi ter z oboroženo roko. No, ni smo dobili dober nauk, da smo jačji nego smo mislili. Bali smo se za Bosno. Toda glej: nastopila je jedinstveno v vprašanju naše skupne bodočnosti in i/stopila je tako. da more ves troimeni narod Slovencev. Hrvatov in Srbov reči: Bosna je naša! ★ Ubogi erof Tisza! Ko se ie nod?i na iuvoslovansko romanie. so mu • dali vsi naši hrabri državniki svoi žecen in v Zadru mu ie do rialoeu z Dunaia celo asistiral c. kr. Dodnamestnik Golf. Se-dai se ie Tisza vrnil rebus infeetis in že ea Driiatelii onnščaio: avstriiska vlada ie nemškim politikom oficiialno iziavila. da se ie nodal Tisza na not. ne da bi se bil oooreie z nio snorazn-mel. Iz Budimp&šte pa poročajo, da je bosansko vorašanie izsnibilo svoio aktualnost in madžarska invuost da obžaluie. da ie Tisza šel v Bosno, kier ni dosesrel dnieeca usneha. ne^o da so se seda i še Muslimani Dri družiti iugo-slovanskemu gibaniu._ Spominjajte se političnih preganjancev Prispevke pošiljajte na: drja Viktora S a 3 ni ka, pisarna dr. Trilerja, D&lmattao7a oL Al. 7. Jugoslovanske zadeve. == Hussarek bo govoril o jugoslovanskem vprašanju. »Neues Wiener Tagblatt« poroča: Ministrski predsednik baron Hussarek bo začetkom prve seje poslanske zborenice prihodnji torek podal sliKo celotnega političnega položaja. Govoril bo v prvi vrsti o jugoslovanskem vprašanju, slikal stališče avstrijske vlade ter razmotrival predloge za rešitev tega vprašanja. Obenem bo tudi podal sliko pogajanj, ki so se vršila v tej zadevi med obema vladama. V zvezi s predlogom avstro-ogr-sktga zunanjega ministra glede mirovne konference bo govoril baron Hussarek tudi o mirovnem vprašanju ter se bo končno dotaknil tudi notranjepolitičnih vprašanj. Sledila bo debata, ki bo napolnila najbrže prve dni zasedanja avstrijskega parlamenta. = Nemci napovedujejo važne dogodke. V nemških političnih krogih se govori, da je pričakovati za soboto važnih političnih dogodkov. Pravijo, da bo ta dan izšel patent o ureditvi jugoslovanskega vprašanja v zmislu zi-a-nih dunajskih in budimpeštanskih načrtov. Iz volksratovskih krogov smo izvedeli, da se Nemci bojijo tiste dni nemirov. Naj bodo potolaženi. Naš narod je tako hladnokrven in tako potrpežljiv, da ga eksperimenti a la iisza ne spravijo iz ravnotežja. Tiszova Jugoslavija nas ne bo razburila, ker vemo, da bi bila le muha - enodnevnica. = Uradna izjava o jugoslovanskem vprašanju. Zunanje ministrstvo objavlja uradno izjavo, v kateri pravi: Vprašanje razširjenja pravic kraljevine Hrvatske ni aktualno. Ureditev tega vprašanja ie pripuščena bodočnosti in se ne nahaja v diskusiji. V ostalem sedanja pogajanja še niso dovedla do nobene odloČit ve, temveč se le nahajajo v stadiju, da morejo vsi me-rodajni faktorji (naš narod seveda ni merodajen faktor) uspešno zastopati svoje stališče. = Skupni memorandum Slovencev. Hrvatov in Srbov v Bosni. Iz Zagreba nam javliaio: Kakor znano, je bil groiu Tiszi v Sarajevu izročen memorandum narodnih voditeljev, ki tvori sedaj programatično podlago narodne politike v Bosni in Hercegovini. Ta memorandum povdarja. da so Slovenci, Hrvati in Srbi eden narod in da se more rešiti iueroslovansko vprašanje le enotno. Vsaka delna rešitev bi težko ogrožala bodoči mir. Memorandum so podpisali hrvatski in srbski voditelji, v imenu Slovencev pa ga je podpisal monsignor Karlo Cankar, bivši tajnik nadškofa Stadleria. Pri izročitvi memoranduma je Vojislav Šola izrecno opozarjal, da je izročen tudi v imenu Slovencev. To dejstvo je kar največjega pomena. Sarajevski merms randum ie prvi skupni politični dokument Srbov. Hrvatov in Slovencev v Bosni. = Zanimivo brzojavno okrožnico je razposlalo c. kr. deželno orožniško poveMstvo vsem podrejenim oro/niškim rostaiam. Okrožnica se ghsi: »Vse za jugoslovansko propagando delujoče osebe je takoj tu sem naznaniti, da se jih napravi neškodljive.« C. kr. orožni-r.iško poveljstvo hoče torei aretirati ta-korekoč ves naš narod. Slovenski narod Dod kliučem — ideja je groteskna, pa očividno iako aktualna. = Ministrski predsednik Wekerle o Jugoslovanskem vprašamu, »Mno:var HirlaD« objavlja razeovor z ministrskim predsednikom WekerIom. ki je izjavil: Jugoslovanskega vprašania nismo mi Dostavili na dnevni red. Postalo ie aktualno vsled onega sistematičnega hujskanja, ki hoče doseči spremembo državnopravne zveze. Ne gre za narodno združitev, kateri nikakor ne nasprotujemo, temveč zato. da se skujejo proti interesom madžarskega naroda in monarhije v enoto različne rase, ki niso nikdar tvorile in ne tvorijo enote ne plemensko, ne etnografično. ne konfesi-jonalno, ne po tradiciji in ne po načinu svojega življenja. Drugi morda stremijo za tem, da ustvarijo proti nam tako umetno jednoto. mi tega namena nimamo. Ni ga veljavnega madžarskega politika, ki bi bil drugega mnenja. Historične pravice Ogrske na Bosno in Hercegovino so priznane. To madžarsko stališče vzdržujemo in vztrajamo pri svojih zakonito zajamčenih pravicah ... = Spitzmulter v Bosni Dne 25. t. m. je dospel skupni finančni minister Snitzmuller v Sarajevo, kjer ga je spre-ieJ deželni šef generaloberst baron Sar- kotič z načelniki civilnih in vojaških oblasti ter mestnega zastopstva. = Nemški nacijonalci in jugoslovansko vprašanje. Posebni odsek zveze nemškonacijonalnih strank se je pričel včeraj posvetovati pod predsedstvom dr. Waldnerja o jugoslovanskem vprašanju. Dr. \Valdner je poročal v svojem razgovoru z ministrskim predsednikom glede jugoslovanskega vprašanja v splošnem in še posebej glede potovanja grofa Tisze. Vršila se je podrobna debata, katere so se udeležili vsi člani odseka. Posvetovanja se še niso končala. sbs Kriza na Hrvatskem. Z Dunaja nam poročajo: Po informacijah iz tukajšnjih podučenih krogov ie odstop bana Mihalovića gotova stvar. Demisija se bo izvršila tekom 14 dni, ni pa izključeno, da pride čez noč. Seveda je prisiljena. Do najnovejšega časa so mero-dejni krogi hoteli, da naj se tudi novi ban (UnkelhSuser?) naslanja na koalicijo, zdi pa se, da se je naziranje spremenilo. V tem slučaju je oričakovati hude poostritve hrvatske krize. = Hrvatska volilna reforma sank-cijonirana. Hrvatska volilna reforma, eden naidemokratičnejših volilnih zakonov, je bila 11. t. m. sankcijonirana. Temelji na principu splošne in enake volilne pravice. ■ Krakovsko pismo. Krakov, 24. sept 1918. Jugoslovani poznajo vsaj po imenih češke šolske in druge obrambne organizacije; njih obrambni delavci so se drobnega dela učili pri Čehih. O poljskih šolskih družbah se na Jujru ne ve nič. , Imel sem prilika govoriti z ravnateljem uradov »Društva narodnih šol« (Towarzystwo szkol ludowych), g. R y ma rj e m. »Društvo narodnih šol« v Krakovu je to, kar je na Jugu Družba sv. Cirila in Metoda. V ulici sv. Ane št, 5 ima svoje poslopje in v njem svoje urade ter svoja podjetja. Obstoji 27 let ustanovilo se je leta 1891. ob stoletnici znane poljske demokratske konstitucije z dne 3. maja 1791. Prvi načelnik mu je bil veliki pesnik Adam A s n y k. Glavni cilj društva je, ustanavljati ljudske šole: ustanavlja In vzdržuje pa društvo tudi otroške vrtce in gimnazije ter kurze za analfabete. Največ šol ima v Biali, mestu, ki leži še v Galiciji, Cisto na zapadu, a je pod silnim vplivom hakatistične nemške obrti. V Biali ima »Društvo« tudi svojo realno gimnazijo, učiteljišče, 3 ljudske šole, trgovsko šolo, otroški vrtec. Gimnazijo vzdržujejo tudi .v Orlovi v SlezijL Svoj delokrog razteza 1 na Vzhodno Galicijo, kjer so v 1000 maloruskih občinah poljske manjšine. Društvo ima letno na 2 in pol milijona stroškov in okoli 300 podružnic, ki otroške vrtce itd. deloma same vzdržujejo.*) Dne 3. maja (ki je sploh polj- •) Pred vojno }e Društvo imelo tudi 5 šol v Bosni za tamošnje poljske koloniste. ski narodni blagdan) se javno nabirajo prispevki. Tega dne se na šipe oken pribiiajo simbolske podobe, ki predstavljajo na pr. razne poljske grbe, mater Božio Čenstohovsko itd. »Društvo narodnih šol« ima v svojem poslopju centralno skladišče za »poljudne k n ji g e« (proda na leto za 120.000 K knite) ter izposojevalnico knjig za Krakov. V njega uradih sta zaposlena 2 konceptna uradnika in 17 uradnic. Poleg Društva in z Društvom vkup deluje »Macierz Školska« (Matica Šolska) za Šlezijo, Posebna »Macierz Školska« pa je tudi v Varšavi, v Kijevu, v Podolju in Volinju in v Holmščini, ter v Vilnu na Litvi. Pred rusko revolucijo 1. 1905. so na Ruskem bile tajne poljske šole, ki so jih vzdrževali večinoma poljski veleposestniki (na Volinju so kmetje sami vzdrževali kakih 70 poljskih šol). V Moskvi je bilo prej nad 100 poljskih šol in nekoliko gimnazij, takisto v Petrogradu, — Na Poznanjskem v Nemčiji, kjer bi taka društva bila nemogoča, se nahajajo le »Liudske čitalnice«. Ravnatelj Rvmar mi je z veliko ljubeznivostjo razkazal vse prostore in podjetja »Društva ljudskih šol. Uveril sem se, da se umejo današnji Poljaki izborno organizirati. Ženstvo vseh strank sodeluje v »Društvu«, kakor mi ie to tolmačila ena Izmed organizaioric poljskih žen v Krakovu, gospa Marija S1 e d l e c ka, '_0_ Iz poljskih Časopisov. >M onitor Poljski«, ki izhaja kot uradni list v Varšavi, ie dne 9. septembra priobčil referat o članku, ki ie izšel v >Slov. Naroduc: Poljska demokratična družba. Ta referat ie ponatisnil krakovski >Glos Narodu< dne 14. septembra. — Spominsko pesem >Trozveznico<, ki ie za nie uglasitev razpisan konkurz: ie krakovski >G!or Narodu« (št. 906) priobčil v slov. izvirniku in poljskem prevod .» zveni nie tekst v istini že v naši trozvezi: med Jugoslovani^ Čehi in Poljaki. — Iz Poljakov v kSloziii morilo na- ravni prehod k Čehom, hočeio Nemci na vsak način narediti poseben slovanski narod, različen od poljskega naroda; na ta način se nadejajo era laze po-nemčiti. Imenuieio ga >Wasserpola-ken<. — Kako lahko živlienie, dali časa ločeno po raznih političnih tvorbah, loči liudi po načinu mišlienia, se kaže celo na meii Gfalioile in Ruske Polipke. ki sta bili ločeni malo.več ko 100 let. To razliko konstatiraio sedaj potiski listi, ko so neki krosi na Ruskem Poljskem zaceli po strani gledati na potiske uradnike ! 1 Ih ie nrvotno Avstrija dala čez meio. — Pod naslovom »Nove zarie< je organ poljske liudske stranke >P i a s t< v svoji 33. št. prinesel lep članek o potrebi sodelovanja treh slovanskih narodov, Čehov, Poljakov in Jugoslovanov. >Piastovec< pravi: Izmed idei bo v tej vojski zmagala tista, ki ie pravična, ki ie vzrasla iz realnosti in se opira na nezlomlieno voljo ljudstva, a to ie ideia samoodločbe narodov in v zvezi z nio ideia slovanske skupnosti. Kot radosten znak pozdravlja ljubljansko >Društvo ljubiteljev poljskega naroda« ter članek, ki ie o tei stvari izšel dne 12. junija v >Slov. Narodu«. Pri tei priliki pravi: >Vemo in moremo naznaniti, da so pripravljalna dela za ustanovitev slovanskega društva v Krakovu že začeta, in sicer po inicijativi kulturnih, literarnih, umetniških in vseučiliških kroerov. in da se ti krogi tudi o tem posvetu-ieio s primernimi krogi v Lvovu in v Varšavi. — Poljske lreiie na Ruskem, t. i., poljske armade, ki so nastale iz poljskih voiakov v nekdanji carski Rusiji, so boljševikom opetovano izjav--liale, da se ne bodo borile proti revoluciji, ampak le proti Nemcem, a boliše-viki nastopajo tako proti niim. da so končno sklenile, vdeležiti se vojne proti boliševikom, češ, voina proti niim je le neizogibna etapa v-boiu proti Nemcem. Poljski list >Svobodni Glas«, ki izhaja v Omsku, imenuje boljševištvo >falsifikat mednarodnosti«; po tisočih raznih nemških »Ersatzih« (surogatih) ie nastal še nastal še moskovski socializem - Ersatz«. En del Poljakov pa stoji ob strani boliševikov ter se udeležuje boljševiških grozot proti legiio-nistom. /7. V Pragi, 23. septembra. V nedeljo je priredil izvrševalni odbor češke socijaKstične stranke skupno z ostalimi vodilnimi korpora-cijami naše politike posL Klofaču ob njegovi 501etnici svečan večer. Dvorana Občinskega doma je bila nabita do zadnjega kotička, vladalo je oduševljeno razpoloženje. Govorili so razen zastopnikov češke socijalne stranke tudi za Narodni svet dr. S o u -kup, za Narodni Radu dr. Baxa, dalje zastopniki Češkega Svaza in vseh Čeških političnih strank. Vsi govori so bili iskreni, navdušeni, vsi govorniki so izrekali poslancu Klofaču popolno zaupanje in hvaležnost za njegovo delovanje. Najiskreneje, Če je mogoče delati razlike v tem smislu, sta govorila soclial - dem. voditelja posl. dr. S o u k u p in tajnik posl. T o m a š e k. Politično zedinjenje Čehov, popolna sloga vseh strank, se je sijajno dokumentirala. Za jugoslovansko dijaštvo v Pragi je govoril G. O s t o j i č, katerega je množica navdušeno pozdravila s klici »Živio!« in ploskanjem. Govornik je pozdravil KlofaČa imenom mlade jugoslovanske generacije ter poudarjal iskreno prijateljstva katero uživa Klo-fač oddavna. zlasti pa od časa balkanske vojne, med Jugoslovani in kojega si je Klofač na prvem mestu donil sedaj v svetovni vojni s tem, da sta ga usoda in trpljenje zadela ravno tako kot Jugoslovane. Klofačevo ime je znano v najširših vrstah Jugoslovanov. Je popularno med vsem narodom SHS. 17 Potem je govornik očrta! delovanje Klofačevo v pogledu na češki narod, široke mase in Jugoslovane. Klofača je ta Jugoslovanski pozdrav očitno veselil, kakor tudi mnoge brzojavke iz slovenskih in hrvatskih dežel, med njimi od JDS in od uredništva »Slov. Naroda«. V svojem govoru je Klofač ak-centuiral, kako ga je v njegovem delovanju vodil interes malega človeka, in da tudi za bodočnost temu interesu posveti vse svoje sile. Kot odgovor na čin praškega namestnika, ki je prepovedal nabiranje prispevkov za naše narodne akcije, je Klofač izrazji željo, da vsi Cehi prispevajo dvakrat, desetkrat več, v znak, da se ne dajo odvrniti od svoje dolžnosti. To bo najboljši odgovor vSem. Klofače\ Vi Ser je bil sipina manifestacija za češko samostalno državo. Soli m fl. (tetin. NEMŠKO URADNO POROČILO. ?~ ui* 25. septembra. (Kor. urad) Za dno bojišče. Armadna sku-Plr gim. Ruprehta. Živahno izv!dno t" .lovanje na FlandrsIrestL Med Mocu-vresorn in gozdom pri ffavrlncoartti je artiljerijski bo; oživel. Pri Moeavresa so se ponesrečili novi sovražni napadi. — Skupina go. v. Robna. Vzhodno od Epechva smo v krajevnem protinapadu zopet zavzeli črto, ki smo jo dr. aH pred 22. t. m. Med potokom Omignon in Sommo so Angleži in Francozi zopet pričeH s svojhal napad? na St. Ouentrn. Spremlrali so j?h oklopni vozovi in močna artiljerija. V Pomrnetn. Griconrtn, Selencvu In Franc--l1 ti je sovražnik rcno z.**«rraj ustalil. Sovražni poskusi v hudih do opoldne nadaljevanih nr-pađlh razširiti mesto, kjer so vdrli, so se ponesrečili. Protlsnnki nnše pehote in pionirjev, podprt] od artiljerije in letalcev, sjo preti opoldnevi: Pontrnet in Gricourt zopet spravil? v našo posest. Med obe-ma krajema ležečo višino 1 smo po izmene polnem boju zopot zavzeli. Črta Franciji v-Se!encv ;e ostala v sovražnih rokah. Na ostali fronti so se sovražni napadi izv^čine zlomili že pred našimi črtami. Kjer je sovražnik dospel do njih, smo ga v prorlsunku vrgli zopet nazali. — Skupina nemškega cesarjevi -ča. Med Veslo in Alsno so vdrli napadalni oddelki v sovražne črte iužno od Glenesa ter pripeljali 85 vjetnutov nazaj. Močen prot-napnd. ki ga je izvršil sovražnik, ko so bil? *\ boj? končani proti nas»m !zhod:?č?m, smo zavrnili. Pri manjših pod vzetim nreko Vesle in v Chamnagni smo vjefi reč sovražni, kov. — V boju v zraka smo zbili včeraj 2S sovražnih *etal in 6 privcznOi balonov. Poročnik Rumev je dosegel svo-So 42., poročnik Jakobs svojo 30. zma-350 v zraku. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POMOČILO. Berolin. 25. septembra. ^Kor. urad.) Med potokom Omi g no n in Sommo smo zavrnili nove sovražne, napade. Vas Pontrnet leži 7 km vzhodno-severno od Vermanda in prav toliko Kilometrov severo - zapadno od St. Ouentina, samo en kilometer pred prekopom St. Ouentin - Cambrai. — Vas Gricourt leži slabe 3 km južno - vzhodno od Pont--rueta ali dobre 4 km severo - zapadno od St. Ouentina. — Vasici Selencv in F r a n c i 11 v ležita, en kilometer vsaksebi, tik južno od ceste Vermand - St. 'Ouentin. približno 4 km južno od Gricour-ta. Od St. Ouentina sta proti zapadu oddaljeni kake 4 km. — Nasprotnik ie torej napadal na približno 8 km dolgem frontnem odseku. — Vas O 1 e n n e s leži dobrih 5 km severo - vzhodno od Fismesa. Od Aisne je proti fugu oddaljena 3 km. Dunaj, 24. septembra. Na zapadni fronti se je iznova razvnela bitka za St. Ouentin. Kljub silnim napadom čet je bila zvečer po izmene polni borbi zopet obnovljena prvotna nemška črta, izvzemši nekaj vasi. Naglašafl Je. da so se vršili ti boji še v predpolju sieziriedske poziciie. Močno zbiranje čet v prostoru pri Verdu-nu in nasproti severni Alzaciji naznanja nadaljevanje sovražne ofenzive, katere cilj je, kakor znano, zopetno zavojevanje Alza-cije - Lorene. Priprave za Izpraznitev nemških krajev v območju francoskega ognja. Berolin, 24. septembra. VVolfiov urad javlja: Po Nemčiji se zadnji čas širijo govorice, ki se bavijo z izpraznitvijo delov cije - Lorene. K temu se pripominja, da ie samo pred dnevi javljeno dalekosežno streljar.ie na Metz in druge kraje dalo povod, da se v varstvo življenja tn premičnin prebivalcev store odredbe, da se taki kraji lahko urno izpraznijo, ker leže v območju dalekosežnih topov. Te priprave so se uvedle po načrtu z vsemi oziri, ki so potrebni glede na vojaške potrebe, da se to pozneje izvede. Ženeva, 24. septembra. >Temps« namiguje, da še ni gotovo, ali bo mogel Foch nadaljevati letos svojo ofenzivo do končne odločitve. Mogoče je, da bo treba odložiti strategično odločitev na spomlad. NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI PRED AMERIKO. Berolbi, 25. septembra. (Koresp. ur.) • Ne\vyork Times* z dne 14. avgusta poročajo, da ie bilo, odkar se je pojavil nemški podmorski čoln v ameriških vodah, od 18. maja do 13. avgusta potopljenih vsega skopaj 31 ladij. Isti list z dne 22. avgusta poroča, da ie vpler.'cma ladja »Triumoh« nri Novo - Fundlandiji napravila veliko škod^ ter uničila glasom poročila iz Mont-reab. celo ribiško brodovje 9 parnikov. Itslijonsftti o&nziua. f IS! URADNO POROČILO. panaj, 25, septembra. (Kor. urad.) Na VJ>.i fronti in med Brento in Plavo SO se ponesrečili italijanski iz*id-ni sunki. V nokr?"ni Sette CoJBnnad 10 sovražnik včeraj pri Canovi nadalieval svoje delne naoaue. Napadalce — Italijane Tr> Čeho-Slovakc — smo povsod zavrnut, na eni točki s sunkom pardu-bisKih drugoncev. «— Šef gen. štaba. Italijanski prebitni poskusi. Italijani so nadaljevali dne 24. septembra z znatnimi ojačenji, med katerimi je bilo več Čeho - Slovakov, svoje pre-bitne poskuse na asiaškem odseku. Uspeha niso dosegli nobenega. Med Brento in Plavo se oripravliajo Italijani na nove ofenzivne sunke. — VcjnoporoČevalski stan omenja k italijanskemu uradnemu poročilu 17. septembra, da to niso bila nikaka »mala pod-. >r označa italijansko uradno poročilo one boje, ampak prav znatna. Vršila so se na vej kilometrov široki bojni fronti z očitnim namenom, prebiti na prostoru hriba Solarola in zlasti Tasonskega grebena. Italiiani so uporabili v teh bojih 4 doI-ke in udeležil se je še neki drucri batalion. Na Tasonski greben so jurišali Italijani enajstkrat, pa brezuspešno. Znamenja kažejo, da je italijansko armadno vodstvo nameravalo, razširiti naoadalni prostor tudi bolj proti zapadu, ali naša artil»erija ie to preprečila. Kako ljuti so bili italijanski napadi, kaže porabljena municija. Dne 16. decembra* je padlo na ne dosti velik prostor 14.000. drugi dan pa 50.000 artiljerijskih strelov. To zadosti označa resnicoljub*7 os t italijanskega uradnega poročanja. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 2A s e pt e m b r a. Kljub slabemu vremenu so vdrli davi berzaljerski oddelki m Če^o - Slovaki na asiaški visoki planoti v močno branjene poziciie sovražnika na Clmi tre Rzzi ob izlivu Asse z Ohelpacom. V besnem spopadu so provzročili braniteljem jarkov jako težke izgube, vjefi ^0 mož in vplenili dve strojni puški. Oddelki, ki so se udeležili tega napada, so se vrnili brez težav v naše črte. Severno visine 703 (DosSo' aHo) smo zavrnili sovražen cdde-le1-". ki se je skušal približati eni naši izpostavljeni postojanki. V dolini Ornico ie zavrnila ena naša patrulja, napadena no številno močnejšem sovražnem oddelku, ta oddelek in ga pocrnila v- beg. Živahen artiljeriji i boi na odseku Pogina - Astico. kakor tudi ob Piavi med Ccnsonom in Musilom. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno v zračnem boju. . Italijani w$$ Svstrn - Ogrski ? Po poročilu ^KrVniscbe Zeitaig« priobčuje »Corriere della sera« članek, ki ni redakcijsko delo, kakor kože to forma. V tem članku se poživlja Avstro - Ogrska na dostojen način, da naj bi se odločila glede teritorijalnih odstopitev. Kaj bi bilo v tem oziru treba storiti, bi mogla Avstro - Ogrska Italiji zaupljivo sporočiti. Pota in sredstva za to bi si Avstro - Ogrska že našla. Prodiranje Srhov in Francozov v Makedoniji. Dunai. 25. seDtembra. Kakor iav-lia francosko uradno noročilo od 24. seDtembra. ie francoska kavaleriia dne 23. seDtembra vkorakala v PrileD. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 24. septembra. V Zgornji Skumbski dolini so vdrle naše napadalne čete v sovražne jarke, od koder so se vrnile s francoskimi vjetniki. Na Mokri Planini in pri Ćerveni Steni smo z ognjem razkropili sovražne jurišarje. Severno od Bitolja so sovražni bataljoni po ljuti artiljerijski pripravi napadli naše pozicije. Zavrnili smo iih s precejšnjimi izgubami. Pri izlivu Crne se je ojačilo ognjeno delovanje. Na ostali fionti zmerno bojevanje. Severno od Bitolja so sovražni letalci metali bombe na bolnice, ki so imele razločna domenjena znamenja. NAČELNIK BOLGARSKEGA GENERALNEGA ŠTABA O DOGODKIH V MAKEDONIJI. Sofija. 23. septembra. Načelnik bolgarskega generalnega štaba general Bur-mov je nekemu zastopniku tiskovnega vodstva podal natančno poročilo o poteku ope-radj v Makedoniji, kjer se je sovražnikom ob izredno težkih izgubah posrečilo, potisniti bolgarsko fronto nazaj in pridobiti prostora. Izpraznitev tega odseka odredih) vrhovno poveljstvo, da se ohrani nedotaknjena sila narodne armade, da jo imamo ob potrebi na razpolago. Naše zadnje čete, ki so s sovražnikom v stiku, mu prizadevajo hude izgube. Sovražnik je med Vardarjem in Do?-ranskim jezerom nameraval zamahniti, da prebije naše črte in naši armadi ?apadno Vardarja pripravi težaven položaj. Toda kljub silnemu trošenju streljiva in ob sodelovanju precejšnjih moči se ie sovražni sunek razbil ob odporu 9. divizije in ie imel sovražnik izgube, ki jih cenimo na nič manj kakor 8000 do 9000 mrtvih in ranienih. Izborni naš položaj v tem odseku bi nam dovoljeval, da bi siiaino izkoristili ta dobri uspeh, ali mi se nikdar ne ^''"čamo v podjetja, ki bi nam obetala velike uspehe, pa nas obenem stala razmeroma prevelikih žrtev. V teh dnevih velikih bojev na južni fronti mora bolgarski narod pokazati svojo moralično silo in zaupanie v srečni izid uvedenih oneracij. Samo roka, ld trdno drži meč v roki. bo mosda izvesti zahteve In ideale našecrn naroda. To pa zahteva trdne edinosti vseh državljanov, da srečno dokončamo sveto in pravično stvar Bolgarije. SRBSKO URADNO POROČILO. 23. septembra- Srbi gredo še vedno čez Vardar. Tam so v stiku s sovražnikom. Dosegli so masiv Vreske (?) planine ter cesto Gradsko - Prileo ter zajeli nekaj železniških vlakov na vardarski žalezmei. FRANCOSKO URADNO POROČILO IZ MAKEDONIJE. 23. septembra. Orijentska fronta. Uspehi, ki so jih v Makedoniji dosegle aliirane armade, pomenijo veliko zmago. Erzi pohod francoskih in srbskih armad v središču proti slednjemu Vardar-ju je na vsej fronti !50 km med Bitoljem in Dojranskim jezerom povzročil jadrni umik sovraž. armad, ki jih aliiranci živahno zasledujejo. Severo - vzhodno Bitolja smo dosegli črto Mogila - Kanadlartsi - Kaljani, bolj severno pa marširajo srbske čete na Prilep in Babunoplanino. Prestopili so na levi breg Vardarja in se polastili Gevgelija in vse sovražne prve postojanke do Dojranskega jezera. Sovražne zadnje straže se trudijo, da bi nam ovirale zasledovanje. Po cestah v okolici Bitolja. Kičeva in PnJeoa sovražne kolone v nepopisnem neredu beže nazaj in jih naši letalci ncDrcstano obstreljujejo s strojnimi puškami in obmetavajo z bombami. Mnogo vasi in barak je v ognju. V roke nam je prišli nepregledna množica vjetnikov, topov in vojnega materijala, ki ga ?e nismo mogli prešteti. Vplenili smo zlasti na vardarski železnici lokomotive in tri popolne vlake ter dva dalekosežna turška topova. Na mnogih krajih so se razkropile demoralizirane bolgarske Čete in nometale orožje proč. Po poslednjih poročilih napad napreduje na vsej fronti. 25. septembra. Orijentska fronta. Zasledovanje traja na celi fronti od Bitolja do Vclesa. Sovražni oddelki, ogroženi od naših prednjih čet, vznemirjeni od konjenice, strojnih pušk in bomb naših letalcev, se umikajo v neredu proti Wta6U, Stipu in Strumnid. Na levem krilu pruMkaJo zavezniške čete sovražnika na aibajutke ceste. Francoska konjenica je dtift* ■ 23. seplgiiijta. Vri ! i v Prilep. ^'~**4&M poškodovanb^lr >\mmiUm^m^^^ velikanskih zalbg. bivCTno*W 13m s<> -koračile srbske in francoske čete cesto Prilep - Gračko. SrH iti Francozi ogrožajo cesto Prilep - Veles. V centrumu so napravile srbske divizije, ki so prekoračile Vardar, na več nerazrušenih mostovih med Demir Kapu in Gračkom veliko mostišče na severnem bregu Vardarja. Na desnem krilu so dospele zavezniške čete na obeh stra-neh Vardarja^do črte Petrovo - Dojransko jezero. Neprestano prihajajo za naše črte Številni vjetefid. Povsod smo dobili mnogo vojnega materijala. Dne 23. septembra smo vplenili mnogo topov, med njimi veliko število težkih topov. Pri Krivolaku so vplenili Srbi veliko množino nemških letal, avtomobilov, velike zaloge bencina in živil. ANGLEŠKO UR 4 DNO POROČILO iZ MAKEDONIJE. 24. septembra. Srbi so prekoračili Vardar na fronti 24 km. Zvezna črta ob Vardarju je torej definitivno v rokah zaveznikov. Več kot polovica ceste Gračko-Prilep je tudi v rokah Srbov, ki prodirajo proti Prilepa z jugo - vzhoda. Položaj bolgarske armade postaja vedno težavnejši. Večina menih oddelkov se umika ob cesti Veles - štip. Do štipa imaio železnice, preko štipa pa samo ceste. Srbske predme čete že obvladujejo tudi to cesto, tako da bo sovražnik našel le s težavo izhod. mw tajile armade u Palestini. Berolin, 24. septembra. *Berliner Ta-geblatt« piše: Turška fronta v Palestini je bila zapadno od Jordana od Angležev prebita. Angleži se imajo za ta uspeh zahvaliti zlasti močnim indijskim četam in artiljeriji. Zdi se, da bodo Angleži to pet svoj uspeh bolj energično izrabili, kakor ob prebitju pri Gazi. Položaj turških čet je resen; zlasti je opasen, ker ogrožajo Arabci njihove uirikalne čete. ANGLEŠKO URADNO POROČILO IZ PALESTINE. 24. septembra. Vzhodno od Jordana se umika sovražnik na Amman ob j žavnim hetžaški železnici. Zasledujemo ga. Na severu je naša konjenica zavzela po slabotnem odporu Haifo in Akko, Število vjetih presega 25.000 mož. London, 25. septembra. (Koresp. ur.) Poročilo iz Palestine pravi, da je število vietih naraslo na več kakor 40.000 mož in število vplenjenih .topov na 255. Razmere na lasKem. Po'iti2ne veiti. = Avdiicnce. Cesar je sprejel včeraj zunanjega ministra grofa Buriana in notranjega ministra Gayerja v posebnih avdijencah. ss= Gosposka zbornica. Z Dunaja poročajo, da se sestane gosposka zbornica 10. oktobra. 3= Poljaki in Hussarek. Predsedstvo Poljskega kluba bo imelo v soboto razgovor z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom. ss= Kaj pa je to? C. kr. policijski svetnik dr. Skubl dementira vest, da je dal objaviti v »Mušketix napad na knezoškofa drja Jegliča. Izvajanja v namero včerajšnjem listu • torej v tem o/iru ne držijo. Ostala pa je seveda afera napada na porotno sodišče. Kakor smo izvedeli, se nahaja ta stvar že pri centralni vladi, ki je bila že pred dalj časom menda iz sodniiski'i krogov opozorjena na blatenje porotnega sodišča v uradnem listu. = Novo vojno posojilo. Z Dunaja ram poročajo: Finančna uprava prijavlja razpis IX. vojnega posojila, ki bo tokrat prisilno. Avstrijski vojni izdatki bodo dosegli do konca leta 32 milijard kron. = Li.ga slovanskih železničarjev. Dne 22. t. m. se je vršilo v Pragi zborovanje Lige slovanskih železničarjev ter se ie zborovanja udeležilo 24 čeških, poljskih in jugoslovanskih organizacij. Predna pa se je pričela debata, je prišel vladni komisar, ki je zborovanje razpustil. Poročilo čeških listov o zborovanju je cenzura močno pristrigla. == Obletnica hrvatsko - ojrrske nagodbe. Dne 24. septembra, je poteklo 50 let, odkar je hrvatski sabor, izvoljen pod ogromnim pritiskom režima bana Levina Raucha. odobril načrt hrvatsko-ogrske nagodbe, te magnae chartae nasilja Madžarov nad Hrvatsko. = Razmerje med Avstrijo In Nemčijo. Iz Berolina poročajo, da se je 24. t. m. ob 4. popoldne pričel strogo zaupen razgovor glavnega odeka z dr-tajnikom za zunanje zadeve Terorizem v Rusip. Moskva, 25. septembra. Časopis »Mir< poroča o preklicu dekreta glede terorja. Centralni komite se je posvetoval o tem vprašaaju. Ljenin ie izrekel nujno . . željo, da se naj vlada povrne k dobrim me- j r«r:i. todam revolucije. Večina se mu je pridružila. Petrograd. 25. septembra. V Petro-grad so pripeljali pred nekaj dnevi 47 obsojenih iz petropavlovske trdmave na javni trg ter so jih skimaj ustrelili. Med ustreljenimi je bil tudi tajnik vrhovnega demokratičnega komiteja prof. Jarkovskij, izboren strokovnjak za letalstvo. Ofenziva v Sibiriji. Chiasso. 24. septembra. (Koreso. ur.) ^Corriere della sera- prinaša Doročilo »Ti-mesov« iz Vladivostoka. ki pravi, da se oričenia ofenziva v Sibiriji ustavPati. čeho - slovaški polkovnik Gajda, ki naj bi bil vodil ooera^oe. je dobil naročilo, napraviti red v Sibiriji in naiprej organizirati disciplirirano vojsko. London. 24. septembra. (Koresp. ur.) Reuter noreča iz Tokija: Japanska konjenica ie dospela v Neršinsk. Dunaj. 25. september. - Neues Viener TagMatt« poroča, da so b^Ijšcviki zadnii teden doseili velike usoebc ter zavzeli VolsV. Simbirsk In Karanj. Čeho - Slovaki niso imeli mmvcije. nit? ooreme in živil. Karanj je nadrl samo. ker iim ie zmanjkalo municije. Trdi položaj na murrranski fronti je baie opazen. Pričakovati je hudega napada s strani nemških čet. Vojaštvo iz Ukrajine. Kijev, 25. septembra. Of?c:jalni nemški j krogi zanikajo vesti, da bi bila Nemčija i vpoklicala vojake iz Ukrajine, oziroma j ukrajinske državljane za vojno službo na | zapadni fronti. Nemčija ima v Ukrajini sa- v. Hintzejem. Glasom informacij bero-lmskih poročevalcev je, šlo za poročila o sedanjem razmerju "Nemčije napram njenim zaveznikom, zlasti napram Av-stro-Ogrski. Poslušalci, ki niso člani glavnega odseka, niso imeli dostopa k tem posvetovanjem. = Odgovor Turčije na Burianovo noto. Turška vlada je odgovorila na noto grofa Buriana, da ta nota odgovarja popolnoma naziranju cesarsko otomanske vlade. Odgovor Želi, da bi našla nota mirovno dispozicijo tudi pri sovražnikih. = Slovanska konferenca v Ame-»Pester Llovd« poroča: V Wa-shingtonu se je vršila konferenca jugoslovanskih, poljskih in češko-slovaškili zastopnikov, ki je trajala 14 dni. Odobren je bil popolen program za zatirane narode Avstro-Ogrske in sklenjeno je bilo ustanoviti posebno osrednjo organizacijo srednjeevropskih malih narodov, ki bo varovala interese narodov, ki tej organizaciji pristopijo. Po končanih posvetovanjih je sprejel Wil-son profesorja Masaryka, predsednika češkega Narodnega odbora, profesorja Paderewskega. zastopnika poljske Narodne organizacije, in pa voditelja jugoslovanskih zastopnikov. Ti so izročili Wilsonu na konferenci odobreni program ter mu izjavili, da so zatkani narodi odločeni podpirati ameriške vojne cilje. Predloženi progrfjm zahteva svobodno Češko, svobodno Poljsko in s\ obodno Jugoslavijo. = Nova pogajanja zaradi Poljske. Pri zadnjem obisku nemškega državnega tajnika za zunanje zadeve v. Hin-tzeja na Dunaju je prišlo do sporazuma z avstro-ogrsko vlado, da naj se pogajanja glede poljskega vprašanja med zastopniki Nemčije in Avstro-Ogrske zopet prično. Ta pogajanja so se včeraj 25. i. m. pričela ter se bodo tekom po-gcjanj pritegnili še zastooniki Poljske. = Nov nemški vojni kredit. Nemškemu državnemu zboru bo predložen nov vojni kredit v znesku 15 milijard mo namen, napraviti mir in red. 1 mark. LISTEK. Maribor in nerodna mejo. (Dr. V. K.) 1. Napredek bo*a za mejo na jugu In stanje dela za mejo oroti severu. Vprašanje naše narodne meje na slovanskem jugu je že dve leti predmet najživahneiših mednarodnih razprav, ki se bližajo že nekako rešitvi, docim se je glede naše enako važne meje proti severu doslej malo govorilo. Diplomatično delo inozemskega jugoslovanskega odbora za Trst in Dalmacijo je moralo biti ogromno. Saj jc povzročilo celo velike krize med vele-vlastmi in vpletlo celo Ameriko v odločilno borbo v prilog Jugoslovanov, akoravno smo bili Ameriki še pred kratkim naravnost neznana deveta dežela. In koliko pozornosti je pri nas Slovencih vzbujalo zadnje mesece vprašanje bodočnosti Trsta! Kdo je pa govoril doslej o severni meji! Sestavil se je pač že odsek za mejo na Koroškem. Dne 17. avgusta se je v Ljubljani od trozveze čeških, poljskih in jugoslovanskih politikov storil tudi važen -sklep o zvezi češko-slovaske z jugoslovansko državo ob vzhodni meji Štajerske. Skrajni čas se mi torej zdi, da pretresamo silno važno narodno mejo pioti severu na Štajerskem. Načelo se je to vprašanje pač pred letom dni tu k Mariboru in v Središču na zaupnih sestankih Narodne stranke in se je dotično naše stališče iz nemške strani ljuto zavrnilo kot raztrganje dežele. Iz slovenske strani so se še letos objavile od naših marljivih raziskovalcev mejnih razmer posamezne zgodovinske razprave. Izšlo ie v nemškem jeziku znamenito delce »nai,.dna odmejitev na jugu«, ki je vzbudilo upravičeno veliko pozornost. Obmejni odsek narodnega sveta za Štajersko sam je pa tik pred ustanovitvijo in bode seveda njegova naloga začeto delo temeljito v roke vzeti. 2. Iz katerega vidika nai se deluje za našo mejo proti severu. Čc se bavim v ti zvezi z vprašanjem Maribora z ozirom na narodno mejo, namen mi je povdariti. da se mi zdi baš vprašanje Maribora za celo narodno mejo na Štajerskem odločilne važnosti. Moje mnenje je, da je to vprašanje tudi tako težavno, da vse drugo delo glede določitve naše meje stopa nasproti vprašanju bodočnosti Maribora nekako v ozadje, oziroma je podrobna določitev mejne črte Ie nekako logična posledica rešitve vprašanja Maribora. Če o tem razpravljam, ne nameravam podati dovršenega načrta, moja razprava hoče biti vzpodbuda k podrobnejšemu, temeljitemu delu odseka. Povdarjam, da se mi zdi nuino potrebno, da spravimo svoje taktično postonanje v tem posameznem vprašanju strogo v sklad z idejo lastne državnosti in iz tega vidika in ne le iz stališča dosedanje narodne obrambe iščimo dalekosežen načrt za široko za- snovano smotreno delo. Smatram, da moramo priti do programatičnih zaključkov, ki se bodo dali na eni strani pred svetovno javnostjo, na drugi strani nasproti najbližje prizadetim Nemcem, kakor tudi iz socijalnega stališča, braniti. Maribor smatram za našo državno tvorbo kot tako važen, da si ga moramo brezpogojno zagotoviti, če bi se' tudi ne dosegel vzor na zunaj vseskozi slovenskega Maribora. 3. Naravna lega Maribora sredi velikega slovenskega gospodarskega okrožja. Kdor bi ne bil na jasnem o značaju Maribora, treba ga poslati le za nekaj ur v delavnik predpoldne v Mariboru na cesto, da vidi, kaj se godi na Tržaški cesti pri Sv. Magdaleni, kako gibanje je v Leiteršpergu, v Melju in na Koroški cesti iz okolice v mesto. 2e iz te slike bode prišel vsak tujec do zaključka, da je Maribor naravno prometno središče močnega gospodarskega telesa, ki ž njim vred neločljivo živi isto živahno življenje. če se ozremo dalje, prepričamo se kmalu, da ta promet ne sega le nekaj kilometrov daleč iz mesta, ampak da obsega skoro polovico Spodnje Štajerske. Pohorje s Kozjakom in Dravsko dolino proti zapadu in cele Slovenske gorice in Dravsko polje proti severu, vzhodu in jugu. Končno se pa izkaže Maribor še kot vse več, kot važno križišče prometa iz daljnjega zapada, iz Tirol preko Koroške in Hrvatske in z Dunaja v Trst. Kot tak je pa Maribor naravnost srce slovanske Spodnje Štajerske. Če se o kakem tržišču v sliki povdarjn. da predstavlja pljuča, s katerimi gotovo ozemlje diha. bil bi ta primer za Maribor še preslab, kajti vsakdo vidi. da se v Mariboru križajo naravnost glavne žile dovodnice in odvodnice vsega gospodarskega življenja velikega dela spodnje Štaierske. Zavedati se nam je tega važnega dejstva, če mislimo na narodno odmejitev slovenske zemlje proti severu, kajti niti trenutek ne more in ne sme biti dvoma, da bi bila slovenska Štajerska brez popolne posesti Maribora gospodarsko mrtva in istota-ko Maribor brez slovenske okolice. Kakor, se Drava ne da umetno iz svoje struge prenesti, tako se ne more za Slovence ustvariti novega* Maribora, ležišče iz Pohorja in Kozjaka gre naravno in neodvratno v Maribor, enako iz Slovenskih goric in iz Dravskega polja. Kdor bi odrekel Slovencem Maribor, jim odreka življenje, to je že iz naravne lege Maribona jasno. Ravno tako pa tok prometa Kaže, da Maribor od nemškega dela dežele niti gospodarsko ni znatno odvisen, da je z njim v mnogo rahlejši gospodarski stiki in ne spada v nobenem oziru k nemškemu ozemlju. 4. Nasilna narodna odtu;itev Maribora vsled nemške uprave. Če se ozremo na narodnostne razmere današnjega Maribora, ne vidimo le, da je današnji Maribor svojemu naravnemu slovenskemu okolišu odtujen, ampak da se je to zgodilo umetno, na-siino in prrti volji naroda v zadnjih desetletjih. Maribor bi imel danes sloven- sko lice, če bi se skozi dobo 60 let. kar imamo v Avstriji ustavo, mariborskemu slovenskemu okrožju bilo dalo okrožne oblasti in urade, kakor jih je ta narod zmiraj zahteval. Slovencem po jeziku in srcu tuji uradniki in uslužbenci javne uprave in njih rodbine pri okrajnem glavarstvu, okrožni in okrajni sodniii, pri gorskem uradu, v srednjih šolah, v gimnaziji, v realki, na učiteljišču so pa s svojim vplivom na trgovsko in obrtno meščanstvo Maribora v glavni meri vzrok, da je prebivalstvo, ki je bilo še pred polovico stoletja bolj slovensko nego nemško, navzelo slovenskemu domačemu okolišu ljudstvu nasproten tuj duh in jezik. V samoupravi mesta se je z izjemnim krivičnim volilnim redom, ki je naravnost za germanizacijo prikrojen, izročilo mestno gospodarstvo nalašč ponemču-joči kliki. S tem je dobilo nemštvo na razpolago skozi desetletja na javne stroške cele armade mestnih uradnikov in uslužbencev pri policiji, v tržnih organih, zlasti pa v učiteljstvu meščanskih in ljudskih in strokovnih Šol in v mestnih kreditnih zavodih, zlasti v mestni hranilnici. V enaki meri je eden izmed najmogočnejših činiteliev mariborskega življenja uprava Južne železnice z osobjem južnega in koroškega kolodvora in velikih delavnic v mestu in okolici z nastavitvo nemškega uradništva in delavstva nasilno izpačila narodni značaj Maribora. Kar nemštvo ni doseglo z umetno občinsko avtonomijo, dopolnilo je z zastopstvom po večini slovenskega okraja, ki je po enako krivdnem .volilne***, redu za okr--iip^ ja- 2"zT7. srev. .SLOVENSKI = Manifestacija štezijskm Cehov. V nedeljo se je vršil na vrhu Ostra Hurka med Opavo in Ostravo tabor šlezijskih Cehov. Zbralo se je nad 30 tisoč ljudi. Govorili so razni poslanci in Jaroslav Kvapil. Sprejeta je bila z ogromnim navdušenjem resolucija za samostojno češko državo. Tabora so se udeležili tndi zastopniki šlezijskih Poljakov. == Nezadovoljnost z izvajanji nemških državnikov. Glavni odsek nemškega državnega zbora je razpravljal včeraj o izvajanjih nemških državnikov giede splošnega političnega polo < i. Poslanec centruma Grober je nagla-šal potrebno enotnost notranje fronte in sporazuma med vlado in narodom. V Stuttgartu je podkancler izvajal vladni Program, kateremu je pritrdilo tudi ar-madno vodstvo. Ta program naj bi tvoril podlago za nadaJjni nastop vlade. Ureditev razmer na Finskem naj bi prevzeli Finci sami. Nemčija ne sme prevzeti garancije za vladarja, ki hoče iti tja. Pojasnila glede vojnega položaja so popolnoma nezadostna. Glede Poljske se pod nobenim pogojem ne sme nadaljevati dosedanja pruska politika. V notranji politiki tvori obsedno stanje neprestano predmet nezadovoljnosti. Socijalni demokrat poslanec S c h e i -demann je naglašal. da se državnemu kanclerju ni posrečilo uveljaviti svoje nazore. Težki vojaški neuspehi so vsled tega tako slabo učinkovali, ker se je splošno domnevalo, da je vsled dogodkov na vzhodu vojaška premoč zagotovljena. Temu nasproti je vera naših nasprotnikov, da bodo mogli Nemčijo razbiti, iluzija, ki pa podaljšuje vojno. Brest-Iitovski mir preprečuje splošni mir. Tudi politika giede Finske je 2grešena in cesarjev svak ne sme na Finsko. Avstro - ogrska mirovna akcija je napravila vrisk, kakor da je zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo oslabljena. Ta nota in ultimanim leta 1914. Srbiji kažeta gotovo paralela Sodba socijalnih demokratov je, da se mora odstraniti vojaška vlada. Dan.-s vlada Ludendorff in ne Hertling. Glede belgijskega vprašanja naj bi se bilo govorilo prej in drugače. Malenkostno popuščanje ne pomaga nič. Treba je velikih sklepov. Ce vlada tega ne zmore, se bomo bojevali proti njej. Poslanec Fischbock (napredna ljudska stranka) upa, da se bo vojaški položaj kmalu izboljšal. Treba je vso notranjo silo naroda dvigniti in utrditi. Zavoj e-valna politika mora stopiti v ozadje. Treba je postaviti temelje bodoče poli-like v zmislu papeževe note. Državni kancler je govoril o problemih zveze narodov. Radi podpiramo tako zvezo. Treba pa ie soglasja vojaških voditeljev s politiko državnega vodstva. Tudi na vzhodu je treba jasnosti. Narod mora sam odločati o svoji usodi. Za domovino in za krono se mora zgoditi vse, da narod ne obupa nad potekom stvari. Poslanec Stresemann (narodni liberalec) zagovarja program podkanclerja. Tudi on zahteva skupen program državne vlade in vrhovnega arrnadnega vodstva. Nadaljni razgovori se vrše danes. = Zahteve nemških socijalnih demokratov za vstop v vlado. Državno -zborska frakcija socijalrrih demokratov v Nemčiji in stranskarski odseki so sklenili 22. t. m. zahtevati kot pogoj za vstop strankarskih članov v novo nemško vlado tole: 1. Brezpogojno priznanje sklepov državnega zbora z dne 19. juuja 1917 ter izjava, da je vlada pripravljena pristopiti zvezi narodov na podlagi mirnega razpravljanja o vseh spornih vprašanjih in splošnega razoro-ženja. 2. Popolnoma nedvoumna izjava glede belgijskega vprašanja, obnovitev Belgije, sporazum glede odškodnine ter obnovitev Srbije in Črne gore. 3. Mirovne pogodbe v Brestu Litovskem in Bukarešti ne smejo tvoriti ovtre za splošni mir. Takojšnja uvedba civilne uprave v zasedenih pokrajinah. Po sklepu miru se morajo zapustiti zasedene dežele. Čim prej se morajo ustanoviti demokratična ljudska zastopstva. 4. Avtonomija Alzacije-Loraine. Za vse nemške zvezne države splošna, enaka, tajna m neposredna volilna pravica. Pruski deželni zbor se razpusti, če se ne doseže takoj splošna volilna pravica od odseka gosposke zbornice. 5. stope skozi desetletja v nemških mest-nih rokah. Kar je še bilo treba povrh storiti za ponemčenje, zgodilo se je s kapitalom iz vse Nemčije, s šulveraj-nom in Sudmarko ter vsenemškim časopisjem, najpokvarjenejšim izmed avstrijskega časopisja. Pritok slovenskega prebivalstva, ki je očividno prihajal po pretežni veemi iz Slovenskih goric. Dravskega polja, iz Kozjaka in iz Pohorja, se je pod temi silovit ni vplivi ponemčeval skozi desetletja. S tem se je pa zgodil na našem slovenskem narodu nasilen rop, ki se nikdar ne more priznati in katerega bi bil konec isti hip, če bi odpadel pritisk uprave, Ce bi se bilo kaj tacega zgodilo samo v Mariboru, moglo bi se reči. da je slovenski narod življenja nesposoben, ker se da tako raznaroditi. Toda če je isti nemški osvojevalni fmperijalizem podjarmil v istem časa cele dele sveta, kakor Afriko, in požrl celo svobodne države, kakor Italijo, ter se še danes m odrekel sami zagospodovati celemu svetu, sodili bodemo drugače. Odpor zoper vse naštete in druge potujče val ne vplive je bil pretežak. Čuditi se nasprotno moramo, da ie Maribor z okolico ostal še vsaj toliko slovenski. Da je pa nemška pridobitev v naravnih razmerah ne-vzdržljiva, dajejo sami Nemci spoznati, če na primer dr. Mravlag povdaria, da nam prepusti nemstvo mesto Maribor le iz tisoč ran krvaveče, aR če poje nemški pesnik Kemstock, da vidi rajši kup razvalin nego slovenski Maribor. (Dalje prihodnjič.) Enotnost državnega vodstva. Izločenje neodgovornih stranskih vlad. Vladni zastopniki naj se vzamejo iz večine parlamenta in iz oseb, ki stoje na stališču politike delavne večine. Odprava člena 9. državne ustave, ki prepoveduje poslancem, da ne smejo prevzeti ministrskega portfelja. Politične izjave krone in vojaške oblasti se morajo pred objavo predložiti državnemu kanclerju. 6. Takojšnji preklic vseh določb, ki odpravljajo zborovalno in tiskovno svoboda Cenzura se sme v porabljati samo pri čisto vojaških vprašanjih. Ustanovitev politične kontrole za vse korake, izvršene na podlagi obsednega stanja. Odstranitev vseh vojaških institucij, ki služijo političnemu vplivanju. = Nemški cesar v torpedni tovarni. Nemški cesar je obiskal 24. t. m. tor-pedno tovarno v Kielu ter je na to sprejel deputacijo garnizije, ki jo je ogovoril ter jo spomnil na njih dolžnost napram domovini, na Helgoland in Ska-gerak in na hrabre vožnje nemških tor-pedovk. Pozval je moštvo, da naj ohrani podmorsko vojno v polni uspešnosti. = Bojeviti Lansnig. »Tagiiche Rundschau« poroča iz Haaga: Lansing je odgovoril na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Avstro-Ogrska sprejela V\ ilsonov program: Popolno sprejetje ameriškega programa s strani Avstro-Ogrske bi bilo zelo dalekosežno. Ne morem pa še povedati, ali bi poslali takoj zastopnike ameriške vlade na mirovno konferenco. Za enkrat mora izvršiti orožje zaveznikov z vso silo svojo nalogo in edini mirovni odposlanik Zedinjcnih držav je v tem trenutku general Pershing, vrhovni veljnik ameriških čet. = »Volkovi v ovčji kožL« »Daflv Mali« poroča o govoru grofa Heitlin-ga. Državni kancler in njegovi Huni so se odeli v ovvje kože in bi radi, da bi videli v njih pacifiste. Obetajo nam nemši državni zLor, ki .se bo upiral aneksijam in odš'.odninam in ki bo hotel vstopiti v zvezo narodov. Govoričenje v državnem zboru pa ne veže ni-'vo^ar. gotovo pa ne nemškega generalnega štaba. Ta državni zbor je sprejel resolucijo proti aneksijam in odškodninam, posledica pa je bila pogodba v Brestu Litovskem. — Cehoslovaki ugrabili ruske zlate zaloge. »Glos Narodu« poroča: V Kazanji so ugrabili Cehoslovaki ruske zla^e zaloge in sicer 675 milijonov nibljev v zlatu in zraven tega še nekoliko stoti-sočev predvojnih rubliev in mnogo srebra. Šulgin dodaja k svoji informaciji da so Cehi odnesli 60.000 pudov zlata (1 pud ima 16-38 kg), vsega skupaj 9S2.300 kg čistega zlata, Razven tega so dobili tudi mnogo srebra. Odpeljali so zlato in srebro proti vzhodu, da ga zavarujejo za vsak slučaj. = AVilsonovih štirinajstero točk ne zadošča. »Matin« poroča iz \Vashingto-na: Povodom odgovora na avstro-ogr-sko noto je sprejel predsednik VVilson številne ameriške politike m člane di-diplomatičnega zbora zaveznikov. Vsi so mu čestitali. Baje se je ob tej priliki podrobneje izrazil o mirovnem problemu ter izjavil med drugim, da se mu zdi neobhodno potrebno kr a t k o m a -lo preorečiti vse nove poskuse pacifistične propagande. Rekel je: Treba nam je popolne zmage, razgovorov ne moremo pripustiti. Tudi če bi Avstrija jutri stopila pred rmne in bi rekla, da sprejme vseh 14 točk mojega formuli-ranega mirovnega programa, bi vztrajal na tem stališču. Mi ne moremo verjeti besedam miru. = Zahvalne molitve na Angleškem r?di osvoboditve Palestine. London, 25. septembra. Nadškof v Cantcrburyu je naročil vsem anglikanskim škofom, da morajo prihodnio nedeljo služiti posebne zahvalne službe božje za osvoboditev Palestine izpod jarma turskoga polmeseca. Tudi katoliški kardinal Bo-urne je ukazal zahvalne božje službe. = 2elezničarska stavka na Angleškem. Železničarji v Soutvvalesu so zahtevali zvišanje plač za 5 šilingov tedensko. Dosegli so svoje zahteve. Pozneje pa so delavci proti stavkarskemu komiteju zahtevali zvišanje mezde za 10 šilingov na teden. Ker ni prišlo do sporazuma, so železničarji začeli stavkati ter se je stavka 25. t. m. razširila na celo Aneliio. Osebni promet je popolnoma ustavljen. Mnogo tisoč muni-cijskih delavcev ni moglo priti rta delo. = Angleško - ameriško razsodišče. Iz Washingtona poročajo, da sta državni tajnik Lansing in angleški pooblaščenec Barclav podpisala pogodbo, s tero se podaljša pogodba glede angi -ško-ameriškega razsodišča za deset let. = Kabinetna kriza na Japonskem. Frankobrod ob Meni. 25. septembra. Kakor znano, je japonski ministrski predsednik Terauchi odstopil ter je bil imenovan za njegovega naslednika marki Saionji, kar pomeni novo naglašanje prijateljskega odnošaja med Japonsko in entento. Italijanski listi pripisujejo tej izpremembi v japonskem kabinetu voj-nopolitični pomen. Dopis iz Ce!|a. (Od našega dopisnika.) Celje. 25. septembra. Ljudska slavnost v Celju. Dne 6. oktobra ob uri popoldne priredi celjski odbor SHS. žena v prid stradajoči jugoslovanski deci veliko ljudsko slavnost v vseh prostorih Narodnega doma v Celin. Sodeluje celjsko pevsko društvo, celjsko dramatično društvo, zidanmoška narodna ^ godba itd. Opozarjamo že danes na prireditev ves slovenski del dežele. Nemška logika le vsled dolgotrajne vojne očividno mnogo utrpela, vsaj v toliko, da ie popolnoma drugačna, ce se ere sa nemške, in zopet drugačna, če se erre za nase interese. S kakšnimi argumenti so pobijali Nemci našo deklaracijo ravno zato, da nikakor ne gre. trgati zgodovinskih krono- vin; trdili so celo, da ie jugoslovanska deklaracija že zaradi tega nesmiselna, ker Madžari ne bodo nikdar pripustili, da bi se kdo le dotaknil svetih mei šte-fanske krone. Te dni pa ae ere za rešitev« jugoslovanskega vprašanja v tem smislu, da bi Bosna in Hercegovina pripadli Ogrski kot avtonomna upravna skupina. In Nemci so že zaceli staviti svoje protizahteve za to koncesijo Madžarom: zahtevajo v to svrho one z Nemci naseljene dele Ogrske, ki meje na nemške dežele Avstrije (glej Ta-gespost z dne 24. t. m.) Nedotakljivost dežel štefanske krone ie za Nemce naenkrat puhla fraza v tistem trenutku, ko mislijo, da bodo zase kai profilirali. Cudtmo se res da so iz naroda s tako logiko mogli iziti razni Kanti, Hegel-ni itd. Nestrpnost našega n e m -škuiarstva se iasno zopet zrcali iz napadov glasila nemškega fiehulverei-ii i in druerih nemških listov na naduči-telja schulvercin^ke šole v Hrastniku Horvatha. Mi t loža dalie ne poznamo in tudi ne njegovih grehov. Toda Nemšku-tarji mu očitaio, da se preveč ozira na slovenske ž» ll«1 in da premalo varuje >nemški značaj« šole Zakaj? Zato. ker ie toliko pameten, da pripušča Slovenki oouk v verouku in da se učencem od kateheta dele slovensko podobice. Značilno priznanje najdemo v nemških listih v stavko, da se slovenski vprašuje v veroneni uri tudi učence, ki razumno nemški, Torei imajo v Schulve-reinski šoli v Hrastniku tudi take uče-ne, ki nemški ne razumejo! Naša trditev o lovu na slovenske otroke ie s tem tudi z nemške strani sijajno dokazana. In vendar Nemci napram zgoraj vedno trdijo, da to ni res. Ta n.iduči-teli Horvath (nemški listi nraviio >ein govrisi . Horvath!) ima torej v resnici edino ta greh, da kot pameten človek računa z razmerami, ki so močnejše nego vsa nemška nestrpnost. In zato seveda: stran ž*njim! To je znak nemške kulture! Našim volkstagovcem in volksratovcem še vedno ne da vsenemška sleirfriedovska >.i!i<-a miru. Se vedno rogoviliio na svoiih volksta-gih. ki so postali že pravcata karikatura nomškga polit ičnga dola. Državo vzdržujoči element se ošabno inienuie-io naši Nemci, na svotili volkstagih pa ie vodno sklepajo re. pluciie, ki se gospodom dr...,\ i'ini oravdnikom (do katerih sicer tudi mi nimamo posebnega si ^»štovanja!) ne zde državo vzdržujoče in jih moraio konfiscirati. Tako se ie zgodilo te dni zopet končnemu odstavku refoluriie. sklenjene na volks-tagu v Murzzuschlagu dne 22. t. m. Nemškutariem v pouk! Šta-jerčHansfc) župan Ačko iz sloveniebi-striškega okraja ie bil. kakor smo svoj čas poročali. uradi napada na e! u&a rekviziiske komi-'ie K&hleria obsojen v Mariboru na S mesecev ječe. vkliub temu. da era ie zairovnrial znani mariborski nemški hujskač dr. Mravlag. vsled priziva ie višje sodišče zvišalo kr>zen na 15 mesecev. Ačko ie nato prosil dr. Murmaveria. poglavarja slove-njebistriških Nemcev, nai mu — kakor nekoč črešnievskemu Kresnilm! — da ugodno nravnostno spričevalo za znižanje kazni. Dr. Murrrmver pa ran ie odgovoril, da ga sploh ne pozna. Zapisali smo to brez komentarja vsem nemškutariem kot zgovoren zgled in posvarilo! Spodnieštajerski nemški obrtniki so 22. t. m. zborovaH v Celju, kier sta iim Marckhl in Einspinner prodaiala svojo politično modrost. Seveda ie dal zborovanju svoi žegen tudi neizogibni >aratsvorstand< Ambro-schitsch v imenu >volksrata<. Izmed obrtnikov sta nastopila kot pristna Nemca celjski Grad t. doma iz Šmarja pri Jelšah, na ptui?ki Mastem sin slovenskih staršev. Celo zborovanje pravzaprav ni bilo nič drugega nego Gađenje« Einspinneria. ki ara menda na Srednjem in Gornjem Štajerskem ne marajo več. Ptujski Orni? ie začel delati za svoio sirotišnico reklamo z velikim bobnom. V nemških listih čitamo te dni poročilo, da ie ptujska občina odstopila za stavbo poslopja zemljo v izmeri 20.000 kvadr. metrov, obenem pa kot prispevek k stavbi podarila 100.000 K. Poudarja se obenem, da ie sirotišnica namenjena otrokom padlih vojakov iz Štaierske. A v svojih okrožnicah na zasebnike ie Ornig izrecno poudaril, da je dunajska občina obljubila poslati v zavod 100 dunajskih sirot na svoje stroške. Javno vprašamo Orni ga. kai ie sedai resnica: ali bo zavod res samo za sirote padlih vojakov iz Štajerske, ali pa bodo res prišli vanj tudi dunaiski otroci? Ce ima Ornig še sploh kai čuta poštenosti v sebi, bo na to vprašanje moral odkrito odgovoriti. V Slovenski Bistrici so hoteli te dni siidmarkovci zborovati, pa jim ie mariborsko okraino glavarsn o iz >ozirov na mir in red« zborovanje prepovedalo. Seveda vik in krik po nemških listih. Vreme ie zadnje tedne za poljske sadeže, ki še zore in doraščaio, ter posebno za vinograde bilo izvanredno ugodno. Upi vinogradnikov na zboliša-nje letošnje kapljice so zopet poskočili. Želeti ie le. da bi vzdržalo vreme še kake 3—4 tedne, potem tudi letošnje vino ne bo preslabo. Za župana v Rogatcu ie izvoljen poštar in posestnik Jožef S p o r n. Za častnega m e š č a n a ie imenovala celjska občina povelinika 87. pešpolka polkovnika Hossneria. V Celin ie umrl knjigoveški mojster Alfred Pnngerscheg. Vlom V fotosrrafski atelje g. V. Picka v Celiu so te dni vlomili neznani zlikovci in odnesli fotografskega orodja za 1500 K. Na Smolniku pri Rušah je 22. t. m. umrl veleposestnik s. Kari Harič. star 88 let. vrl Slovenec. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slov. Bi strici izvrstno deluje. Tekom zadnjih G mesecev je izposodila 1154 knjig 750 čitateljem, ki so zvečine kmetski Iiudie. Knjižnica štete sedai 648 kniig. Ta mesec je dobi-la 50 novih.____ Spominjajte se Družbe sv. Cirilo In Metodo. Mariborsko pismo. (Od našega poročevalca-) V Mariboru, 23. septembra, Aprovizaei ja mesta. Danes vse kaže. da nastane v aprovizaciii naše era mesta tako errozna kriza, da zraste iz nje katastrofa. Mestna občina kratkomaio ni sposobna odvrniti poloma, razen ce se en sam mož povspne tako daleč, da vzame vaieti v roke. A stal bi pred skoro neodpravljivimi ovirami. Klic obupa iz te mizerije je poziv občinskega odbornika Havlička v občinskem svetu na vlado, da naj popolnoma preklice prepoved trženja z nahrbtnikom. Da ie poslednja prepoved sama ob sebi brezmiselnost, to smo trdili tudi mi. kar skraia. A kraj in način, pred katerim se ie izdal zerorai omenjeir poziv, da v»emu prav posebno lbf ?ostna občina pa se tudi nič ne zine da bi kje dobila primerna živila, i >mo krompirja Kakor z živili, tako ie s kurivom. Občina še danes ne vć, kje bode vzela preraoera. da zadostno založi mestno prebivalstvo. To so današnje aprovizaciiske razmere — oris%ne najkrajše. Grozne so. Draerinia. Danes si kaj posebnega privoščiti, treba mnogo dobre volje zapravljati denar in mnogo denarja. V gostilni si za 15 K komaj dobro želodec razdražiš. Kure ni dobiti spod 50 do 60 K. pisce velja 28 K, kisla smetana liter 8 K. m Jemati sir hlebček 7 K mleko liter 1 K 20 v. sviniski špeh 1 kilogram 63 K. olia ni dobiti razen v prosti prodaii s preko ceno liter po 66 K, prekaieno svinjsko meso 1 kg 70 kron. S hrano torei izgleda menda huje kot leta 1870/71 v Parizu. Nič boljše ni z obleko. Blago, ki ie pred vojno ve-lialo meter 12 K do kvečjem 15 K. ve-lia danes meter 500 K. To pri moških. Se slabša pa je za ženske. Ce se hoče ženska srednje pošteno obleči, io stane obleka na 3000 K. Pri tem pa treba pomnhi. da so trgovci še vsi dokai založeni. A denarno so si opomogli zdobra, dočlm barantaio danes le še bolj za živila i. dr. Manufakturna vele-firma, ki ie bila L 1915. pred nepričakovanim polomom, ima danes 10.000.000 kmn gotovine in io le še bolj radi na-stavljencev drže odprto. Ce greš ven na deželo, zahtevajo za kg pšenice B do 7 K, a ne v denarju, marveč v blagu. Za merico krompirja plačaš 7 K do 8 K, torei 1 K za 1 kg krompirja, ki ga pa letos niti dosti ni. Pravijo, da bo do božiča velial najmanj 1 kg krompirja 2 K. Tako izgledamo letos, v petem vojnem letu, mesec dni po spravljeni žetvi. Vinogradi. Minolo poletje s svojim hladom gotovo ni prijalo Grozdju. Zaostajalo ie in bilo ie videti, da vina sploh ne bo. ali pa le slaba kisli-ca. Navadno ie b*lo grozdje zgorai dobro razvito, proti koncu pa drobno in posamezni grozdi odoadajo. Pri tem ie sicer ostalo, toda nekai lepih, vročih solnčnih dni, ie grozdju vendarle rešilo toliko na kakovosti, da ie prav lahko imenujemo srednje do nadsrednje dobro. Seveda, škode bode precej: ne pri cenah, koder ponujajo 12 K do 15 K za liter že danes, pač radi tega, ker gre vsled odpadam*a grozdov — zdravih, dozorelih — mnogo v nič Pravilo, da bodo letos večkrat brali. Res so ponekod, v Št. Jakobskem dolu i. dr., tudi že imeli nekako predtrgatev. Ussti iz primorsrili! dežel. Vpisovanje v šole »Šolskega doma« v Gorici, in sicer v vse razrede (tudi obrtne šole), ki iih ie vzdrževalo društvo pred vojno, se boie vršilo v >Novem domu« od prihodnjega tedna dalje vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9. ure zjutraj. Stariši! Vpišite takoj svoje otroke, da bo mogoče te šole s 15. oktobrom t 1. otvoriti Šolski prostori so že pripravljeni. Iz Gorice. 25. septembra. Danes, dne 25. septembra 1918. so pokopali v Gorici očeta gosp. prof. Cotiča iz Zadra g. Josipa Cotiča. ki se je vrnil v Gorico, da umre na domači zemlii. Vsi, ki smo ga poznali, žalujemo za njim. Umrla je v Sežani gospa Ivana vdova Perlinek. roiena Kariš, go-stilničarka in posestnica. Umrljivost v Trstu,. V tednu 8. do 1-1 septembra t. 1. ie umrlo v Irsru 105 oseb. poroda ni bilo nobenega. Porok je bilo 16. Vino za hrano v Istri. Nabavni urad je razposlal občinam v Tstri naznanilo, da misli kupiti po prometni ceni določeno količino vina in sicer v svrho. da dobi v zameno živež. Ker se pomanjkanje živeža vedno bolj občuti, opozarja nabavni urad občine na koristi te akciie. ki bo mnogo koristila istrski aprovizaciii. Trogirski župan Nikola Madirazza v dalmatinski »sladkorni politiki«. Splitski list >Novo Doba< poroča: Gospodje na Dunaju in v Zadru vodijo proti Dalmaciji še vedno takozvano >sladkorno politiko<. Zvedeli smo, da so bili glasovitemu trogirskemu županu Nikoli Madirazza poslani trije vagoni sladkorja za desertna vina. Prvi vagon ie dobil pred tremi meseci, drugi pred 10 dnevi, sedai ie na potu tretii vagon. Nakazati komu tri vagone sladkorja po dauašniih cenah, znači: darovati dotičnemu trgovcu okroglo 800.000 kron. Vinogradnikom za Dopravlianie malega vina se daje na osebo 1 kg. posameznim trgovcem pa se deli sladkor na vagone. Na eni strani ljudstvo strada, na drugi strani postajajo posamezniki milijonarii. Javna tajnost ie, da ie kupil trogirski župan Nikola Madirazza na Dunaju dve hiši. kateri je plačal po cenah, po katerih se dandanašnji plačujejo hiše. In to ie dobljeno od onih vagonov sladkorja, ki so bili odneseni siromašnemu težaku. In taki ljudje prihajajo pred najvišja mesta in sicer kot nekaki predstavniki Dalmacije fžupan Madirazza ie bil pred kratkem pri cesarju v avdijenci). Ali ni dolžnost c, kr. namestništva, da opozori na Dunaju, kdo ie trogirski župan in kako ga spoštuje ljudstvo? V drugih državah bi bili iz vestni pojavi nemogoči. Zgubi i ena denarnica. Uboga begunka ie izgubila v ponedeljek, dne 23. t. m. na državnem kolodvoru v Gorici ob 3» popoldne, v enieči ki je bila ured blagajno, eroo denarTrloo z veliko svoto denarja in tremi recepisi. Pošteni najditelj se prosi, da vrne najdeno na po-liciio v Gorici, kjr se mu nakaže nagrada, ker drugače povzroči veliko nesrečo ubogi družini. Pri okra in i sodnifi v Ajdovščini ee spreime ženska ali moška pisarniška pomožna moč. Lastnoročno pisane prošnje opremljene s zadnjim šolskim spričevalom ie vložiti pri imenovani sodni ji tekom 8 dni. Zahteva se znanje strojepisja in slovenskega, nemškega ter po možnosti tudi italijanskega jezika. — C. kr. okrajna sodniia v AidoV-ščini, dne 24. septembra 1918. Zamena nai Mm v Kalil »Osrednji odbor« na Dunaja poroča: Italijani so ob okupaciji našega ozemlja do Soče izpraznili cele vasi (Žaga, Srpenica, Trnovo, Drežnica, Libušnje, Kamna Ladra), od drugod pa aretovali posamične osebe in rodbine ter jih internovali v Italiji. »Osrednji odbor« je dobil več prošenj, da bi posredoval potom zunanjega ministrstva za zameno teh naših ljudij za laške podanike. To je tudi storil in prav zdaj se vrši v Brnu v Švici konferenca laških in avstrijskih odposlancev, ki se pogajajo o tej zadevi. Italija je nasprotna vsaki zameni obmejnega prebivalstva. Očitno se godi to zaradi tistih Trentincev in Fur-ianov, ki bi se ne hoteli vrniti, ako ta jim to bilo tudi dovoljena S tem bi se izročili avstrijskemu državnemu pravd-ništvu. Zato ;e »Osrednji odbor« predlagal, naj se izvrši zamenjava v skupinah najprej Slovencev za tiste Italijane v zasedenem ozemlju, ki se žere preseliti v svobodno Italijo. O tem se vrše pogajanja. Da bi se v slučaju ugodne rešitve teh pogajanj moglo takoj pričeti s transporti naših rojakov preko Švice, je »Osrednji odbor« že pred nekaj Časom razposlal vsem prizadetim županstvom okrožnice, naj sestavijo in doposljejo točne sezname vseh občinarjev, ki so internirani v Italiji. Doslej ni poslalo se nobeno županstvo takega seznama. Ker je mogoče, da županstva ntti ne vedo za sedanje prebivališče vsoh teh intemirancev. kar Je pa znano nekaterim našim rojakom, ki ne žive doma — in ker je lahko še drugih Slovencev mternovanih v Italiji in si žele domov, prosimo, naj nam vsakdo naznani njih rme, starost, domovno občino m kje so sedaj mternovani. Za moške so letniki med 17. do 52. let izključeni. Ta zadeva ie zek> važna, kajti naši mterniranci ob Soči srčno žele domov, zato prosimo, da nam županstva in drugi rojaki doposljejo čim prej zaželjene sezname. Naslov: »Osrednji odbor«, Dunaj. I.. Bankgasse 2, Pari. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. S srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda za oficirje je odlikovan rezervni poročnik Dominik G e r j a k 87. p., s vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoraciio in meči so odlikovani rezervna poročnika Matija Ljubic in Fran S r e b o t. oba 17. pešpolka, rezervna nad poročnika Avguštin T r o -j a n š e k 17. pešpolka in Josip TJ r š i Č 47. pešpolka. rezervna poročnika Ivan Č e r n e in Josip Ribič oba 87. pešp. — Pred sovražnikom padli rezervni poročnik Valter N e d v e d 5. drag. p, je odlikovan z redom železne krone tretjega razreda z voino dekoracijo m meči. nadporočnik Avgust B e r t o 1 d 17. pešp. in rezervni poročnik Mihael Zupan 17. pežp. z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči stotnik Martin C o 1 a-r i č san. stotnik 8. je dobil znova najvišje pohvalno priznanje. — Imenovanje pri najvišjem sodnem dvoru. Dvorni tajnik pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru dr. Gregor Krek ie dobil naslov in značaj višjega dežemosodnega svetnika. — Odvetnik poslane« dr. Benkovič se preseli na Dunaj. Poslanec dr. Ivan Benkovič. odvetnik v Celju, je naznanil odvetniški zbornici v Gradcu, da so preseli iz Oelia na Dunaj. — Za urednika uradnega Tista >Laibacher Zeitung«. katere uredništvo je. kakor smo poročali, prof. Anton F u n t e k odložil, bo baie imenovan prof. Robida. 6otrudnik >Novicc. — Dinaginjska doklada za učitelje. Pri ministrskem predsedniku ie bila 24. t. m deputacija državnih poslancev, ki ie zahtevala, da se državni prispevek za učitelje takoj izplača in da se dovoli učiteljem nabavni prispevek za leto 1918. Draginjska doklada in nabavni prispevek naj se obenem določita tudi za leto 1919. — Za »Slovensko narodno gledališče« ie daroval zaveden narodni mož 1000 K. Da bi nadel mnogo posnemajoč v! — Dar kočevskih Slovencev. Kočevski Slovenci obeh strank so poslan" 134 K za Krekov spomenik in 134 K za dr. Krekovo ustanovo. — Iz gledališke pisarne. Vsi gg. člani stalnega in večernega zbora (moški in ženske), vsa dramatična šola m balet se prosijo, da pridejo zanesljivo vsi danoe zvečer ob S8. zvečer k skušnji. Gg. člani se opozarjajo, da se sigurno udeleže te skušnje. — Zatvoritev šol? Poročati smo že, da nameravajo na deškem po zimi zapreti šole radi pomanjkanja premoga. Sedai javljajo z Dunaja, da so ta ukrep uvžuje za vse šole v državi. — Uradni popravek. Pras. 460 fO/18. Uredništvu >Slovenskega Naro-dac v Ljubljani Vest, Driobčena v št. 210. fstr. 3 pred. 5) Vašega lista s dne 14. septembra 1918 >Pred^sednik ljubljanskega deželnega sodišča Elsner< se v smislu § 19. tisk. zak. uradno popravlja: 1 Ni res, da bi bil gospod uro ' sednik c. kr. deželnega sodišča v L ju1 liani Adolf Elsner prosil za vpokoji-tev, 2. ni res, da bi bil k taki prožni (Uli povod kaki pri e. kr. višjem etaže 1- Stran 4. „SLOVENSKI NAROEr»^!!c Trem .sovlišču t Oradea ae nafeatatoel spisi z označbo >P< uli tudi spisi droge vrste, bodisi kako uradno potrdilo predsednika Elsneria; 3. res pa ie, da ie cela vsebina gorat navedene vesti brez vsake dejanske podlage ter izmišljena. — V Gradcu. & septembra 1918. — C. kr. predsednik višjega deželnega sodišča. — Razstava slovenskih narodnih iswnih del in noš se otvori v nedeljo, dne 6. oktobra. Odbor >Splošnega slovenskega ženskega društva«: opozaria, "da razstavi samo značilna narodna dela, ne pa ročnih dol sploh. Torej predvsem lepo vezene peče. avbe, pasove, Tate, zaviiače. stare, v narodnih motivih vezene prtičke. rjuhe, brisače i. dr. Jako dobrodošel bi bil odboru star ir-Uost z značilnimi živimi rožami posit Itožuh. Rodoljubne Slovenke nai blago-Tolijo velikodušno pomagati, da se abe-3n> najkarakterističneiša narodna dela, da tako pokažemo, kai imamo svoje-£ in ofcmemo p07i*nosa marsikaj pristno narodnega. Odbor i »ode strogo pazil na vse posojeno blago, ki se povsem nepoškodovano vrne. Razstavni predmeti se sprejemajo v >Mladiki<. — Slov. pevsko društvo "--Ljubljanski Zvon«. V petek, dne 27. t. m. ob pol o smili zvečer sestanek ženskega in ga zbora. Dnevni red: Bodoče društveno delovanje. Pornošto-vilna udeležba nujno potrebna! — Društvu se priglnšaio novi člani in članice, Kdor želi sodelovati v zboru, nai iavi draštvu. svoj pristop po dopisnici, na-irar dobi vabilo le pevskim vajam. — Odbor. — Pročitane časopise nai se blago-■voli pošiliati za slovenske vojake v bolnišnicah v Pragi, na naslov Anica Zabnkovec, Praga IL Pfikopv 12. — Umrl ie danes dopoldne v deželni bolnici profesor državno obrtne šole Colestin M i s. znan kot izreden za-ibavnik in kremeni t narodnjak. Bodi prijaznemu možu najlepši spomin! — Umrla ie v Ljubljani ga. Nežika Gergorič. soproga trgovca v starosti 32 let. Prepeljejo io v Krašnio, kier 3» v nedeljo ob 3. popoldne pogreb. — Nekaj zamudnikov še ni prišlo popisat svojih prašičev. V lastnem interesu se poživljajo, da brez o d 1 o -šg a store svojo dolžnost. Xa barju jih pride popisat komisija na dom. — Vrnitev orožja. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani bo njemu leta 1915 oddano orožje zanesljivim osebam, ako za to prosijo, še tudi v mesecu oktobru vrnilo. Polirii?ko ravnateljstvo se ozira pri tem na dejstvo, da se slabo konzervirano orožje pokvari. — Ustanove za železničarje. Dohod' i naslednjih ustanov za vpokojene železničarje, brez ali z malimi pokojninami, oziroma njih vdove in sirote, so razpisani: L Avstrijski žclezničarski podporni sklad za vpokojence, vdove alt sirote. 2. Moric baron Ko ni g svvarte ri e va ustanova za vdove in sirote in naposled v zadnji vrsti tudi za vpokojence. 3. Ustanove za avstrijske eelezničarske invalide, oziroma tudi za njih vdove in sirote. 4. Ferdinand Lindnerjcvn ustanova In S. Hatmova ustanova za vdovo po uradniku z malo pokojnino. 5. Friderik Avgust Birkova ustanova za vdove in sirrte prožnih čuvajev. 6. Josip Doreko-va ustanova za vdove z nizko pokom i no hi večjim številom otrok. 7. Franc Rres-oerjeva ustanova za podpore potrebne vdove po čuvajih. 8. Flizabetna ustanova za ubogo uradniško vdovo. 9. Baron Ko-tarjeva ustanova za ubogo vdovo po sprevodniku. — Prošnje, katere morajo nositi župnijsko ah" županovo potrdilo o ubožno-sti. je treba vlagati najkasneje do 10. oktobra 191$ pri istem nradu, kateremu je bil prosilec pred vpokofitviio dodeljen. — 45. državna loterija za civilne 'dobrodelne namene. C. kr. ravnateljstvo državnih loterij prireja sedai 45. državno loterijo za civilne dobrodelne namene in bo žrebanje dne 3. oktobra. Igralni nacrt te državne dobrodelne loterije izkazuje nasproti prejšnjim loterij am precej izprememb oziroma izbori-isav, zlasti se je dosedanji glavni dobitek od 200.000 K zvišaj na četrt # milj., nrecej se ie pa tudi zvišalo število serijskih dobitkov. Srečka stane pri tej loteriji 5 K. Dobivajo se srečke pri generalnem ravnateljstvu državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije), ^darje pri znanih prodaiališčih srečk, trafikah, loterijah, menjalnicah itd. Požar na Jezici. Snoci okoli 8. ie začelo goreti na Jezici pri gospodarju- Ivanu Dermastiii. Zgorelo je gospodarsko poslopje, orodje, žito, seno in druge stvari v .vrednosti 30.000 kron. Gasit so prišli gasilci z Jezice, iz Stožic, Črnuč, Ljubljane |n Nadgorice; lokalizirati ogenj so pomagali tudi častniki in moštvo. Umrla ie v Novem mesto gospa Zoii-:ja Not roj. K o b e. Nujna prošnja No v o meščanov na ofcr. ^glavarstvo. Novomeška električna razsvetljava je v zadnjem času popolnoma odnehala. Krivo ie deloma pomanjkanje delavcev pri voduih napravah v >Lakn}i<;, pa tudi — bodimo odkriti, gospod podjetnik!: malo več energije in dobre in resne volje, na bi šio! Ker petroleia tudi ni, tako da nimamo sedaj skoro nobene razs v odjave, kar je posebno mučno v dolgih jesenskih Večerih za obrtnike, bolnišnice, za učečo fse mladino itd., pozivliamo c. kr. okrajno .-glavarstvo, da nam takoj nakaže zadostno ^množino petroleja, katerega je — mimogrede povedano — med poletjem itak že "itak dober del izteklo Iz pokvarjenih sodov. Zakaj torei še nadalje čakati? Zboljšanje plač žebljarjem v Kropi Wm KamnigoricL Dne 21. septembra se je Vršila pri obrtnem sodišču v Ljubljani obravnava v zadevi povišanja plač žebljar-D i v i i lovfifc. Obe prireditvi sp vršila izven abonemetlta, ter ie dobiti vstopnice od jutri, petka dopoldne v gledališki blagajni. — V ponedeljek se vrsi takisto izven abonernenta kot droga, dram^kn predstava Gabriiele Zapoliske pollska komedija >M orala gospe, Dul-sket. — V torek se pričenjajo predstave za abonente. Igralo se bo vsak večer. Vsi abonenti dobe vsako vpri^ zorjeno dramo in se zanje ponovi tudi akademija. Dramsko osobi e ie že pripravilo poleg navedenih dveh iger tudi še A. Jiraska češko gledališko igro >Laterna< ter pripravila Bran. Nu-siča srbsko komedijo >Svet«, T^eva Tolstega rusko dramo >M o č t e m e< in Skakespearorega >H a mleta-*. — GledaliSke ve<*ti. Deželni odbor kranjski io imenoval za gledališkega cenzorja g. profesorja Adolfa R o b i -d o. — Gledališko ravnateljstvo ie pridobilo za scenografa g. akademlčnega slikarja Ivana V a v p o t i ca. — Posle gledališkega lektorja je prevzel gosp. Franc M a r o 11. — Nastavni Viestnik«. Društvo slovenskih profesorjev v Liubliani naznanja svojim članom, da bomo te drri obnovili skupno naročnino na N. Vj, stane 12 kron na leto: naše društvo pa ie pri bratskem hrvatskem društvu doseglo to ugodnost, da ga more svojim članom dajati po zelo znižani ceni: ako namreč plačajo 10 K članarine (mesto redne 6 K). Prosimo torej gg. tovariše, kateri N. Vi. žele, tla bi se n e mu -4/*xaa priglasili. Odbor, skladbe l Z namenom, da začne čimprej zopet z rednim »dajanjem glasbenega lista >Novi A kordic in v izpodbado glasbenega ostv&riaaia raspisu ie podpisano založništvo »Novih Akordov« štiri nagrade za oafboljss skladbe in sicer: l. za dvoroeoo klavirsko skladbo v znesku K 700"—; 2. za samospev in klavir K 500'—: B. za moški zbor kron 400"— za mešan zbor kron 400"—. — Jugoslovanski skladatelji, ki se hočejo udeležiti tekme, nai dopošljeio svoje dobro čitljive rokopise (z geslom is imenom ter naslovom skladateljevim v zaprtem kuvertu) najkasneje do 1. decembra 1918 uredništvu >Novih Akordov« (dr. Gol mir Krek) na D u n a i u 5 V/l. Mariahilfer-G tir tel 29/IL vsak skladatelj lahko tekmuje s poljubnim številom skladb. Tekmovati morejo le izvirne skladbe, ki še niso bile nikjer objavljene. Tudi obdelave so izključene. Sicer je pa skladateljem na prosto dana vsebina, značaj, oblika in obseg. Vendar nai nobena kompozicja ne prekorači 12 strani v tisku in obliki >Novih Akordov«. Glede vsake vposlane skladbe si pridržuje založništvo, oziroma uredništvo »Novih Akorov« pravico, da jo objavi v listu proti plačilu običajnega (sedai izdamo zvisanega) sotrudniskega honorarja. Isto velja tuđi o skladbah, ki jim bo posebno, v ta namen sestavljeno razsodišče prisodilo nagrade. Avtorjem teh skladb pristoja razen nagrade še pravica do običajnega sotrudniskega honorarja. Srbskim vokalnim skladbam ie podložiti tekst ne le v cirilici, temveč tudi v latinici. — Založništvo >N ovih Akordov« L. Schventner. L 1 u b 1 i a n a. — Koncert hrv. glasb, kluba »Li-sinski« iz Zagreba u Beču. U nedjelju 29. o. mi, nač ee Lisin=ki izniieti pred Zagrebačko općinstvo raspored jugoslavenskih savremenfh vokalnih zbo-rova, koje će izvesti na svom koncertu 5. oktobra u bečkom Musikvoreinsa-alu pred svjetsku kritiku i pred brojne bečke Slavene. Iza Rusa CSlavianski) Oeha (Moravski učitelji) i Slovenaca (zbor >Glazbene Matice«) dolaze i Hrvati s Lisinskim u Beč. da po prvi put roprezentiraio našu zbornu umietnost. Tom zgodom će značajni program, koji je sastavljen samo iz fti^n umjetnih i narodnih zborova, po prvi put izniieti pred svjetsku kritiku djelo jugoslavenskih majstora. Kako >fa-sinski« ima silne srroškove kot toga umjetničkog noduzoča. nadamo se. da će naši musikalni krusrovi preplatama poduprijeti tu kulturnu akciiu >Lisin-škogac. Ulaznice- za Zagrebački kon-cerat predavajo se već u poslovnici hrv. konzervatorija CGundulićeva ulica br. 6.) * Močan potres aa grikih otokih. Italijanski listi poročajo o močnem potrasu na grških otokih, ki je posebno močno poškodoval otok Mito. Poroča se o 300 mrtvih in čez 2000 ranjenih. * Zopet razbojništvo v Berolinu. Listi poročajo: Zopet ie bilo izvršeno razbojništvo v Berolinu na neki starki 62 let. Dva moža in dve ženi, vsi iz mesta Hmdenbnrg. so ubili ženo. Moža sta vojaška ubežnika. * Davek na ure hoče imeti dunajska urar^kti zadruga. V zadnji svoji seji je za-druga sprejela predlog, naj se store koraki v svrho uvedbe davka na ure v Avstriji, da se tako prepreči uvoz slabih, ničvrednih, pa jako cenlh ur po vojni. Davek od 10 kron dalje bi omejil uvoz na potrebno mero in vzgojil občinstvo k nakupu boljših ur. * Slabo napredovanje na nemški tehniki v Brnu. Profesorski kolegij nemške tehnične visoke šole v Brnu poroča nanč-nemu ministrstvu, da ie na nemški tehniki nekako 10 odstotkov slabih uspehov pri izpitih, dočim je na čeSkih tehnikah samo 14 odstotkov negativnih uspehov. Pritožujejo se, da se znanje nemških dijakov baje bolj strogo ceni. kakor le to navada pri Čehih. DenuncHantska vloga zahteva preiskavo, kake se vrSe izpiti pred češkimi \z-praševalnimi komisijami. * Pošteno ne more. nepošteno ne mara ... V Zagrebu so te dni pripeljali v l*>lnieo. mladeniča, ki si je v samomorilnem namenu pognal v glavo krnelo, pa se nI zadel do smrti. Bil ie to neki 2lle1ni pisar, ki ie ostal sam brez očeta, mati mu pa živi v Ameriki. Plače je imel 140 K na mesec, brez kake pomoči ali postranskega zaslužka. Živeti ni mogel, krasti ni hotel, pa ne je sklenil ustreliti. Tak slucai poštenosti je za današnji izprijeni svet res prava redkost. * Kako so pokopali ruskega carja. Moskovska >lzvestja« poročajo, da so čete ljudske armade v Jekaterfnogradu priredile svečan pogreb hivSermi carju. Truplo carja so vzeli Iz groba v gozdu ob navzočnosti številnih zastopnikov najvišje duhovske oblasti v zapadni Sibiriji, delegatov ljudske armade in Ceh o - Slovakov. Truplo so djall najprvo v leseno rakev Is sibirske cedre In to v rakev Iz cinka. Rakev je bila potem postavljena v katedrali v Jekateringradu ob častni straži najvišjih poveljnikov ljudske armade. Položili so rakev nato začasno v poseben sarkofag v Omsku. * Ubogi romunski kraljevič. Romunskega kraljeviča, k! je, kakor znano, zapustil svojo gami ziJo, da se v Odesi poroči s hčerko nekega generala. Je prijela na meh avstrijska patrulja ter so kraljeviča in njegovo nevesto nate sprermU avstrijski častniki v Odeso, kjer se Je vrHla poroka. Kakor znano, mu Je naložil njegov oče 75 dni strogega aresta, sedaj so pa Iznašli še drugo kazen. Zakon princa Karla naj se proglasi za neveljavnega ter naj dvorni advokatje najdejo način, kako bodo zasukali paragrafe, da bo potem princ Karel vendar še lahko ostal prestolonaslednik. Taka rešitev pa bi Skandal samo povečala. Bolj verjetno Je. da se bo vročekrvni princ odpovedal prestola, v katerem slučaju bo prestolonaslednik njegov mlajil brat, sedaj 151etni princ Nikolaj. H Je vrh tega zelo bole h en. — Iz Jassva poročajo, da se Je 24. septembra sestal ministrski svet katerega so se udeležili tudi predsednOd poslanske zbornice in senata. Mmlstrsld svet je dal ministrskemu predsednika polno moč, da razjasni kralju naziranje vlade v zadevi prestolonaslednika Karla. Najbrže bo sprejel kralj danas MargUoma v av* dllftnc* - ' ' ^ 1 ~r ^ ^ ^ ^ ^ ~ Gospodarstvo. — Prod v omenin odernstvs. Dunaj, 25. septembra. (Kor. nr.) Danes sta tukaj zborovali obe centralni preso je val-nid cen. avstrijska in ogrska, ki sta se bavili poglavitno s tem, kako najbolj uspešno priti v okom navdanju cen in zakotni tajni rrgovtni. Predsednik avstrijske komisije baron Fries je menil, da je organizirati obsežno nadroroval-no službo in s takojšnjimi drakoničnhni kaznimi ustrahovati navijalce cen. Naj bi se, kakor je že enkrat predlagaj, navijanje cen kaznovalo kakor veleizdaja. Predsednik ogrske centralne komisije za presojanje cen je mnenja, da naj bo kazen hitra, nepogojna ter neprenosljiva na druge. Soglasno se je v debati povdarjalo, da je treba prideliti materijalno vsakemu vplivu neodvisne nadzorovalne organe, ki naj preprezejo vso deželo. Tako bi bilo mogoče zakotnemu tajnemu prekupčevanju odtegniti take množine, da bi bilo v zvezi z dovozi iz Ogrske in carinskega ozemlja mogoče doseči urejeno preskrbo z Živili. — Predsednik skupnega prehranjevalnega urada gm. pk Landwehr je podal pregled vojaške uprave na torišču pospeševanja produkcije in o akciji za preskrbo vzhodne Galicije s semenskim žitom. Na zborovanju se je tudi povdarjala potreba odločnega nastopa proti trgovini z izmenjavo efektov, ki deluje pogosto še opasneje nego zakotna trgovina. Obe komisiji sta se pridružili nato elaboratu, ki ga je izdelala avstrijska centralna presojevalnica cen. Deputacijo avstrijske centralne presoje-valnice cen sprejme prihodnje dni ministrski predsednik. — Dunajska borza komentira živahno politične in voiaske dogodke. Posebno avstrijska notranja politika hudo vznemirja borzijance: razgovar-jajo se posebno o jugoslovanskem vprašanju ter izražajo mnenje, da Tisza ne bo imel uspeha s svoiim političnim pohodom po Hrvatskem. Bosni. Hercegovini in Dalmaciii. Pri^aJmieio novi hujši zapletliau. Seveda tudi voiački položai ni preveč ugoden, kakor ie izjavil nemški kanrler grof Hertiing. Zato ie prišlo včeraj do de rute na celi črti. Vodilni papirji so izgubili do 20 poenov. Nadalje so padle delnice premogovnikov, železarn, kovinam, paro-plovbnih družb ter podietii s stroji. Značilno ie. da po kurzi tako močno padli, akoravno je Pilo Je malo delnic prodanih. Kupcev ni bilo. — Tudi^ Budimpešta k-rjže približno ; 4o lir: Kurzi so padli. Prodajalcev ie bilo mnogo, kupcev pa skoro nič. — Nemška banka se ie začela v zadnjem času boriti z is'imi te^kočami kakor Avstro-O^rpka ber,Va. Promet z bankovci ie namre" rudi na Nemškem, silovito naraeeL Iz Berlina poročalo • V drugem tednu septembra t. 1. se je pokftzala potreba plačilnih ired-stev: uradna poročila prariio. da se ie to zgodilo posebno radi nred^toieče obsežne zmeni a ve obrestnih odrezkov vojnega posoiila.. Pronr^ z bankovci se te pomnožil za 210 mili. na 14.046 miii. mark. Zraven tega se ie povečal promet z blajrajnl£kim] naktiznicaml za 106 miti.. t.*»t-.. da ie na^sM na ROOO mili. mark. Te nakaznico opravljajo isto delo kakor papirnati denar, tako da ie dosegel bankovčni prome* znesek 2*2.418 mili. mark ali okroglo 89 milijard K po denarnem kurzu. Izkaz Nemške banke (T)eui=che Hefehatraiik) do. septembra L L ie bil sledeči T. Aktiva: zlato ali srebro (zlato po 2784 mark za 1 kg) 2466 milijonov mark: državne in vojno-PosOjilne blagniniške nakaznice 2003 milijonov: menice. Šoki in diskontirane znk'.-idnice 17.485 milijonov mark. Pa.«iv^: promet z bankovci 14.044 miHionov in drnsre dnevne obveznosti milijonov mark. — Anglija odstrani banke srednjeevropskih držav. Delovanje takih bank ie bilo že začetkom vojske ustavlicno sedai na hoče onemogočiti, da bi poslovale po vojski. Licenca, na podlagi katero so do^edM odpravljale te banke kupčijo, iim ie odvzeta, poslovodje so odstavlieni ter niso 8 poslovanjem v nobeni dotiki več. Namerava se nasilno pospešiti likvid iciio še nerešenih poslov. »Nordd. Allg. Zeitung« pripomni k temu: >To poročilo ne pove ronoLTo novoga«, ker se ie po zadnjih vesteh likvidacije nemškihbnnčnlh podjetjih morala pričakovati prisilna li-aTvidaetia. Pozornost! vreden je le pasus o odvzetih licencah. Vedno se mora ponavljati, da ni bila podlaga delovanja nemških bank v AreSiH licenca katero ie mogočo kar tako odvzeti, ampak državna pogodba od 24. marca 1871.. katero ie moeoče izpremeniti le z nemškim in angleškim spo razumi ieniem in katero je mogoče odpovedati, le ako se to naznani že leto prei.< Tako pravi nemški list. Zdi se na. da Angleži se ne bodo ozirali na nekdanje šege in navade. — Informacije pri trgovski fn obrtniški zbomlcL Interesenti e dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Llubljani pojasnila: o novi ureditvi za prejem tekstilnega blaga Iz Švice: o ravnalnih cenah za drobno blago: o ugodni razpečeval ni možnosti v Ukrajini za kose, poljedelske stroje, stavbni les. pohištvo, steklo, papir, armature, tehnične predmete vsake vrste, kemične predmete ftcL; o neki tvrdki v Curinu (svariloI). Informacije je le pri krajSIh poročilih moči dati pismeno. — Komaj H dkg masti na osebo. Vojno - gospodarska komisiia na Dunaju je razpravljala o centrali za olje in mast, o njeni notranii ureditvi, kakor tudi o vojni zvezi industrijskih r>odjelii za olfe in mast. Postavil se ie gospodarski načrt za prihodnje 1K do 1H leta, to ie do konca L 1919. Medtem, ko je pripadalo v mirnih Capi h letno 5 kg masti in olia na glavo prebivalstva, pride sedal vstevSi voia&tvo le 50 dkg olja in masti na glavo, to ie niti en dkg na teden. Ker pa se mora v prvi vrsti zalagati voiaatvo. ostane za civilno prebivalstvo komat nekai čez H dkg na teden. Predsednik centrale za olje in mast opozaria. da se ie uvažalo v Avstrijo pred volsko 16000 vagonov olja in masti, medtem, ko io nnSa sedanja celotna zaloga komat 1500 vago- . nor. Zastopniki so izrazih mnenje, da " ie centrala za olie in mast, ravno kakor droge centrale, popom orna odpovedala ▼ delovanju. Tudi ta centrala se mora po vojski odstraniti. Poudarjalo se ie nadaiie, da je iKrmanjkanje premoga tako občutno, da ogroža prekrižati vse načrte avstrijakemu gospodarstvu. — Nova paronlovbna družba se is ustanovila v Trstu. Dne 21. septembra t L je imela ustanovno zborovanje delniška paroplovbna družba >P e r s e -veranca*. ki ima glavnice 2*65 mili. kron. Ta družba prevzame že obstoječi dnržbi. >Immacniaia< in >Perseveran-ca>c. Družbo je ustanovil Avstrijski kreditni zavod. — Pridelek tobaka na Ograkere. Iz Budimpešte poročajo, da ie pridelek tobaka na Ogrskem letos kakor lani tako nerznaten. Dal bo samo dva milijona kilogramov proti 14— 15 milijonov kilogramov prd vojno — Ukrajinska žetev obeta srednje. Glasom poročil iz Odese se je pridelalo £50 milijonov pudov kruleča žita, to je 154 milijonov meterskih stotov. Orl ie množine bodo porabili kmetov«N za-se in za setev 'i20 milijonov nudev ter meščani 220 milijonov, tako da ostane približno 100 milijonov pudov za iz-vo/ Gotovo pa ie, da se ne bo izvozilo toliko žita, kakor ie tukaj ororH-čunjeno. Prometne teikoce in neurejene razmer bodo neugodno vplivale na izvoz. Namesto 100 milijonov pudov (to je 16 milijonov meterskih stotov^ se bo izvozilo k večjemu kakih 60 milijonov pudov. to ie približno 10 milijonov q. Ta množina se ho razdelila med Nemčiio in Avstro - Ogrsko. Ako se 'bo vporaMjal dosedanji ključ, pride na Avstro - Ogr-ko približno 4 in na Nemčijo t> milijonov meterskih »totov žita. S to množino se bo oreživelo kake 3 milijone prebivalstva. — Dovoz živine Jas ITcraiine. Po-srajania za dobavo goveje /.ivine ix Ukrajine so dala ta rezultat, da bo znašal doVOZ 250.000 do 300.000 glav goveje živin«. 20- do 25.000 tisoč na mesec Ni me« i a dobi 60 odstotkov. Avs+ro-Ogr-ska 40. Vsled raznih obvez Avstrije do Nemčije pade delež za Avstro-Ogrsko na 25 odstotkov. Avstrija dobi 12%%. katere porabi izklručno za armado. Po najnovejšem dogovoru z Ukrafj io se ima uvoz mesečno zvišati na 50.000 komadov goveje živine. Na Avstro-Ogrsko bi odpadlo v tem slučaju 20.000 glav živine. — Fkrafln-skega mesa torej ne bomo iedli. Darila« Velikodušen dar. Neimenovani Je podaril krajevni organizaciji TD5. v Ribnici 500 kron, Ciril - Metodovi družbi v Ribnici 500. požarni hrambi v Ribnici 500 kron In ubožcem trga Ribnica 500 kion. Za skopni znesek 2000 kron najsrčnejša zahvala. Da bi našel mnogo idealnih posnemovalcev 1 Za slovensko narodno gledališče nabral gospod Erazem PtmgerčiČ v mail zabavni družbi v Skocjanu 50 kron. Za oslepele vojake, V ta namen so poštah deželnemu odboru darove: po upravnlstvu »Lafbacher Zettung^ g. Franc Schlffer, trgovec v Ljubljani, 30 K, mesto venca pok. g. Kendi: glavni za stop c. kr. pri v. AssicurazJonl generali 50 K povodom smrti g. Leopolda Petrasa: c. kr. okr. sodni j a v Kostanjevici poravnalni prispevek. 30 kron. Družba sv Cirila in Metoda je preleta od gosp. Hinko Lebincerja fz Litije 50 kron. — Od ožjih prijateljev mnrieci Tončka Wolfa na mesto venca 140 K. — Od kegljaSke zveze >f!dinost« v počastitev spomina umrlega Člana in prijatelja Karofa Seunlga 30 K. Skupa} ??o kron. Zavednim ro?akom iskrena hvala! Za slovensko solo v Maribora ie darovala gosp. Rma Zencovich. učiteljica v Trbovljah T. namesto cvetk na grob gospe in gospoda Slane, ravnate! ja v Petrovca n 20 kron. UpravnlStvu našega Ksta so poslali: Za »gladno slovensko, hrvatske m srbsko deeo« lerstnovlc Mlml, stot. soproga, Doboj. Bosna 20 K. — Zavedna družba na Sellh pri Šumberku 50 K. — Dr. Ltischib.kv - Medic mesto venca pokoini gosoe dr. Fornazaričevi 40 K. — Mladina iz Sv. Lucije 70 K. Skupni 180 kron. Za »Narodni svet« v zavedni 'dražbi rta Selili pri ^omberku 37 kron. Za »oslepele vojake« ^Pobročiemst« nnslala gospodična Fmestina Rekar, nčite-Ijica v Ltnbrjanl namesto venca na krste £ Htisbachove rojene Kollmann 20 K. — Gosp. Fran Dehevc, tovarniški ravnatelj v Ljubljani v spomin na svojega nepozabnega prijatelja Karla Zotmanna 20 K. Skopat 40 kron. Podpornemn komiteja za jugoslovansko diiaštvo v Pragi Viktor R obrtna nn v Ljubljani v spomin na llubega priJatcUa g. (I.^jno-vndnefca svet. Karla Zottmana r LJubHarrt .Vi K. Za »dijaško podporno društvo Domovina« gospod Ivan $e$ek. mag. ravnatelj v ook. namesto venca na krsto gospe Ane Busbachove roi. Kollmann 25 kron. Za »Elizabetno otroško bolnico« darovala Ivana Lauter - Člnkole namesto venca nmrle g. Terezije VerovsTcove 30 krnn Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnišnici: Dne 20. septembra: hran Oostmčar. posestnikov sin, 17 let. — Ivan Pibernlk. dninar. 50 let. — Marija Kramar, postrež-rrtea, 72 let. — Jakob Žvokelj, bivši tesar, 70 let Dne 21. septembra: Matija Kaitrtm. dninar, fSO let. Izdajatelj m odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne« Slovenski jezikovni tečaji v Mariboru, S 1. oktobrom t. L se prično na Lega tove m privatnem učilišču v Mariboru novi tečaji za slovenski jezik m sicer tečaj za začetnike ter tečaj za nadaljevalce. Vsak tečaj traja sest mesecev ob štirih urah na teden. Honorar mesečno 12 kron. Poučuje se na praktičen in lahko razumljiv način in sicer ob večernih urah. Pojasnita in vpisovanja vsak dan v Legatovem privatnem učilišču v Mariboru, Vflrtrmghcrfgasse 12. L nadstropje, . . . ^ ^. zžO. štev. „SLOVENSKI NAROD" dne 20. septembra 1918. Stran 5. Za knjižnico ae sprejme gospodilna Ponudbe na naslov: Knjižnica 5164 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. IBSGLVENTIHJA trg. tečaja, vešča slov. in nemške stenografije, strojepisja in knjigovodstva. '2ali službe v pisarni ali veći! trgovini. Naslov pri upr. SI. Nar. 5155 r^T* Proda ae železna i! aha., ipii. Naslov pri upravništvu „Slovenskega Naroda« pod St. 788 5163. v bližini Ljubljane. Poblize se iive v trgovini Peter Lsssnlk, L|nbl]ana, Marijin trg. 5108 Takol ae proda lepa rjava svila zo obleko 86 cm Stroka. Sospa Klaner, Blei-wol»ova cesta 15, prltUaje ds.no. 2 dijaka sprejme na hrano in stanovanje učiteljska rodbina. Posebna soba ter elektr. razsvetljava. Naslov pove upr. »Slovenskega Naioda«. 5154 ..T- ■■■» --2*r1 Potrtega srca naznanjam vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da je moja ljubljena soproga, oziroma mati, gospa soproga trgovca, dne 25. kimavca t. 1. v starosti 32 let, previđena s sv. zakramenti, nepričakovano Bogu vdano mirno preminula. Truplo ljubljene se prepelje v Krašnjo ter se ondi položi k večnemu počitku v nedeljo, ob 3. uri popoldne. KRAŠNJA-UUBLJANA, 26. septembra 1918. Pave! Gergorii, trgovec, soprog. Mavrici], sinček. ■ Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsegamogočni poklical k sebi v boljše kraljestvo našo prebljubo in neizmerno dobro soprogo, mamico, sestro, teto, svakinjo, gospo ZOFIJO NOT roj. KOBE Lahka ti bodi zemlja! Novo mesto, dne 25. septembra 1918. talni o čl rodbin!: Not-Kobe. Zahvala. t? Za ganljive dokaze sožalja ob priliki prerane, bridke izgube našega iskrenoljubljenega, nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda KAROLA DIEHLA, veleposestnika itd., na Šebalku se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najpre-srčneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo čč. gg. župnikoma iz Godoviča in HotederŠčice, kakor vsem cenj. mnogoštevilnim udeležencem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. C2L-IE - KAMNIK - SODOVIĆ, 25. septembra 1918. ŽalniGči rodbini: Roberta Diebla in dr. Horvata. aolcenelše nakupouališče za hrcmne in transportne sode ADLER & SCHN, trgovina s sodi, Dunaj III., * Rasujr.ovskvgasse 27. SW~ Telefon 3570. r Gesiilni jermeni brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi. Kattner & Co, Gradec 14. 4333 in en „Aspsjragns'1 ceno proda pri- vatna stranka pri trgovskem vrtnarju Komiki na BleHrelsovl cesti. 5145 t bvesti Io. Zaradi gotovih vzrokov naznanjam, da ne živim s svoju ženo Mai iio roj. Pevc, stanujočo na Židovski stezi 4. 5146 Izlakar Viktor, četovodja. Dama z dežele teli plesnega ponka vsak teden en dan in sicer od dveh do šestih popoldne Ponudbe z navedDO cene nnj se blagovolijo poslati na upravo »Slov. Nar.« pod: „Plesni pouk 5144" do 30. t m. — Na željo se plača z živili. PreSriioi iflte prodaja in pošilja po poštnem povzetju Iv. Bona? v Liubliani. Cena aliki 6 kron. BS^ Dobra kuharica ieli prcznenitl mesto k samostojni gospej ali gospodu do I. oktobra. — Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 5168 Viničar! oženjen, vešč popolnoma vinogradništva in živinoreje, tace stalne in večje vlatčarlje. Ponudbe z navedbo plačilnih razmer prosi Franc Schinldt, Loke 329, Trbovlje II. 516b saer K 300. in nekaj tivfl dam onemu, ki mi pieskrbi xa takol oziroma s 1. novembrom st noranje, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in pritiklin. Pismene ponudbe na upravništvo »Sloven. Nar.« pod „september 5149". Iščem poltenega fantu, vporabnega za vsako delo v trgovini, iahko tudi samo za popoldne. Oglasi naj se v trgovini Stari trg št. 7. 5143 Potrebujem~M dva Žagarja k navadnim vodnim žagam; za hrano je preskrbljeno. — L Kemperle, 6es-nflca, poita Železniki. 5153 POZOR!1 Karamele, fondant kocke, bonbone v dozah, mentol, slad, (male), kolumbia itd. priporoča na debelo G. DflRBO, LJU MESTNI TRG 13. 6 mesecev star in 3 mladiči se oddajo za živila. Naslov pove upravništvo .Slov. Nar." — 5041 SUHE GOBE nemešane. jedilne, same jurčke, Isto-6 en sned, vosek, brin j evo ol?e, razna domača žganja, knmno itd. kupi vsako množino po najvišjih cenah 9^ M. Ranfi Kranj. Prodaja: vino, žganje 1. t. d. T5SE Elektrarna Marije Mayr v Kranja ffW sprejme "^3! elektromonterln li coinelnega tiekiiaoleiji. Zmožni obratovania z Dieselmotorjem imajo prednost. Ponudbe naj vsebujejo poleg plačilnih zahtevkov strokovno izobrazbo in dosedanje službovanje. Vstop takoj. Krepek, zdrav vajenec se sprejme po dogovoru. 5129 [DAMSKA*! MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12'—, 20'-, na leta trpežna K 28*— 36, najfinejša pa K 44.— in E 50*— Porto z zavojn. K1 '50 Vvarstvo žensk izmivalnt aparat 40'—, 45"— S. Pošiljate v diskretna. — Hfeijen. blaga trgovina 81. Potok* Danaf, VL 15. 1199 Sprejmeta se dve učenki na hrano in stanovanleo Električna luč na razpolago. — -Kje, pove upravništvo »Slov. Nar.«— 5148 Mizarski poti tudi invalid, se sprejme tako] proti dobri plači. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 5117 Učenec iz dobre hiše. 14 let Star, močan, se sprejme v trgovino z mešanim blagom tvrdke: Anton verbić, Setnlca ob Savi. 5111 Prazne vreče vsake vrste in suh« gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. ea^ ^ \^ at Sa? za staro perilo, tudi na dom, se Ista xa takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro: „41-vllja 20 5030". lile se MEBLOVAHA SOBA za takoj. — Pismene conudbe na upr. »Slov. Nar.« pod: „Vojak 51*1". $Cgr ttće se za prometen kraj-3*3 plačilna NATAKARICA, zvesta, poštena in zanesljiva. Poloiiti mora kavcijo. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« — 5127 In z dobro plačo po dogovoru se sprejme. Matija Ter lep, 8p. Šiška, Lf ubijana. %SGg- Proda ae zelo VELIKA OMARA v 2 delih, pripravne za kako trgovino. Naslov pove UDrav. »Slov. Nar.« 5105 Prodasta se 2 stola (fotelja), nekaj blaga in mizni prt. — Woiiova đ 2.- ullca 1 12. o c . popoldne. — 5114 Tesarje In mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme AVTOM 8 TE I NEB, Mublfana, Jeraaova _nlioa 8t JL_175 Srne, gamse in drugo divjačino kupuje po najvišji ceni restavracija „Slon" v Ljubljani. Delavce in delavke sprejme takoj v službo strojilna tovarna S a ms a & Co v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 2200 svilo v štrenah kupi v vsaki množini Weingarten# D on al, Vil., Kai-seratr. 90. 5147 Naprodaj fe nova stiskalnica (preša) za vino ali sadje, poleg nov mlin za drobljenje sadja. — Več se poizve pri Val. Oregorcn v Mengšu, Oor. Biljar firme Seifert s kroglami in kejem se takol ceno proda, je zanesljivo dčbro in varno naložen denar. Poizve se v kavarni Slon pri blagajni v LJubljani. 5079 v krasni legi mesta Ljubljane fe na-prodni. Pismena vprašanja je takoj odaslati upravn. »Slov. Naroda«. 5161 jflbsolviratta licejka ali sploh (jcspodl£na9 zmožna za privatni pouk 2 učenk v predmetih IV. liceja osobito tudi italijanščine ali francoščine, se sprejme na deželo. — Hrana prosta. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«, ki sprejema tudi ro-nudbe z zahtevami pod licejka 5162. I Prvi ženitveni I osredovalni zavod Zagreb, 11.ca 7. ima na izbiro odličnih in iako premožnih partij obeh spolov. Informacije brezDlačno. 5113 Srbečico, hraste, lilaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano rt8KABA-POHM44- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3'—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12-—. = Or. E. Fleseh's Kronen-Apotheke (G«5r), Raab Ogrsko. = Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl zlatem Jelenu", Llnbltana, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko „S^ABATpRM" j Ročne mline za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 4416 MTedina ieška tvrdka Be FINKE, Praga II, Vodttkovd 22. hvaležnih odjemalcev potrjujejo, da uničevalec korenin III A BALZAM v 3 dnevih brez bolečin odstrani karta očesa, bradavica, roieno koto. Uspeh jamčen. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOSOBOf. odstrani fiFIDZS" pri najbolj trdo-vratnem zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena aH slabega duha iz ust SneŽnobele zobe Vam napravi zobni fluid „STOIS". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. ^Aflfff9nA mi61 ^ popolnoma iztrebijo - UUyCUlOf s podganjo smrtjo. Ce m uspeha, denar nazaj. Na*stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 Skatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uni!i radikalno z zalego vred „tuu.hA". Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, mt prašek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069 KEHENV, Kožice (Kassa) Postfach 12C31 (Ogrsko). [Najlepši obraz Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se je slednjič posrečilo v malo dneh brez sledu odstraniti vse pege, ogrce, mozolje, gnbe, nosno in obratno rdečico. — Popolno jamstvo. — Oblastveno varovano. — Presenetljivo v največji meril — Ko2a postane takoj voljna in mladostno sveta, gube se iz- gladijo, Vi pa postanete bleščeče lepi in mladi, s tem pa srečni. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem iz vseh dežela. Naj-sloviteiši strokovni zdravniki sijajno preizkusili. Pišite takoj na L. Decker. DanaJ 56, Fach 19, Abt. 36 nakar dobite ta čudesni recept z navodilom popolnoma zaslon}. — Prosi se znamka za odgovor. 4136 %- Velika izbira pokrajinskih, umetniških in drugih i narodna W$m Prešernova ulica 7. & K_ Priskrbite si že sedaj svojo potrebščino žveplenega prahu ker bo zarad! neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvep-leni prah. Nudimo-99 *istfrnme- leni prah in 69/70--n sivi iveplenl prah od 100 kg naprej vsako množino 490U Valcrlandische Handels-n. Verkebrs-Akt. Oes. Bnoa-peftu V-, Akadessia ntea 80. — Naslov za brzojavke: Po Najvišj. pooblaščenju Nj. ces. in kralj. Apost. Velič. 45. c. kr. držama loterija za civilno dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 22.747 dobitkov v gotovem denarju v aknpnem znesku 700.000 kron. Glavni dobitek znaša 259*000 kron. Žrebanje bo javno na Dunaju dne 3. oktobra 1918. Srečka stane 5 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju. III., Vordere Zollamts-strasse 5. po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni nacrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poJt. prosto. Od e. kr. generalnega ravnateljstva državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije). Št. l^o.n.š. AZGLAS. Na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani, in sicer: na strokovnih nadaljevalnicah za mehansko-tehniške obrti, za stavbne obrti in za umetno-oblačilne obrti ter na splošnih obrtni nadaljevalnid se prične šolsko leto 1918/19 v nedeljo, dne 6« oktobra 1918. Vpisavanje se ima vršiti v nedeljo* dne 29. septembra 1918 od .desetih do dvanajatih dopoldne in sicer: za strokovno nadaljevalnico za mehansko-tehniške obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške Šole v Komenskega ulici št. 19; za strokovno nadaljevalnico za stavbne obrti* v vodstveni pisarni II. mestne deške šole na Cojzovi cesti št. 5; za moški oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deške šole na Erjavčevi cesti Št. 21, I. nadstropje; za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v vodstveni pisarni mestne slovenske dekliške šole na Sv. Jakoba trgu št. 1, za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni III. mestne deške šole na Erjavčevi cesti št. 21, II. nadstropje. Sprejemali se bodo vajenci in vajenke, ki se imajo pri vpi-savanju izkazati z odpustnicami ljudske šole. Podrobnosti in pojasnila se poizvedo pri vpisavanju. Po obstoječih določilih obrtnega reda z dne 23. februarja 1907 sta vsak delodajalec in vsaka delodajalka zavezana, da vpišeta svojega vajenca oziroma vajenko v obrtno nadaljevalno Šolo. Ce bi tega ne storila, bi se ž njima postopalo kazensko, kot določa to zakon. 5153 Šolski odbor za obrtne nadaljevalne Sole v Ljubljani, «M t«. HptMtra IMS. / Spretne pisarniške moči, »SLOVENSKI VlAROD«, dne 2.6 septembra 1918. 220. štev. X* pohištvo. Tedenska plača do 170 K; nastopiti takoj. — BL Žngec, Zagreb, Dno« niica brol 13. — 5124 liče se STANOVANJE 2^2—3 sobami in pritiklinami. — Pismene ponudbe na oprav. »Slov. Nar.« pod: ,4kt K. 5093". Prodasta se kuharice za Častnika In mottvo, natakarica aa Cest« nlike kuhinje« za poveljstva in zavode v zasedenem ozemlju v. Italiji in na Kranjskem se nujno potrebujejo. — Najnižja starost 20 let; do izpolnitve 24. leta je treba pismene privolitve staršev. Priglase je vposlati na c in kr. priglalevalnico za ženske pomožne mottsoške armade, LJubljana, Narodni dom. —. Osebna predstavitev zaželjena. *fA8 5141 In novo pohlsje (spalna soba). Kje, pove uprav. »Sloven. Naroda«. —5119 500 iiron nagrade onemu, hi mi preskrbi všečno stanovanje, sestoječe iz 3 do 5 sob s pritiklinami. — Prijazne ponudbe na upr. »Slovenskega Naroda, rod: „Stalno stanovanje 5132". Sprejmem k svojim trem otrokom v starosti 5 do 8 let gospodično aH inteligentno vdovo kot VZGOJITELJICO. Zahteva se redoljubnost, ljubezen do otrok in pomoč pri nalogah. Naslov v upravniŠtvu »Sloven. Naroda«. — 5120 najfinejše vrste, kakor: Pecher, ElJda, Mella 1. dr., dobava tvrdka — 5007 ISBlDiUilliaDa, Zaloška lZL Krema za britje najboljše kakovosti, porab na brez vode, porcelanski lonček K 7-50. MILO za BRITJE pristno, najboljše vrste, komad K 3.— 1 kg K 34.—. Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Junker, eksportno podjetje v Zagrebu štev. 15, Petrlnjska 3 in. Hrvatska, — 4798 Iščejo se za stalno mesečno nameščen je: 1 likarioa in obenem perica za fino perilo, 1 tap etnik in 1 mizar za Jadransko hotelsko in kopa-liščno d. d. na Sušaku, kamor je takoj poslati ponudbe. — 5053 Umetno gnojeni« največji dobitek! Nujno je, da naroČite takoj 14% kajnlt za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnoju je zelo težavna. Jamstvo za kvaliteto 1 Kulantna postrežba ! Zahtevajte takoj ponudbo! 4618 VinkO VabiČ, veletržec, ZaleC, JulmitaleTsko. Kolesaril, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve avstr. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marile Terezije oestl stav. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 4534 1» _ Sir Ernest AljaniK, Ljubljana, ! !! Otvoritev gostilne. SI. občinstvu in p. n. starim gostom vljudno naznanjava, da otvoriva dne 22. septembra L L zopet staro gostilno tik kamione tovarne na Sela, kjer bova proti zmernim cenam p. n. gostom postregla s pristno vinsko kapljico ter gorkimi in mrzlimi jedili. SI. občinstvu in p. n. gostom se priporočava v obilen obisk in beleživa z velespoštovanjem 5048 Fran in Anica Kavčič, tik kemične tovarne na Salu pri LJubljani. C_ MED Man, kupim v veaki množini. — Ponudbe na 5135 Jakob Fischer, Trst, auer vi« Oeppa 12« ~fJBj ŠTEFAN JAREC asistent Južne železnice IDA JAREC roj. DROBNIČ poročena. Laški trg, dne 26. septembra 1918. XXXXXXXXXX XXX xxxxxxxxxxx £ X X X X X X BARVE ZA BLAGO CCobalni ponj44. — Preizkušeno edina najboljša znamka. Dobivajo ae po vseh finejSih prodajalnlcah v vseh barvah. — esnr Svarim prad nakupom popolnoma rritvredrtth intmh. — Ker je .Cebeljni panj ■ spričo nedosefne dobrote ter pozne sezone vselej hitro razprodan, priporočam, da že danes krijete pri meni svojo potrebščino, ko sem Se v stanu, da točno iz vi Si m tudi največja naročila. — Pri vetjih naroCMHt procojlofi popust. 4980 HT modrllo za perilo „Cebelni panj" bolSe nego vsako tekoče ali v kroglicah. — V kartonih do 100 zavitkov. — Naročila na debelo na tvornllko zastopstvo •C WOet, Orade*, Postffach 40--(tmm* Mi • *rqifc pitata). X X X X X X X X XXXXXXXXXIXXXXXXXXXXXXXXX Pri ravnateljstvu volno kreditnega zavoda za Južno volno okrot|e v Celovca razpisanih je za novo osnov, kontrol, oddelek ] in sicer: za stavbinstvo (Hochbau), za strojništvo (Maschinenbau), in za kulturno stroko (Kulturingenieur). ReflektanrJ naj upošljejo svoj ofert z obširnim airriculum vitae z navedbo, koliko plače zahtevajo, ravnateljstva v Celovcu, Villacherstrasse 6, ali pa naj se čim možno, osebno zglasijo. 4692 Celotno opravo za 3 sobe proda takoj J. Zirovoik v Gorjah pri Bledo. 5113 Sprejme se za meiano trgovino ućenec s primerno Šolsko naobrazbo ter močne narave. Z dežele imajo prednost. — Hrana in stanovanje v hiSl. — Ponudbe na I. Čolnar, Kranj. 5107 Večje posestvo na D o len t alte m, obsegajoče 30 oralov njiv in travnikov ter 33 oralov zaraščenega gozda. Je naprodaj. — ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4992 t«će se sa tako| ne ispod 30 let stara pridna JS- GOSPODINJA na graščino. Biti mora zmožna voditi samostojno vse gospodarstvo. — Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Nar.« pod : „Gospođin* a 5096'. Kupi se v Ljubljani:: hišo m ulla z vrtom in v dobrem stanju. — Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod: „Kupee S126*1. VINSKI SODI, hramni, iz hrastovega lesa, v velikosti Ijtrov: 1719,1717,1691,1668, 1807, 1455 In 3156, po zmerni ceni naprodaj. — Ponudbe na Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Franca Josefa cesta S. 5112 Vositi je tedensko trikrat pošto, sicer je zaposljen v vinski trgovini. Hrana in stanovanje v hiši, plača no dogovoru. — Ponudbe pod „Postlljon it 10/S0S4" na upravn. »Slov. Naroda«. BeF~ Samostojna KNJIGOVODIHJA, ki bi Imela tudi prakso v zavarovanju ter kontoiistlnla, popolnoma vešča stenografije in pisanja na stroj, as sprejmeta s t. novembrom. Hrana v družini. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod: HE. M. K. 18 5130* na uprav. »Sloven. ;\;rodat. ranska banka Trstu Podružnice: Dunaj I., Tegetthofffstrasso 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatiia, Split, Šibenik in Zadar. — izpostava: Kranj. IX. emisija. Vabilo subskripcijo. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora delničarjev Jadranske banke, ki se Je vršil dne 15. maja tek. leta, in pooblaščenja c. kr. vlade, odločil je nižje podpisani npravni svet, da izda 25.000 delnic Jadranske banke po K 400.— nominalne vrednosti dvigajoč s tem delniško glavnico za K 10,000.000.— na K 30,000.000.— in to po sledečih pogojih: 1. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na 20.000 delnic po ceni od K 575.— tel*quel dočim se 5.000 delnic po ceni od K 675.— tel-auel prepusti javni subskripciji tudi za nedelničarje. 2. Delnice IX. emisije sodelulejo na uspehih banke z isto pravico in dolžnostjo od 1. Januarja 1919 dalje, kakor stare delnice. 3. Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dohiti za pet starih delnic dve novi po prvenstveni ceni od K 575.—. Delničarji, ki želijo Izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri ene« zavodov, ki so navedeni kot snbskripdjsko mesto. ^ •__. 4. Predbeležbe na delnice javne snbskripdje po K 075.— sprejemajo navedena snbskripcljska mesta, toda upravnemu svetu pristoja pravica repaitidje subskribi- ranili delnic ^ s]u^ da bode 0 prfliki reparticiie podplsatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predheležll, se mu povrne odveč vplačana svota dne 1. novembra tek. leta. 6. Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora Izvršiti med 25. septembrom In 15, oktobrom 1918; v istem roku se mora izvršiti tudi opcijska pravica. 7. Dobiček na tečaju novih delnic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu Jadranske banke. 8. Subskribira se pri sledečih zavodih: w ± m m __ A1„ m ~~ a) Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (1. Tegetthoffstrasse 7—9), v Dubrovniku, Kotoru, LJubljani, Metkoviću. Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru. b) Banka in Stadiona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijekl. c) Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in ajeat podružnice v Bjelovaru. Brodu n. S., Clrkvenid, Delnicah, Djakovu, Karlovcu, Kraijevtdh, Novi Vinodolski, Osijeku. Požegi, Rijeki, Senju, Sisku, Sv. Ivanu Zel., Varaždina, Vel. uoriel, Vlnkovd, Virovitici. Vukovaru, ih Zemunu. d) Hrvatska centralna banke se Bosnu I Hercegovine v Sarsjevem in njene podružnice v Mostaru in D. Tuzli. 5150 e) Hrvatska Zemaljske banka, podružnica v Zagreba. f) Srpska banke v Mostaru. g) Žlvnostenska banka, podružnica na Dunaju. V Trstu, dne 25. septembra 1918. Upravni svet Jadranske banke. 57 1317