Štev. 155. V Llnbilanl. v torek, dne 12. julija 1910. Leto XXXVIII. == Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13 — ta četrt» » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29 — za ostalo Inozemstvo »35*— s V npravništvn: = Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11-20 za četrt» » . » 5-60 tu en meseo » . > 1-90 5 pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v. mserati: Knostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 > za več ko trikrat . . » 9 ► V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem obj.ivljenju primeren popust. =Izhajam vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/OI. Rokopisi se ne vračajo; netrank Irana pisma z« m = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen iist za slovenski narod. Upravništvo je v Ko iltarjevl nliol štev. 6. = Sprejema naročamo, tnserate ln reklamaoi|e. = ===== Upravniškega telefona štev. 188. J^* Današnja številka obsega 4 strani. Dr. Šusteršii o političnem poležati. Poslanec dr. šusteršič je izjavil z ozirom na političen položaj: »Grožnje, da se razpusti državni zbor, s katerimi se vedno bolj operira, niso resne. Tiste grožnje o razpustu imajo namen, da ukrote posamezne stranke, osobito stranke večine. A o tem niti misliti ni, da Bienerth razpusti zbornico, kakor tudi ni misliti, da se po poletnem odmoru prične zopet boj v proračunskem odseku. Tako po-čenjanje bi bilo otročje, ker je jasno, da bi bil tak boj brezuspešen. Slovenska obstrukcija se ne zlomi ne s trajnimi sejami in tudi ne s silo. Ponavljam, kar sem že ponovno naglašal: »Naš boj ni naperjen proti kulturnim koristim Italijanov, marveč za narodno enakopravnost. Napačno domneva, kdor misli, da se nahaja politično težišče v fakultetnem Vprašanju. Vlada je razvila svojo zastavo v proračunskem odseku potem, ko je skrila svoja jadra v finančnem odseku. Prejkoslej je težišče položaja v vprašanju, kako pokriti finančne potrebščine. Večina barona Bienertha je pokazala, da je popolnoma nesposobna rešiti navedena vprašanja, dasi zdaj ni nobenega notranjepolitičnega vprašanja, ki bi bilo bolj važm, kakor je vprašanje o pokritju finančnih potrebščin. Nadaljnje komplikacije prihajajo z Ogrskega. Oglaša se grof Khuen in zahteva izplačevanje v gotovini. Kako stališče namerava zavzeti baron Bienerth nasproti Khueno-vi zahtevi? Bo li dobil dovolj močno zaslombo pri merodajnih mestih, da bo čuval znano avstrijsko stališče? Pred nami je velezanimiva perioda mri.....je političnega razvoja. Ivo so •• \ pozni jeseni zopet snide. marsikakem oziru tem'' njen. Poslanci Vsesloven • Ljudske Stranke mirno pričakujemo, kako se razvije položaj. Mirno lahko čakamo, ker nam naše ljudstvo neomejno zaupa. Zadnja nadomestna volitev na Štajerskem nam jasno kaže, da slovensko ljudstvo odobrava našo jasno in odločno politiko.« LISTEK. Drtlt z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) Nehušta vzdigne svojo glavo. »Hvala Bogu! Odšli so,« je reklo. »Toda, Nu, ali se ne bodo vrnili? Oh, zelo se bojim, da pridejo zopet nazaj!« »Mislim, da ne. Vseeno pa je še nevarnost, da pride stari Amram sam v zalogo, kajti dobro vč, da bo v teh prazničnih dnevih lahko prodal pekom mnogo žita!« Skoro šc ni izpregovorila teh besedi, kar zarožljajo ključi v vratih in nekdo butne s tako silo vanje, da je les, ki jih je držal zadaj, padel na tla. Tečaji so zaškripali in Amram je vstopil, zaklenil duri za seboj in pustil ključ v ključavnici. Amram je bil Feničan srednjih let, nagubanega obraza in dober trgovec, kakor večina Feničanov v onih časih. Ta žitnica je bila samo en del njegove velike trgovine. Oblečen je bil v preprosto obleko in brez orožja, kakor je bilo videti. Ko je zaklenil vrata, jc stopil k majhni mizici, pod katero je stala skrinja s pločicami. kamor jo zapiso- K porazu vlade in njenih strank. Slovenska obstrukcija v proračunskem odseku je zmagala na celi črti! Iloteli so jo zlomiti — vlada in nemške stranke, katerim so se pridružili tudi šc ponosni socialni demokrati kot pomožni hlapci barona B i e n e r t h a in grofa S t ii r g k h a. Velikanska, organizirana premoč zoper malo četico štirih slovenskih junakov v proračunskem odseku. Toda slovenska čveto-rica je bila jačja, nego vse nemške stranke s socialno - demokratičnimi hlapci vred. Poraženi, osramočeni, potrti in potepeni so vsi Nemci, liberalni in »krščansko-socialni« — ž njimi vred pa socialni demokrati, ti največji hinavci. Izplača se, da nekoliko obstanc-mo pri poslednjih. — Kake junaške opozicijonalce se delajo ti socialni demokrati — na ljudskih shodih in pa v svojih tiskanih popirjih! V resnici pa je ni bolj ponižne družbe v državnem zboru napram vladnim ekscelencam, nego so gospodje socialni demokrati! Opozicijonalni so le takrat, kadar mislijo, da vladi nič ne škoduje. Kadar pa je količkaj nevarnosti za vlado, ji pridejo hitro pomagat. — Tako so tudi v proračunskem odseku svojo hlapčevsko službo vdinjali vladi barona Bienertha in hoteli so postati deležni »slavne« zmage, ki so jo — hoteli izvojevati v službi ogromne večine odseka — skupaj okroglo 40 mož! — zoper štiri slovenske može, boreče se za trohico pravice svojemu narodu. — Toda prišlo je baš narobe. Namesto zmage so doživeli v svoji mešani družbi sramoten poraz. — Namesto, da bi bili deležni zmagoslavja — so deležni batin, ki so jih dobili vsi skupaj: Bienerth, Nemci in socialni demokrati. In kako nečuveno so po svojih listih zlasti socialni uemokrati psovali slovenske poslance, ki niso delali druzega, nego svojo dolžnost. Saj so poslani na Dunaj, da se bojujejo za pravice svojega naroda. S ponosom smemo in moramo imenovati tiste slovenske može, ki so v teh vročih dnevih stali v ognju v proračunskem odseku napram ogromni premoči. Imena Korošec, Gostinčar, Demšar in dr. Hočevar zaslužijo, da se zapišejo z zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo slovenskega naroda. Oni so no- val vsote za prodano in kupljeno žito. Pri tem se je približal Nchušti, ki je urno skočila med njega in vrata. »Kdo v imenu Molohovem si ti?« vpraša in stopi korak nazaj in ko pri tem opazi na vrečah sedečo Rahelo, vzklikne: »Ali ste duhovi, ali tatovi, ali ženske, ki iščejo prenočišča ali morda oni dve kristjani, ki jih v sosednji hiši iščejo vojaki?« »Oni dve kristjani sva,« reče Ra-hela obupno. »Ubežali sva iz amfi-teatra in se zatekli v vašo žitnico.« »Saj pravim,« je dejal Amram svečano, »na nikogar se človek ne sme zanesti. No, ta vajenec, ki jc pustil vrata odprta, jo stakne in sicer takoj,« in hipoma se obrne k vratom. »Nikamor vun!« reče mu oblastno Nehušta in zgrabi kol, s katerim so bila vrata priprta. »Prosim te, Libijčanka, nikar se ne ustavljaj, saj veš, da tega ne moreš za-braniti.« »Poskusi,« reče Nehušta, »a ne pozabi, da sem jaz iz Arabije doma, kjer se znamo dobro braniti.« »To vem,« reče Amram. »Vi iz puščave ste čvrsti in neustrašeni, z vami ni dobro zobati črešenj. — Toda kaj naj storim?« reče Amram, ki se je zbal divje žene s koloni pred seboj. »Spravi naju varno iz Cezareje, ako hočeš, da prideš živ odtod!« »Čemu govoriš tako divje? Cela zadeva je nekaka kupčija; pogovorimo sc sili sami skoraj celo breme boja v proračunskem odseku. — Odločno, moralno in dejansko oporo so našli v prvi vrsti pri zastopnikih češke agrarne stranke, poslancu S t a n e k u in pri radikalen V. C h o c u. Izdatno podporo pa tudi — kar z zadovoljstvom kon-štatujemo — pri mladočeškem poslancu prof. II1* a s k y - j u, nekdanjemu višjemu deželnemu inženirju v Ljubljani. — Hvala iskrena njim vsem — v prvi vrsti pa bratski češki agrarni stranki, ki je dva svojih mandatov v proračunskem odseku odstopila »Slo-venskemu klubu« in tako podvojila odločni slovenski zastop v tem odseku. Le vsled tefja je bilo mogoče zmagati v proračunskem odseku. Vlada in njene stranke si konečno niso vedele pomagati. Slovenska obstrukcija jih je zlomila — in vlada je bila prisiljena odgoditi državni zbor. Zbežala je s svojimi strankami •/. bojnega polja, na katerem so kot zmagovalci ostali Slovenci. Vlada napoveduje, da se v jeseni zopet vidimo v proračunskem odseku pri laški fakulteti. — Vlada napoveduje novo bitko. — Pravi — bo še enkrat tepena. Liberalci proti slovenski zastavi. O tem se nam še piše iz Šiške: Ko je v soboto proti večeru cerkovnik v Šiški po naročilu merodajnih krogov hotel razobesiti iz cerkvenega stolpa slovensko trobojnico v proslavo naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, se pridrvita k njemu navdušena šišenska »narodnjaka« izvošček Kari Z i e g 1 e r, ki vozi pogrebe in krste v Šiški, ter sin znanega mesa r j a B e v c a. in no preveč uljudno ukažeta, da se ne sme te zastave razobesiti, češ, da so jo kupili fantje sami! Ker sc je hilo bati najhujšega, je cerkovnik odposlancema »fantov« vrnil njih zastavo. Nato je preskrbel nek naš somišljenik takoj drugo in veliko lepšo zastavo. Toda čujte! Sedaj pa prideta druga dva Slovenca, posebno vneta cirilmetodarja, Dolfl II os t ni k in .Tanez Perko ter energično zahtevata: » F a n a mora dol, če ne, jo mi d o 1 v r ž e. m o ! « Toda to je bil že višek nesramnosti, ki jc razvnel živce dosedaj popolnoma mirnih šišenskih prebivalcev. Ker ni bilo drugače mogoče se sitnežev otresti in se je bilo bati. torej o nji, kakor gre pri sklepanju kupčij. Vidve bi radi iz Cezareje, jaz pa hi rad, da bi utekli iz moje žit niče. Dovoli torej, da grem vun in to stvar uravnam.« »Toda samo pod tem pogojem, da te midve spremljava,« odgovori Nehušta. »Toda čemu toliko besed? Poslušaj! Ta. gospa je edina hči velikega tir-skega trgovca Benonija. Brez dvoma ga poznaš.« »Žal, prav občutno,« odgovori Amram in se priklone, »trikrat me je opeharil pri različnih kupčijah.« »Dobro; potem ti je tudi znano, da jc bogat, in da bo bogato poplačal onega, ki reši njegovo hčer iz usodne nevarnosti.« »Morebiti bi to storil, vendar to ni gotovo!« »Jaz sem ti porok, da to stori.« »Tega ni potreba. Upam, da se smem zanašati na velikodušnost svojega tovariša trgovca Benonija. Zagotavljam vaju pa, da bom zelo srečen, ako se sporazumemo. Verujta mi, jaz nimam nikakoršuih predsodkov proti krist janom, posebno ker so bili oni, s katerimi sem imel opravila, vedno pošteni in so pošteno plačevali svoje dolgove. Niti na jmanj ne želim, da hi levi raztrgali tebe in tvojo gospo. Zelo mo ho veselilo, ako bom vedel, da bosta še v poznih letih živeli po naukih svoje čudne vere, toda izven moje žitnicc. .Vprašanje je samo, kaj moram jaz stu- da zastavo res vržejo iz zvonika, kot so to pod pričami obljubili, je inter-< veniralo orožništvo, ki je vzelo vso za-i •levo na zapisnik in bodo dobili narod-« ni »junaki«, ki so včeraj nastopili vi Šiški proti slovenski zastavi, primeren pouk na primernem mestu. Umevno je, da je ta liberalni napad le pridobil po< štenim ciljem »Slovenske Straže« mno-go novih prijateljev. Podružnica »Slo-venske Straže« v Šiški je že na ustai novni dan pokazala tako krepka živ-ljenje, da je tudi njen nadaljnji raz« vitek zagotovljen. Krepki govori na prijateljskem sestanku so dajali duška temu prepričanju in ko je po pozdravu državnega poslanca gosp. dr. Korošca ogroženi slovenski postojanki pred vratmi Ljubljane gospa Pavškova imenom članic »Slovenske Straže« podala odličnemu zastopniku naših obmejnih bratov kito cvet ja, je zakipela iz prs vseh udeležencev navdušena narodna himna, ki je daleč po Šiški oznanje-vala, da smo proti vsem sramotilcem slovenstva pripravljeni braniti svojo zemljo in svetinje svojih dedov! HOFRICHTER HOTEL POBEGNITI. V dvajsetletno ječo obsojeni Ilofi richtcr še ne miruje. Dunajski časni-karji, ki vse zaslede in izvohajo, poročajo, da je poizkušal Ilofrichtor pobegniti iz zaporov v Mollersdorfu. Načrt sicer šc ni bil zrel, a Hofrichter je izdelal vse podrobnosti. Prestrigli so veS pisem, ki jih je poizkušal jetnik vtihotapiti iz zapora. Hofrichterja zato zopet strožje stražijo. Svoji ženi je poslal Hofrichter pismo, v katerem razvija fantastičen načrt, da naj dela na to, da se obnovi razprava proti njemu. Piše ji, kaj naj vse stori, da se odvali sum na druge osebe. Hofrichter dela na to, da postane zopet prost, a v pismu svoji ženi ne piše, da namerava pobegniti. Hofrichterja je obiskal neki častnik, kateremu je Hofrichter tudi stisnil pismo v roko. Častnik seveda pisma niti odprl ni, marveč ga je izročil poveljniku kaznilnice. VELIKANSKE NOVE TRDNJAVE V NEMČIJI. Nemčija bo utrdila vse otoke Severnega morja od nizozemske meje do Jutlanda iz strahu — pred Angleži. riti, da vidve to dosežeta. V trenutku ne vidim iz te zagate nobenega izhoda.« »To je tvoja stvar. Stori, kar veš, da naju najhitreje reši.« »Danes zvečer odjadra ena mojih ladij v Tir. Ali bi ne bilo pametno, da se peljeta z menoj?« »Gotovo,« odgovori Nehušta, »seveda pod tem pogojem, da naju ti spremljaš na potu.« »Jaz nimam namena potovati v Tir.« »Nikari se ne ustavljaj,« reče Ne-* liušta, ki je sedaj, ko je videla svoja gospodarico v smrtni nevarnosti, po-i zabila na vse in ji je ostala le njena na-< torna divjost. »S tem kolom ti razbijem glavo, ako le las skriviš moji gospodarici. Čemu hode potem vse tvoje bogastvo in vsi tvoji zakladi? Le mala stvar je, ki te prosim, — da pomagal dvema nedolžno preganjanima, da pobegneta iz tega vražjega mesta.« Ni hilo veliko svetlobe v žitnici, a kdor hi bil ta hip pogledal, videl bi bil, kako je Amram prebledel. »Vse storim po tvoji želji; ko so stemni, popeljem vaju na svojo ladjo, ki odjadra z večernim vetrom dve uri po solnčnem zahodu. Spremljani vaju, do Tira in izročim tvojo gospo njenemu očetu; zanašam pa se, da bo on darežljiv in velikodušen pri dogovoru za nagrado. Povem pa, da prostor tukaj nI varen. Ta lestvica pa drži gori na stre- Dnevne novice. + Na slovenski straži. Iz vseh Krajev slovensko domovino nam prihajajo navdušena poročila o nedeljskih priredbah, priča, kako lepo sta proslavili 10. julij naša izobraževalna organizacija »Slovenska krščansko-socialna zveza« in njena hčerka »Slovenska Straža«, ki je pravzaprav le velik, živahno delujoč odsek »Slovenske kršč.-socialne zveze«, katere odborniki so malone vsi tudi odborniki »Slovenske krščansko-socialne zveze« in njenih pokrajinskih podzvez. — Več strani »Slovenca« bi morali napolniti samo s poročili, ako bi hoteli opisati, kako navdušeno je ljudstvo praznovalo 10. julij, kako se je povsod po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem vnemala verska in narodna zavest. Došla nam poročila priobčimo v sobotni izdaji »Narodnega Obrambnega Vestnika«. Kar posebno daje nedeljskim priredbam pomen, je ozka, prijateljska vez, ki spaja vse naše organizacije in ki je najboljše jamstvo nadaljnjih uspehov. — 10. julij je bil prekrasen dokaz, kako naša mati »Slovenska krščansko-socialna zveza« vestno in pazljivo skrbi za vse Slovenke in Slovence in kako z dejanji izvršuje to, kar se sklene na glavnih njenih skupščinah. Lani v Rožu je proglasil načelnik »Slovenske krščansko - socialne zveze«potrebo narodnoobrambnega dela in v kratkem se je pričelo navdušeno delo. Iz glavnega zbora v Rožu jo izšla »Jugoslovanska Strokovna Zveza« in sedaj »Slovenska Straža« in oživlja se tudi izseljevalna organizacija. »Slovenska krščansko-socialna zveza« lahko s ponosom kaže, da je v tako kratkem času izvršila toliko dela po v Rožu začrtanem programu. Iz vseh krajev pa se tudi poroča, kako je slovensiko ljudstvo porabilo to priliko, da je dalo duška svojim čustvom, ki so ga navdajala, opazujoč junaški boj naših poslancev v dunajskem parlamentu za slovenske pi-avice, kako je ponosno na svoje poslance in kako hoče ramo ob rami ž njimi zvesto vztrajati v boju do popolne zmage. Vsi avstrijski listi imajo o tem obširna poročila in posebno enodušni izliv slovenskih src po vseh slovenskih deželah za v neizprosnem boju za kulturne zahteve Slovencev stoječe poslance, je silno zapekol vse nemške »parteileitunge«. Najbolj jo huda graška tetka, naša stara prijateljica »Tagcspost«. Včeraj se bavi z vseslovensko proslavitvijo solunskih bratov, slovanskih apostolov, kar na uvodnem mestu. Norčuje se iz liberalnega, shodka v »Mestnem domu«, naravnost ji pa imponira slavijo S. K. S. Z. po vsej Sloveniji. »Tagesposti« niti to ni prav, ker se je z Dunaja že v nedeljo zvečer poročalo listom o lopo uspelem slav-Iju slovenskega ljudstva. Sicer pa poizkuša graška tetka proslavo omalovaževati, a to se ji no posreči. Graška tetka si usoja trditi, da se kmečko ljudstvo ne zanima za slovensko vseučilišče. Prazna nemška tolažba. .Slovenski kmet dobro zna, kaj da pomenja za slovensko ljudstvo lastno slovensko vseučilišče, ker naš kmet, ki tako rad nudi svojemu talentiranemu sinu višjo svetovno izobrazbo, na lastnem žepu čuti, kaj da. sta Dunaj in Gradec, kjer pretepa nemški burš njegovega sina. Tetka je huda in to je dobro, ker najbolj dokazuje, kako skeli graško tetko slavlje slovenskega ljudstva, nič manj, kakor naše slovensko liberalno časopisje. »Reichspošta« nedeljsko slavlje slovenskega ljudstva registrira, »Gra-zer Volksblatt« registrira opazko, ki so padle na nedeljskih shodih glede na ho, ki ima ograjo, tako da se od spodaj ne more videti onih, ki sede ali celo stoje zgoraj. Ali gremo gori?« »Ako greš naprej, greva za teboj.« In podali so se na streho. Amram je šel prvi, za njim Nehušta, Rahela pa je bila zadnja. Ob ograji je bila nekaka streha, ki so jo nekdaj v dežji ali v vročini rabilo stražo. Prehod iz zaduhlega, vsled kož smrdljivega zraka v žitnici na čist zrak je tako blagodejno vplival na izmučeno Rahelo, da je kmalu zaspala in počivala do večera. Nehušta in Amram pa sto opazovala, kaj vse sc godi spodaj v mestu. S tc višino sta videla na veliki trg, ki je obdajal palačo. Na tisoče ljudi je bilo na trgu, ki so večinoma sedeli na tleh v spokornih oblačilih ter motali pepel na svoje glavo in na glave svojih žena in otrok. In izmed to množico so se vzdigovalc proti nebu glasno prošnje. »Prosijo in molijo, da bi kralj ozdravel.« »Jaz pa molim, da bi umrl,« rečo Nehušta. (Dalje prihodnjič.) položaj. »Grazer Tagblatt« poroča o nedeljskem slavlju nepristransko. Gol-čanje in sikanje slovenskemu ljudstvu nasprotne golazni doseže nasproten učinek, kakor ga pričakujejo naši lice-merni klevetniki, ker bo še ' olj kakor je že podžgan, plamtel ogenj za razšir-janjo naših verskih, političnih, izobraževalnih, gospodarskih in stanovskih organizacij! + Hribar jo v praznoto zevajočem dolgčasu svojega nedeljskega shoda pravil, da je bil v skupnem parlamentarnem jugoslovanskem vseučiliškem klubu neki predlog Slovenskega kluba sprejet z večino enega ali dveh glasov. Čudno je, Hribar govori o razmerju glasov in o zaupnih posvetovanjih in glasovanju v vseučil. klubu; ker je pa že o tem govoril, povemo tudi, da ni pove d al resnice, kajti tisti predlog, ki je izšel od poslanca »Slovenskega kluba«, da se mora vlada tudi izreči, da laško fakultete ne bo prenesla v kako mesto na Primorskem, ni bil sprejet z enim ali dvema glasovoma večino, temveč s 17 glasovi zoper devet glasov in glasovali niso zanj samo poslanci »Slovenskega kluba«, temveč glasoval je zanj tudi poslanec Spin-č i č. V vseučiliškem klubu ni namreč ne »Slovenskega kluba« ne »Zveze južnih Slavena«, temveč tam so združeni vsi jugoslovanski poslanci kot taki. Toliko v pojasnilo. + 10. julija — liberalci mazali slovenske lepake! Res lopo narodno-obrambno delo so opravljali liberalci dne 10. julija. Ne samo, da so hoteli odstraniti v Šiški slovensko zastavo, so v tržaški okolici storili nekaj, kar niso storili niti Lahi. Zamazali so pri Sv. Ivanu poleg Trsta slovenske lepake »Slovenske Straže« s kravjekom. Sumniči se, da so imeli nekateri Sokoli v soboto zvečer neko posvetovanje in sumniči so, da so sokolskemu naraščaju naročili, naj obkida s kravjekom slovenske lepake ter da so dotičnikom preskrbeli tudi lonec. Na vsak način sta Šiška in Sv. Ivan krasni priči liberalne kulture in kako si liberalci predstavljajo »narodno delo«. + »Gross-5sterre|lch« o slovenski obstrukciji in slovenskem vseučilišču. Ta tednik prinaša v svoji zadnji številki z dne 9. julija uvoden članek, v katerem imenitno zafrkuje liberalne šmoke iz uredništva »N. Fr. Presse«. Ta zlobna stara, pokvečena. Židinja namreč kriči, da treba parlament sedaj, ko ga je spravila na počitnice slovenska obstrukcija, razpustiti in apelirati na volivce, ki naj bi seveda vse vestne ljudske poslance izvgrli, v novi parlament pa poslali ljudi, ki bi samo čakali na mig vlade in storili vse, kar bi od njih zahtevala. Židje v Fichte-gasse pač vedno pozabljajo, da niso več v svoji ogrski domovini, kjer vsakokratna vlada »dela« volitve z bajoneti in celim upravnim aparatom ter si tako »ustvari« voljno večino. Na avstrijskih tleh so take volitve pač izključene — tu smo že na evropskih tleh, kar bi se o magyarorszagu ne upal menda nihče z gotovostjo trditi. Potem piše list: »Zaikaj pa jo pravzaprav zopet prišlo do obstrukcije? Iz istega vzroka, ki bo ljudi vedno gonil v obstrukcijo. Slovenci hočejo slovensko vseučilišče. Da, in zakaj bi pa o n i ne imeli pravice do take akademične visoke šole? Ugovori, ki jih proti ustanovitvi take univerze navajajo »liberalni« listi, so neumno čvekanje. Pravi se n. pr., da Italijani imajo pravico zahtevati univerzo, ker so visoko izobražen narod. Mi pa bi mislili, da se vseučilišča ustanavljajo zato, da sc ravno neizobraženim narodom pomore do višje kulture.« K temu moramo pripomniti, da se kulturno visoko stoječ slovenski narod, ki v okviru danih razmer visoko nadkriljujo zlasti avstrijske Italijane, nikakor ne more prištevati med neizobražene narode in pustimo gornji razlog za ustanovitev slovenske univerze veljati le v toliko, da nam je ista za nadaljni razvoj in osamo s v o j e n j e na4 kulturnem polju nujno potrebna. Potem nadaljuje Član-kar: »Ali pa je morebiti tudi »svobodomiselno« načelo kvišku stremeče narode v njih razvoju k višji kulturi zavirati? Jih siliti k učenju na univerzah, katerih jezik nikoli ne morejo tako popolno obvladati kakor svojega lastnega? In liberalna glasila so nesramna dovolj, da te svoje absoluti-stiško nagone izdajajo za liberalizem.« Nato razvija člankar misel za razdr-ža vi jen jo šol. Vsak narod si po svoji volji ustanavljaj šolo, država imej le v kolikor se gre za njene lastne koristi nadzorstvo nad njimi. Ravno to večno vmešavanje države v šolsko zadeve jo glavni vzrok vseh naših zmed. Seveda pa mora vsak narod sam plačati svoje šole — tudi vseučilišča, država vzdržuj lc osrednjo univerzo na Dunaju. Tako je šolsko vprašanje urejeno na Angleškem, tako v Združenih državah in deloma v Švici in vse te dežele so visoko kulturno.« Nedvomno je tudi v teh izvajanjih mnogo resnice, toda v naših avstrijskih razmerah se razdr-žavljenje šol ne bo dalo meni nič tebi nič rešiti tako, da se vsi stroški za ustanovitev in vzdržavanjc zvale na posamezne narode. Naj se pomisli, koliko časa že nemški narod uživa vse kulturne dobrote iz državnih jasli, katero oddavna polnijo s svojimi žulji tudi Slovenci, za katerih varstvo je služilo in umiralo in še vedno služi toliko čvrstih slovenskih sinov, ne da bi bili imeli Slovenci le stoti del vseh gospodarskih in kulturnih dobrot, ki so jih nemoteno vživali Nemci. Bila bi velikanska krivica, ako bi se Nemcem vse te dobrote neprikrajšane pustile, Slovence in druge male narode pa bi se brez dote in sredstev pognalo in reklo: »Le pojdite iz hiše in si svobodno ustanavljajte in zidajte nove domove in vseučiliške palače — na svoje stroške seveda.« To ne bo šlo tako, kakor si predstavlja člankar v »Gross-Oster-reich«; vendar pa nam njegova izvajanja v marsičem ugajajo in zato smo sc tudi ozrli nanja. Belokranjska železnica in »Narodova« nevednost. »Narod« je raztrosil v svet včeraj, v ponedeljek zjutraj, vest, da jc belokranjska železnica v nevarnosti, in sicer na podlagi vesti, ki so krožile že pred štirinajstimi dnevi po časopisju in katere smo pojasnili. »Narod« je pokazal silno nevednost, ker menda ne ve, da vsa proga projektirane nove zveze z Dalmacijo obstoji iz dveh delov: 1. Proga Rudolfovo-Čr-nomelj-Metlika in dalje hrvaški del do Karlovca; 2. zveza ogrsko-hrvaške državne železnice s Kninom v Dalmaciji. Novi dogovor z ogrsko vlado se dotika samo ogrskega dela, zveze ogrske državne železnice s Kninom. Prej je bila dogovorjena lička proga, t. j. Ogulin-Gospič-Otočac-Pridubič-Knin, in sicer radi tega, ker je takrat Bosna bila še inozemstvo. Prišla je aneksija in sedaj je stopil v ospredje od strani ogrske vlade projekt skozi Unsko dolino na Knin, ki gre deloma skozi Bosno. Ker je ta proga mnogo ceneja, jo sedaj propagira ogrska vlada. Naš dogovor obsega torej le zamenjavo ličke proge z unsko progo, ne dotika se pa prav nič belokranjske železnice. Sploh je zadnjemu pastirju že znano, da ogrsko vlado belokranjska proga prav nič ne briga. To je zgolj naša stvar, če tudi »inteligentni« uredniki »Slov. Naroda« o tem nič ne vedo in So spravili svojo znano budalost v svet. Te dni se vrši, kakor smo poročali, komisija, ki bo določila postaje belokranjske železnice, efektivna gradnja železnice se pa prične najpozneje na pomlad. Tako je izjavil železniški minister Wrba. Belokranjska železnica Rudolfovo - Črno-melj-Metlika se bo gradila popolnoma neodvisno od hrvaške proge, ne glede na to, kdaj se zgradi hrvaška in dalmatinska črta. Gotovo pa je, da bi nevedni liberalci zašuštrali belokranjsko železnico, ako bi imeli kako oblast, katere pa hvala Bogu nimajo! + Preganjanje plesa. »Slovenski Narod« se v nedeljski jutranji številki zaleta v deželni odbor, češ da jc izdal pred nekaj časom naredbo na županstva, naj ne dovoljujejo plesov po gostilnah na deželi. Ob uvodu napravi »Narod« z deželnim odborom primero, da jc tak kakor tisti zamorski poten-tat, ki nosi staro kastrolo za kraljevo krono. Ta primera je pa silno šepova, razven če misli »Narod«, da je dr. Tavčar tista stara kastrola, ki jo imajo liberalci za kraljevo krono. Deželni odbor bo že vedol, zakaj je tak ukaz na županstva izdal. Sicer jo pa vsakemu pametnemu človeku umljivo, da je dobro plese po možnosti omejiti, ker iz njih izvirajo: sovraštvo, pijančevanje, pretepi itd. Zanimivo je pa v »Narodovem« članku to, da stara kastrola niti tega ne v6, kaj da spada v področje občin. Pravi namreč, da je deželni odbor s svojim ukazom posegel v območje deželne vlade, ker so plese po postavi do zadnjega časa dovoljevala okrajna glavarstva. »Narodov« ignorant bi pač lahko vedel, da je dovoljevanje plesov in godb odkazalo občinam nekdanje »državno ministrstvo« — to pa ob času, ko šc ni bilo okrajnih glavarstev, kranjskih liberalcev tudi ne, najmanj pa »stare liberalne kastrolo«. h Boj med starini in mladini. Celjski »Narodni Dnevnik« piše: »Ker »Slovenec« na svoj mlin zlorablja našo kritiko nekih dogodkov na Ciril-Meto-dovi skupščini, hodi nam dovoljeno o tem še par besed — povsem mirnih in stvarnih, z resno prošnjo, naj že neha tista nervoznost, ki v vsakem »mladimi« vidi zarotnika, ki ga treba s kolom pobiti. Tudi neuljudne vrstice g. »Starina« v »Slovenskem Narodu« nas niso prepričale, da bi bil nastop njegov in njegovih somišljenikov pred in med skupščino korekten. Agitovali so, ko so skupščinarji že odhajali, misleč, da pride do enoglasne volitve dr. Tavčarja in dr. Žerjava, zoper izvolitev dr. Žerjava, dasi mora vsakdo priznati, da je ta »mladin« v Družbi vsled svojega dela potreben. Cel preobrat v Družbi izza logaške in bohinjske skupščine, moderni duh in delo, vse to se mora pripisovati ravno tistemu preklicanemu žerjavljenju. Mi zunanji vidimo prav bistro, da so mladini prav marljivi in delavni na vseh poljih. Je to naraščaj, ki ga narodno-napredna stranka morda izza Hribarjevega in Tavčarjevega nastopa ni imela. Nam se zdi čisto naravno, da so mladi v mnogih stvareh čisto drugega mnenja kot stari. Članek, ki smo ga mi piinesli o skupščini, ni bil niti pisan niti inspiri-ran po mladih. Povedali smo svoje mnenje, ker mladih tudi ne gre v nič devati, saj poznamo njih delo in so nam blizu, ker se živo zanimajo za nas izvenkranjske Slovence. Tega ravno o vseh starih reči ne moremo. Dajte si kaj svetovati od nas štajerskih napred-njakov: Vi starini podpirajte svoj naraščaj, ki si pot pripravlja s težkim delom za napredno idejo, pa tudi vi mladini bodite bolj uljudni v zunanji obliki, bolj obzirni s starimi. Mi si pridrži-mo semintam izreči kaj kritike. »Slo-venčeva« sumljiva hvala starih in poniževanje mladih pa močno diši po ščuvanju in intrigi. Ni laskava taka hvala od strupenega nasprotnika, taka hvala mora opozoriti tistega, ki jo uživa, da nekaj ni prav pri njem in da je s svojo taktiko veselje napravil sovražniku, ki želi smrt starim in mladim.« — »Dnevnik« se preklicano moti, če misli, da mi dr. Tavčarja hujskamo zoper mladine. Kaj pa imamo mi od tega? Nam se le zdi ostudna samohvala mladinov, ki odseva tudi iz te slednje notice tako, da se mora vsakdo povprašati, so li ti ljudje še pri zdravi pameti, da si pripisujejo*tolike zasluge, ki jih dejansko nikjer ni. Naše notice so bile' torej pisane zgolj iz estetičnega stališča. Prav iz istega stališča pa pripominjamo tudi k zadnjim »uljudnim« izvajanjem »Dnevnika« na adreso dr. Tavčarja, da ni bogvekaj lopo trditi a tem možu, da »ni nekaj prav pri njem«, Mladini res ne poznajo nobene hvaležnosti. + Dr. Tavčar je včeraj sam s svojo šifro odgovoril »Narodnemu Dnevniku« sledeče: »Zakaj se je moral ravno celjski »Dnevnik« razkoračiti radi izvolitve ljubljanskega podžupana v odbor Ciril-Metodove družbe, o tem si brezuspešno morimo glave po Ljubljani! Da je ravno ta list čutil potrebo, kaliti harmonijo, katera je vladala pri jubilejski slavnosti omenjene družbe, tega umeti ne moremo. Sedaj se pa slavna »Dnevnikova« redakcija, — ki nam bo v bodoče že tudi morala dopuščati, da bomo v Ljubljani volili v Ciril Metodov odbor, katerega bomo hoteli, ne da bi prej za dovoljenje v Celje brzo-javili — popolnoma identifikuje z »Mladinom«, ter očita dr. Tavčarju, da se je »z narodom odebelil«. Samo oh sebi se ume, da se z listom, ki tiska take infamije, radi družbe sv. Cirila in Metoda ne bomo dalje prepirali. Pač pa stojimo tudi mi na stališču, da naj se na prihodnjem občnem zboru Ciril-Metodove družbe voli — z listki! — r.« Mladini očitajo starinom, da so dr. Tavčarja v odbor Ciril-Metodove družbe vtihotapili, starini pa mladinom, da so per »acclamationem« vtihotapili vanjo Žerjava. V tem pa soglašajo, da drug poleg drugega ne moreta biti. Da je stvar važna, dokazuje dejstvo, da je dr. Tavčar sam stopil na bojno polje. Mladini so izdali parolo, da bodo začas po listih molčali, tembolj pa natihem ruli zoper Tavčarja, ki nima zanje nobenih mest več na razpolago. + Državni prispevki. C. kr. poljedelsko ministrstvo jc dovolilo mlekarni v Št. Rupertu prispevek 10.500 K, mlekarni v Izlakah pri Zagorju 5000 K. + Prošnja vsem gg. dopisnikom, Ker sedaj ob počitnicah večkrat tega ali onega urednika ni doma, uljuclno prosimo, dopisov ne pošiljati na ime urednikov, temveč vedno le na naslov uredništva. — Isto prošnjo ima tudi uredništvo »Domoljuba«. — Svojo ženo umoril? Poročali smo, da jo našel posestnik Franc Noč iz Most pri Žirovnici svojo deklo na skednju mrtvo. Kakor jc dognala komisija. ki je bila v dveh urah na licu mesta, je bila dokla Marija Martinjak, nasilno umorjena. Zločinec je moral spremiti umorjenko z Jesenic v Moste in je na hlevu izvršil zločin. Sum je letel takoj na umorjenkinega moža, vsled česar sc ga jc tudi zaprlo na Jesenicah. Kolikor se do danes ve, mož še daner ne prizna umora nad svojo ženo, ampak kakor okoliščine kažejo, pada sum zelo nanj. Značilno je to, da je bil še ob devetih zvečer v gostilni na Jesenicah z ženo skupaj odšel ž njo ven in se povrnil šele ob eni uri ponoči nazaj v isto gostilno. Torej je imel časa štiri ure, da je spremil ženo v Moste, ki so oddaljene od Jesenic IViure, tam umoril ženo in prišel zopet nazaj na Jesenice. Morilec je porinil nož umrli na desno stran v vratu in napravil šest centimetrov dolgo in ravno toliko globoko rano. Kana kaže tako, kakor bi bil storilec izučen mesar. — Za katolike v Bosni. Znano je, da imajo dandanes katoliki v Bosni cerkve, ki se jih niti ne more imenovati stavbe, ker so večinoma lesene kolibe,, brez kake dostojne oprave. Gospodje župniki, ki bi imeli na razpolago kakih cerkvenih predmetov, ogrinjal, oltarjev, slik, orgelj ali karsižebodi, katerih več ne rabijo, naj bi jih darovali siromašnim katoliškim cerkvam v Bosni ali odstopili proti mali odškodnini. Vsa tozadevna pojasnila daje uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. — Izreden jubilej. Pretekla sobota in nedelja ostaneta Ježičanom, posebno pa še posavski mladini v neizbrisnem spominu. Praznoval je naš dobri pastir vlč. g. svetnik Simon Zupan, župnik na Ježici svojo mašniško štiridesetletnico. Nekam posebno živahno so se pripravljali tukajšnji mladeniči in mladenke, kako da se na najbolj slovesen način poklonijo in čestitajo svojemu za mladino tako vnetemu gospodu. Ta otroško vdana srca se niso mogla zdržati, da ne bi čuli dvoje lepih govorov, katera sta spominjala na velike zasluge plemenitega dušnega pastirja. Poklonili smo jim lep šopek v znak globoke hvaležnosti in ljubki glasovi mladih grl so tako presenetili vrlega mladinolju-ba, da smo opazili solzo ljubezni do nas. Neumorno delavnega moža se s posebnim veseljem oklepajo mlada ponižna srca, ker so trdno prepričana, da tako blagih in plemenitih mož je težko najti med slovenskim narodom. Zato pa tudi vselej, ob količkaj slovesni priliki, izkažemo otroško vdano ljubezen do svojega duhovnega gospoda, ter jim ob vsaki priliki kličemo in prosimo Vsegamogočnega, naj jih On ohrani še mnogo let med dobrim, za pastirja vnetim ljudstvom. Ob toplih zahvalnih besedah vzor-moža smo se razšli vsak na svoj dom z veselo nado in trdnim prepričanjem, da smo siorili svojo dolžnost in postavili v zlato krono zaslug nov, lep biser blagemu in plemenitemu možu. Domovina, daj nam takih mož, narod slovenski bo srečen! — Kongres v Solnogradu. Vsled nezadostnega števila priglašencev za solnograški kongres sicer ne bo mogoče potovati s posebnim vlakom, vendar pa je priglašencev toliko, da je upati precejšen popust, če se potuje skupno. Odpeljemo se v ponedeljek z gorenjsk. vlakom ob sedmih zjutraj ter dospemo v Solnograd ob petih popoldne. Piti prihodu v Solnograd se nam izroči na kolodvoru vstopnice h kongresu in pove določeno stanovanje. Natančnejša pojasnila objavi »Slovenec« še pravočasno prihodnje dni, potem ko se dogovori z železnico. — Predsednik »Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti«, F. Smi-čiklas je bil te dni odlikovan z znakom »za zasluge na polju znanosti in umetnosti«. »Mat. Slov.« mu je ob tej priliki čestitala ter prejela ocl njega tole zahvalo: »Na srdačnu čestitku bratske »Mat. Slov.« povodom moga odlikovanja po Njega Veličanstvu čast mi je, da se najsrdačneje zahvalim. Želim svaku sreču i napredak »Slov. Matici«, koja upravo sada velikom energijom radi o jakoj zajednici izmed Slovenaca i Hrvata. Uz bratski pozdrav slavnom odboru ostajem Vaš drug i prijatelj.« — Avtomobilna poštna vožnja med Metliko in Karlovcem. Kakor se poroča, je ogrska državna poštna uprava poizkušala te dni avtomobilno poštno vožnjo med Metliko in Karlovcem. — Umrla je včeraj v Gradcu grofica Ana Auersperg v starosti 53 let, soproga gi-ofa Ervina Auersperga. — V Lvovu je umrl 5. t. m. poročnik domobranskega ulanskega polka št. 1 Julij pl. VVurzbach. — Važna razsodba o domovinski pravici. Upravno sodišče je pred kratkim razpravljalo o pritožbi graške mestne občine zaradi odločbe notranjega ministrstva. Nek gotov Jože Tamel, ki je bil prej ogrski državljan, je 7. februarja 1902 dosegel avstrijsko državljanstvo, ker mu je občina Gosting dala zatrdilo, da ga sprejme v občinsko zvezo. 22. junija 1907 pa je bilo ravno deset let, odkar je Temel nastanjen v Gradcu. Občina Gosting je vsled tega, posredovala pri graškem mestnem svetu, naj bi Ternela sprejela v svojo občinsko zvezo. Mestni svet kakor tudi namestništvo je zavrglo prošnjo iu pri- tožbo, češ, da mora vsakdo bivati deset let kot avstrijski državljan v dotični občini, ako hoče imeti pravico do uporabe S 2. dom. zakona. Notranje ministrstvo je ugodilo občini Gosting, upravno sodišče pa je odbilo pritožbo graške občine. — Ponarejeni petkronskl novci. 4. t. m. so orožniki aretovali na Vrhniki brata Ivana in Franca Polka, doma iz Kalenkovic na Moravskem, ker sta pri različnih gostilničarjih menjala več ponarejenih petkronskih novcev. Prvi je star 21, drugi pa 25 let, Izročili so ju tamkajšnjemu okrajnemu sodišču. — Poletni dopusti domobranskega vojaštva. Domobransko ministrstvo je odredilo za tekoče leto, naj politične oblasti došle prošnje za dopust vojakov ob času žetve takoj odpošljejo pristojnim vojaškim oblastem brez nadaljnih poizvedovanj v presojo. To se je odredilo vsled tega, da bi se prošnje za dopust ob žetvi ne zavlačile, ker določila glede na tozadevne vojaške dopuste še niso splošno znane. — Pozor hrlbolazcl. Slovensko planinsko društvo opozarja liribolazce na to, da mu je poveljništvo c. in kr. lovskega bataljona št. 5 iz Trbiža naznanilo, da ima ta lovski bataljon v petek, dne 15 t. m. vojaške strelne vaje z nabitimi patronami v dolini Koritnice v smeri severovzhodno Srednji Log. Začetek ob sedmi uri zjutraj, konec okolu 2. ure popoldne. Opozarja se, da naj v navedenm času nikdo ne hpdi po označenem terenu, ki bo po varnostnih stražah obgrajen. — Umrl je v Stari Loki zidarski mojster Ivan S p a c a p a n. N. v m. p.! — Reškemu cerkvenemu roparju in napadalcu zagrebškega detektiva je pravo ime Podlipjak, je rodom iz Ptuja ter je presedel že pet let v ječi. š Celjski nemškutarji, ko so se v nedeljo zvečer pokazali pri napadu Slovencev na Bregu, (visokošolca Ro-deja so pobili na tla), so pred očmi žan-darmerije pobili šipe na posojilnični hiši v Savinjski ulici. Ta dogodek se je vršil v mraku, ki zopet kaže, da se Slovencem v Celju lahko pri belem dnevu pobijajo šipe, ne da bi jih zasledovala celjska slavna policija! — Vseslovanska umetniška razstava. Vseslovanski kongres je sklenil, da se priredi leta 1913. vseslovanska umetniška razstava. — Dva dijaka, neki Erjavec iz Viž-marij, preparand in neki Vris iz novomeške gimnazije, oba ultra-liberalca in radikalca, prosjačita po župniščih za podporo. Nekaj jima jih je že nasedlo, drugi pokažite vrata! Nikomur podpore, kdor se ne izkaže z lagitima-cijo »Slovenske Dijaške Zveze«! — Za prodajalce tobaka. Češki list »Narodni Politika« prinaša sledečo vest: Na pritožbo nekega lastnika tobačne zaloge je upravno sodišče razsodilo, da so lastniki tobačnih zalog samo v službi države in je provizija od prodaje tobaka le plačilo, ker je njihov deloki^g glede na cene in prostor omejen. Ta razsodba se tiče v tem slučaju samo glavnega tobačnega založnika, vendar pa je veljavna za vse prodajalce tobaka. Omenjena razsodba daje priložnost trafikantom, da ustavijo plačevanje osebne pridobnine. Slovenca ustrelili v Ameriki: Iz Trinidada, Col., se poroča: Rojaka Antona Cigana so dne 11. junija zvečer na Bower Mine, Colo., ustrelili surovi Meksikanci. Drugi dan, v nedeljo so ga odpeljali v bolnišnico in je tam zvečer ob sedmi uri umrl. Pokojnik je bil doma iz Spodnje Štajerske. Slovenec ponesrečil v Ameriki. Iz Silver City, Utah, se poroča: Dne 16. junija je rojak Franc Rus šel vesel in zdrav na delo, ali ob pol osmi uri ga je velik kamen tako hudo pobil, da je ob pel četrti uri popoldne izdihnil svojo dušo. Delal je tukaj v jami in vezal »timber«, druga dva delavca sta pa na vrhu s konopcem gor vlekla timber, a ta je zadel v kamen ki je nesrečniku padel ravno na glavo. Pokojnik je bil doma iz Ribnice na Kranjskem. NOVO OGRSKO POSOJILO. Iz Budimpešte se poroča, da pripravlja. finančno ministrstvo zakonski načrt za najetje novega posojila 560 milijonov kron. Načrt bo predložen parlamentu, ko bo končana razprava o idemniteti. 350 TURŠKIH URADNIKOV ARETIRANIH. Carigrad. Radi tajne zarote proti mladoturkom aretiranih je 350 državnih uradnikov, ki so bili prej odpuščeni iz državne službe. Darovi. -j- Za »Ljudski sklad« je podaril deželui Klavar d1. S u k I i c 300 K, Razne stvari. Bojkot mesa na Ogrskem. Poročali smo že, kako bojkotirajo gospodinje v Kremsu ondotne mesarje. Sedaj pa se poroča iz Ogrske, da so začele bojkotirati ženske meso tudi v Požunu in v Stolnem Beltfradu, ker so mesarji zvišali cene za 25 vinarjev pri kilogramu. Ustanoviti mislijo zadružne mesnice. Stavka proti mesarjem v Amstet-tnu je končana, ker so se udali mesarji in prodajajo meso po stari ceni. Velikanska železniška nesreča. Pri Kissel - Arvadu je skočil iz tira železniški vlak. Smrtno nevarno je ranjenih 19, nevarno pa 31 oseb. Največjo vojno ladjo na svetu grade zdaj v Filadelfiji za Argentinijo. Ladja bo za 7000 ton večja, kakor največji angleški dreadnougth. Grozna vročina v Ameriki. Vsled solnčarice je umrlo v New Torku 23 oseb. Povodnji v Nemčiji. V Vogtlandu so velike povodnji, ka-kor tudi v Pla-nencki okolici. Rena je na več krajih poplavila polja. Osobito veliko škodo je povzročila povodenj v Speilgau. ČRNA ROKA V EVROPI. London, 11. julija. Newyorška črna roka je sklenila, da razširi svoje roparsko delovanje tudi po Evropi. Telefonska in brzojavna poročila. OBISKI VLADARJEV NA DUNAJU. Dunaj, 12. junija. Meseca septembra pride cesar Viljem na Dunaj našemu cesarju osebno čestitat, V drugi polovici meseca septembra pride čestitat cesarju na Dunaj tudi bolgarski kralj Ferdinand. Začetkom oktobra pride belgijska kraljeva dvojica na Dunaj za tri dni. AMERIKANCI RAZBURJENI PROTI NEMŠKEMU CESARJU. London, 12. julija. Nemški cesar Viljem je pisal predsedniku republike Nicaragua pismo, v katerem ga naziva »svojega ljubega prijatelja«. V \Va-shingtonu so radi tega silno razburjeni, ker smatrajo, da je nemški cesar v konfliktu med Zedinjenimi državami in Nicaraguo zavzel enostransko stališče ter da je to prvi korak k razmerju Nemčije do državne centralne Amerike, da bi Nemčija v centralni Ameriki dobila postajo premoga. Listi v Zedi-njenih državah pravijo, da je to znamenje protiameriške politike Nemčije in da je to izzivanje ameriških Zedi-njenih držav. IREDENTA. Trst, 12. julija. Preiskovalni sodnik dr. Spongia v Trstu je izpustil iz zaporov deset mladeničev, ki so se bili udeležili znanega izleta v Milan, 13 pa jih ostane še v zaporih. Tako proti tistim, ki so izpuščeni, kakor proti tistim, ki so v zaporih, ostane v veljavi obtožba, da so pripadali organizaciji, ki je nabirala prostovoljcev za eventualno vojsko proti Avstriji. SEJA OGRSKEGA MINISTRSKEGA SVETA. Budimpešta, 12. julija.Ob peti uri zvečer se vrši seja ogrskega ministrskega sveta, v kateri bo ogrski finančni minister poročal o dogovorili z avstrijskim finančnim ministrom. SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK OBIŠČE ROMUNSKO KRALJEVO RODBINO. Belgrad, 12. julija. Srbski prestolonaslednik Aleksander obišče septembra rumunsko kralj, dvojico v kralj, letovišču Sinaji. Sedaj se obisk ne more izvršiti, ker je obolela kraljica Elizabeta rekonvalescentna. SILNA TOČA V TOKAJSKIH VINOGRADIH. Budimpešta, 12. julija. V okraju Tokai je toča silno klestila in napravila ogromno škodo na vinogradih. 25.000 DELAVCEV IZKLJUČENIH OD DELA. Budimpešta, 12. julija. Zveza delodajalcev je sklenila, da izključi od dela 25.000 delavcev tvornic železa in kovine. ALBANSKA VSTAJA. Carigrad, 12. julijo. Albanskega voditelja vstašev Hakofčali Muso so v Prizremu usmrtili. ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV NA FRANCOSKEM. Pariz, 12. julija. V štrajku železničarjev na Francoskem je nastal boljši položaj, ker so razne železnice obljubile, da bodo nastavljencem povišale plačo. SLOVANSKI KONGRES. Sofija, 12. julija. Slovanski kongres je sklenil, da se vrši leta 1912 slovanski kongres v Pragi. KOLERA PRI RUSKEM CARJU. Peterburg, 12. julija. V Petrovem dvoru, poletni carjevi rezidenci, so obolele tri osebe na koleri. Med obolelimi je tudi odvetnik dr. Seeler, ki se je šelo pred par dnevi vrnil iz Rostoka, kjer je ukrenil potrebno proti kugi. CIGAN UBIL BRATA. Gradec, 12. julija. V bližini De-chantskirchna, je ubil v nedeljo nek cigan svojega brata s kladivom in pobegi nil potem na Ogrsko. SKALOVJE ZASULO TRI HIŠE. Heidelberg, 12. julija. V bližnjem Muhlhausnu se je včeraj popoldne vsled večdnevnega dežja utrgala 15C metrov dolga skalnata stena in pokopala pod seboj tri hiše s hlevi in vsemi gospodarskimi poslopji, štiri druge hiše so v nevarnosti, da se podro. Stanovalci zasutih hiš so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost. SAMOUMOR V SILI. Praga, 12. julija. 24 let. strtri farmacevt . Jaroslav Ryl>ak se je včeraj obesil. V nekem pismu pripoveduje, da je izvršil samoumor, ker je bil v sili. Ni mogel dati v tisk svojih znanstvenih del, niti dobiti službe, ki jo je iskal zaman zadnjih šest dni. ZRAKOPLOVEC KINET UMRL. Bruselj, 12. julija. Včeraj dopoldne je umrl zrakoplovec Kinet, ki se je v nedeljo ponesrečil v Gentu s svojim letalnim strojem. VELIKO NEURJE NA TIROLSKEM. Inomost, 12. julija. Včeraj ponoči je razsajala v pokrajini Insing grozna nevihta. Entersk.i potok je prestopil bregove in naredil mnogo škode no polju. ODVETNIK DEFRAVDANT. Budimpešta, 12. julija. V Ostrogo-nu je aretiran budimpeštanski advokat dr. Josip Košič, ki je bil zastopnik stolnega kapitelja in je tekom let poneveril 150.000 K. VREMENSKE NEZGODE V ŠVICI. Bern, 12. julija. Zaradi močnega deževja v zadnjih dneh, je zopet nastala v marsikaterih krajih v Švici povodenj. Hiša, ki jo je v Zellu razrušilo odtrgano skalovje, je last. kmeta Paet-tiga. Žrtve katastrofe ste bili tudi dve ženski in dva otroka, kakor tudi vsa živina Paettigova. ŽIVINSKI UMOR. Gradec, 12. julija. Brezposelni delavec Jožef Fugger je v nedeljo vlomil v stanovanje upokojenega gozdarja Ig. Haindla v Neudau-u, da bi izvršil tatvino. V stanovanju je napadal Haindla ter ga vrgel po stopnjicah, potem pa jo toliko časa tolkel po njem s kopitom puške, da je razbil vso puško. Končno je žrtev začel suvati z nogami, da jo Haindl vsled poškodb kmalu izdihnil. Haindl ima prebito črepinjo, štiri rebra zlomljena in številne druge težke poškodbe. Morilca so zaprli. PARNIK SE JE POTOPIL. Berolin, 12. julija. Zahodno od Fedderorta pri Pillen se je včeraj potopil velik parnik. Ribiči, ki so videli, da. se parnik potaplja, so pohiteli s čolni na pomoč, a niso opazili niti moštva niti rešilnih čolnov. Tudi ime parnika še ni znano. Ljubljanske novice. lj Mašniško posvečenje. Danes ob 7. uri je Prevzvišeni v stolnici podelil letošnjim ordinandom diakonat. V mašnike bodo posvečeni v četrtek. lj Pri delih v Gruberjevem prekopu dela sedaj le še 82 delavcev. Dosedanji nadinženir je moral vsled intervencije državnega nadzorstva zapustiti svoje delo. lj Hribarjev gaj je tisti park, ki ga je uredil najemnik kolizejskega kopališča in o katerem župan Hribar niti vedel ni, da je mestna posest. Značilno je pač, da ni vedel župan, kaj je mestna last in kaj ne. Z ozirom na to pa so hoteli proslaviti Hribarjev spomin prijazni ljudje in so krstili tisto drevje in travo za Hribarjev gaj. Odkar je trnovska »Prosveta« proglasila tisti park v Kolizeju za Hribarjev, so nastale prav čudne razmere v trnovskem okraju, zlasti v Kolizejski ulici. Enkrat priredi liberalno trnovsko »prosvetno« društvo veselico v tem gaju, drugič zopet trnovski župarski sokoli, ki zboli-na jo na veselico tudi kolikor mogoče veliko naraščaja, da se že v zgodnjih letih izobrazi za visoko popivanje. Liberalci širijo svojo prosveto itak samo z veselicami. I)a se ob takih nrilikuh. ko se viija liberalna prosveta ijuaem v glave in želodce, vrše v okolici veselič-nepa prostora celo noč nemiri in kra-vali, je samoobsebi umevno. Številne pritožbe občinstva pričajo, da je Tr-novčanom neznosno ponočno pijano liberalno tulenje. Zato vprašamo mestni magistrat, ali ni nobenega policijskega reda za pijance, ki prihajajo od nedeljskih veselic v Hribarjevem gaju in ki razsajajo po ulicah, da nimajo pošteni ljudje nikdar miru pred njimi? Ali je policijski red samo za mestni trg? Zahtevamo v imenu poštenih trnovskih župljanov, da mestna policija skrbi ob takih prilikah za mir in red v trnovskem okraju. Ako se to ne bo zgodilo, bodo gotovi trnovski davkoplačevalci prosili vlado za državno policijsko pomoč ob takih prilikah, da bodo vsaj varni pred pijanimi razsaja-jočimi liberalci. Sicer pa občutijo najbolj posledice liberalnih veselic liberalni očetje, katerim postajajo glave sive, ko se morajo udeleževati skoro vsako nedeljo liberalnih proslav z vso družino. Posledice pa posebno občutijo tudi šivilje, ki vsled mnogih veselic pač šivajo liberalnim gospem in gospodičnam svilnate obleke — toda mnogim, premnogim na »puf«. Torej pamet, liberalci in liberalke, če ne se boste sami uničili še bolj, kot ste se doslej. lj Tožba Mayer proti gospodu Deč-manu. Gospod Emerih Mayer nam piše z ozirom na naše sobotno poročilo o njegovi tožbi proti gospodu Dečmanu: »Ni res, da sem gospoda Dečmana na vse strani šikaniral, da sem delavce samovoljno vrgel na. cesto, da sem v svoji neomejeni omnipotentnosti hotel vreči delavce na cesto, da je gospod Dečman le z največjo silo izsilil od mene, da so se delavcem pasje slabe plače izboljšale. Res pa je, da sva gospod Dečman in jaz enako upravičena javna družabnika tovarne za papirne vreče Mayer & Comp., da sem jaz držeč se pogodbe odpovedal že leta 1908., da se gospod Dečman svoje pravice do pre-vzetja ni poslužil, da je tvrdka že od početka 1908. leta v likvidaciji in da sva se oba družabnika ž e d n e 22. n o -v e m b r a 1909 pismeno pogodila, da se obrat v tvornici Mayer & Comp. ustavi najkasneje do 30. junija 1910. Res je nadalje, da sem gospodu Dečmanu pismeno stavil predlog, da naj se tvorni-škemu osebju izplača 14 dnevna plača, ne da bi tiste dni delalo, da pa gospod Dečman s tem ni bil zadovoljen in da jaz, ker spada določanje plač v delokrog vodstva tvornice, nikdar nisem določal plač, da pa sem nasprotno, ko-likorkrat sem mimogrede iz Gradca prišel v Ljubljano, vsikdar naglašal, da treba vsako delavsko silo plačati po njeni vrednosti. Z ozirom na ostale, v omenjeni notici navedene obdolžitve in sramotitve sem uložil sodno ovadbo, tako da bo torej o njih razsojala sod-nija. Z odličnim spoštovanjem Emerih C. Mayer.« lj P. Abel, slavni, tudi Ljubljančanom dobro znani propovednik, je, kakor hc nam dodatno poroča, smrtno nevarno obolel. lj Nekaj o »Kažipotu po Ljubljani«. »Narodu« ni dovolj samo enkratna reklama, tudi danes obira »Kažipot« »Katoliške Bukvarne« naprej. Jezi se, da nekatere sokolske firme niso naštete!! — Kažipot ni naslovna knjiga, in zato ne našteva vseh firm, ampak samo nekatere! — To je jasno vsakomur, kdor noče polnili prazne jutranje izdaje »Naroda« — s takim zabavljanjem, ki izvira iz strahu, onemogle jeze in pozno ponočne ure. Samo zdravniki in advokatje so našteti polnoštevilno; da pa je »Narodova« trditev, da je »Kažipot« reklama samo za Nemce in klerikalce, neumna, nam svedočijo imena tvrdk: Trnkoczy, Supančič, Schwen-tner, Bonač, Hribar, Narodna tiskarna, Franchetti, Petričič, Mestna hranilnica, Čuden, Zalaznik, Magdič, Vidmar, Škerl, Jelačin itd., itd. Ali so to klerikalci?! — Kadar bo pa »Katoliška Bukvama« izdala adresno knjigo, takrat bodo našteti vsi! — »Narod« golči vedno pesem o »klerikalnem terorizmu«, saj poznamo fo pesem že dolgo •— o nasprotnem taboru namreč. —• Ilinc illae lacrimae. lj Redni občni zbor »Glasbene Matice« bo v smislu § 7. društvenih pravil in po sklepu odborovem v sredo, dne 13. julija ob osmih zvečer v pevski dvorani, Vegova ulica št. 5, II. nadstropje, po že prijavljenem dnevnem redu. — Odbor »Glasbene Matice«. lj Umrla je v Ljubljani Ana Suha-dolc, kramarica, stara 71 let. lj Ljubljančanko aretirali v Trsta. Radi sovodstva so aretirali v Trstu 49 let staro Ano Simončič, rodom iz Ljubljane in ž njo dve drugi deklici. lj Tatvina v vlaku. V poštnem vlaku jo bila danes ponoči okradena neka natakarica od Gradca do Ljubljane. Tat ji je iz žepa izmaknil denarnico, v kateri je imela 12 K denarja, naslov svojega gospodarja na Reki in vozni listek od Gradca do Reke. lj »Ne grem domu, sem žejna premočno«, so danes ponoči po Sv. Jakoba trgu prepevali ponočnjaki tako dolgo, da je prišel posredovat stražnik, ki je nato pevce predstavil pri uradu, kjer so se morali legitimirati. lj Kamen zalučil. Pri poglobljenju Gruberjevega prekopa je včeraj delavec Štefan Zekar zalučil kamen in z njim zadel svojega tovariša nad očesom. Poškodovani tovariš je Z ©k ar j a po naključju polil z vodo, Žekar pa je mislil, da je to storil nalašč. lj Nagačeno morsko ptico je včeraj našla gdč. Linhartova na Mestnem trgu ter jo oddala na policiji, kamor naj pride lastnik ponj o. lj Nesreča. Včeraj je padel triinpol let stari sinček železniškega uslužbenca iz Divače Pavel Obersnel z dva m visoke škarpe ter si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Umrli so v Ljubljani: Egidij Plevnik, kočarjev sin, pet let. — Viljem Cerar, kočar. — Fran Lampič, čevljar, 33 let. Mesto vsakega posebnega naznanil«. tAm 2000 1—t Janko Svetlin, magistratni urad-v Ljubljani, naznanja prežalostno vest o smrti svoje srčno ljubljene, nepozabne in nenadomestne soproge oziroma matere ki je po kratki mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri dopoldne v starosti 46 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo 13. t. m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojno se priporoča v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 11. julija 1910. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega soproga in očeta, gospoda Antona Brecelj živinozdravnika in posestnika na Gočah se najsrčneje zahvaljujemo posebno slavn. pevskemu društvu »Nanos«, sorodnikom rajnkega in vsem, ki so spremili dragega rajnkega k večnemu počitku. Goče, dne 9. julija 1910. Žalujoča soproga Marjana ter otroci Anton, Ivan in Marija. Zahvala. 2007 Za ljubezni polno sočutje povodom dolge in mučne bolezni in smrti našega nepozabnega sina, ozir. svaka in strica, gospoda Žana Faleschinija kakor tudi za krasne darovane vence in šopke in končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči ostali. TiiZKi: o Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 12. julija. Pšenica za oktober 1910 .... 9 30 Oves za oktober 1910.....7 21 Koruza za avgust 1910.....5 50 Koruza za maj 1911......5 22 Efektiv: Izurjena šivilja želi stopiti v trajno delo. — Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2005 1—1 o p s Ca« opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzi|u Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 11 9. zveč. 734 1 17-3 sl. jzah. del. obl. 12 7. zjutr. 35-8 151 si. svzh. pol. obl. 00 2. pop. 381 201 sr. jzah. del. obl. Srednja včera šnja temp. 17 91, norm. 19 7°. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2w, sred. zračni tlak 736 0 mm i&sr Zaradi prenovitve kavarne je __ __ _5 jako ceno 1 biljard še llčiprSvtfia] 1 veliko zrcalo, okrogle in štirioglate kamenite mize iz belega marmorja, kavarniška blagajna, stojala za obleke, 3 lestenci za plin. - Vpraša se v kavarni Evropa v Ljubljani. 1905 6—1 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 Železnato vino 9 lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 660. Naročila po povzetju. 3281 Ha prodal ste dve jako lepi, enonadstropni novi ^^ la-Hni"" T" Kje pove upravništvo »Slovenca«. 1955 (1) V najem se odda pod ugodnimi pogoji z vso opravo s 1. februarjem prihodnjega leta " 2004 z dvema skladiščema, dvema velikima in eno malo kletjo na Poljanski cesti St. 7. Trgovina je prav dobro vpeljana. Več pove uprava «Slovenca». Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vse prit-tikline se v I nadstropju hiše štev. 30 no 2003 Reslevi cesti z avgust terminom prav mirni in snažni stranki odda. 2001 Sv. Jakoba trg št. 2. neordinira od 13. do 25. julija i f iz poštene hiše z dobrimi ueKie sPričcvau>,8 iet starapadajoče ponudbe naj se predlože do 30. julija 1.1. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v vasi Harije, obč. Trnovo pri Ilirski Bistrici." Ponudbi inora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovanih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 3-20 K Deželni odbor kranjski.