2 Delo pove vse Ta ni»=ec poteka druga obletnica ustanovitve Zavoda za napredek go- spddarstva v Ce'.ju, ki ga je Okraj­ ni ljudski odbor ustanovil zato. aa bi bil v pomoč ljudskim odborom in gospodarskim organizacijam pri reševanju tekočih in perspektivu.h nalog z njihovega delovnega po­ dročja. To delo je imelo v praksi dvojni značaj, in sicer v konkret­ nem delovanju za izpolnjevanje planskih gospodarskih nalog in dru­ gič v delovanju ožjega kroga, to je v poslovanju z naročniki storitev in uslug. Praksa, zlasti v lanskem letu, pa je narekovala, da je Zavod raz- širiil svojo dejavnost. Tako je Za­ vod lani opravil vsega skupaj 237 {zgotovljenih elaboratov najrazlič­ nejše vsebine. Število teh izdelkov je za 74% višje od doseženega šte­ vila v 1959. letu. To delo je bilo opravljeno ob povprečni zaposlitvi 8,1 uslužbencev na sedemnajstih si- stemiz ranih delovnih mest. Razen tega je Zavod vključeval v svoje delo še 83 kvalitetnih zunanjih so­ delavcev, predvsem predavateljev, ekonomistov, tehnologov in arhitek­ tov. Pri svojem delu z gospodarskimi organizacijami je Zavod za napre­ dek gospodarstv'a obravnaval pred­ vsem uvajanje centrov in priučeva- nje na delovno mesto, nadalje orga­ nizacijo tehnoloških postopkov in izdelavo investicijskih programov. Omembe vredno je še sodelova­ nje Zavoda z občinskimi Jjudskimi odbori celjskega okraja pri izdelo­ vanju ekonomskih analiz, študij ter investicijskih programov. Razen te­ ga pa jim je vsak mesec pošiljal preglede o gibanju proizvodnje, za­ poslenosti in produktivnosti' v go­ spodarskih organizacijah njihovega območja. Razumljivo je, da je vse te podatke izpopolnil s potrebno problematiko in komentarji. Na splošno je treba ugotoviti, da se občinski ljudski odbori, razen celj­ skega, niso v zadostni meri poslu­ ževali uslug Zavoda. Sodelovanje s celjsko občino pa je doseglo že takš­ no stopnjo, da sta oba partnerja sklenila pogodbo za izdelavo 28 stu­ dij in elaboratov v letošnjem letu. Poleg kvalitetnih kadrov, ki jih je Zavod deloma dobil šele proti koncu lanskega leta, so glavna ovi­ ra za že uspešnejše delo premajhni delovni prostori. Razvojna stopnja Zavoda je dosegla kritično točko in. e nadaljnja uspešnost zagolovljena e s primerni-mi prostori ter med drugim tudi z namestitvijo potreb­ nega števila manjkajočih uslužben­ cev, -an ČETRTEK 2. FEBRUARJA Ob Sestdesetletnem jubileja sklada­ telja Blaža Arniča je priredila Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije slovesnost, katere so se udeležili zastop­ niki društev Svobod in prosvetnih dru­ štev iz vse Slovenije. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje, Hinko Cop, ki je slavljencu kot občanu moz.irske ob­ čine čestital visoki jubilej v imenu vseh prebivalcev mozirske občine. PETEK 3. FEBRUARJA V Beogradu je bilo končano zasedanje upravnega odbora Zveze trgovinske zbor­ nice, ki je obravnavala predloge za spremembe gospodarskega sistema. Raz­ prava je osvetlila pozitivne strani, ki jih prinaša predlog novega sistema, ob­ sodila pa je Spekulativno zviševanje cen, ki 80 jih napovedala nekatera podjetja. SOBOTA 4. FEBRUARJA O predlogih za spremembe gospodar­ skega sistema je razpravljal tudi Cen­ tralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikati so bili mnenja, da povečanja življenjskih stroškov ne kaže reševati z ustreznim povečanjem minimalnih plač, saj bi s tem ne uredili prav nobenega problema, temveč lahko probleme re­ šujemo samo s povečanjem realnih plač na podlagi povečane proizvodnje, NEDELJA 5. FEBRUARJA V nedeljo je uspelo mlademu, talen­ tiranemu in našim bralcem znanemu slo­ venskemu športniku Marjanu Pečarju v Ljubljani pred domačo publiko osvojiti pokal tradicionalne smuške mednarodne prireditve Kongsberg, ki jo prirejajo vsako leto v drug! državi. To je za mla­ dega Pečarja toliko večji uspeh, ker je med drugimi premagal tudi nosilca sre­ brne olimpijske medalje. PONEDELJEK 6. FEBRUARJA V Ljubljani so dopoldne odprli novi veliki televizijski studio. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. TOREK 7. FEBRUARJA V odborih zvezne ljudske skupščine se je začela obravnava o predloženih spre­ membah gospodarskega sistema. SREDA 8. FEBRUARJA Po vsej Sloveniji in v vsej državi so bile številne proslave v počastitev dneva našega največjega pesnika Franceta Pre­ šerna. Kongo je bil te dni spet pred Var­ nostnim svetom. To pomeni, da raz­ mere v Kongu v resnici ogrožajo^ v svetu mir oziroma so take, da bi jih morala reševati mednarodna or­ ganizacija. Azijske in afriške države zapuščajo Kongo, umikajo iz sesta­ va oboroženih sil OZN svoje čete, da bi ne bile z ničemer odgovorne za zločine ali za izbruh najbolj su­ rove državljanske vojne, ki si jo moremo zamisliti. K'-ive seveda niso vsega svetovne razmere in nasprot­ je med bloki, ki ga lahko temeljito izrabi Belgija. Kongoški separatisti bi radi likvidirali Lumumbo in sile. ki so za njim. Pri tem se obračajo celo na OZN. na OZN pa se obrača tudi Belgija, češ naj poskrbi za šest belgijskih vojakov, ki so jih Kongo- žani nekje ujeli. Bombardiranje ne­ zavarovanih mest, umori, mučenja legalnih p'-edstavnikov, tujska legi­ ja in francoski padalski polkovnik Tringuie'-, to so sredstva, s katerimi bi Kasavubu,. Mobutu, Kalondži in Combe radi zastrli lumumbizem, to je široko ljudsko gibanje za svo­ bodni Kongo, ki bi seveda rabilo ve­ liko pomoč od zunaj, da bi se lahko lotilo izgradnje velike, bogate deže­ le, kakršna jo Kongo. Indijski predstavniki Konga pred­ lagajo, naj se v Kongu razorože vse sile, razen sile OZN, ki naj skrbe za red in mir. Vsi politični jetrriki z Lumumbo vred naj se osvobode parlament naj potem nadaljuje svo­ je delo. Vsa zunanja pomoč Kongu naj prihaja p'-eko OZN. Vsaka d-u- ga pot pomoči pomeni pripravo dr­ žavljanske vojne, ta pa je lahko ne­ varna za svetovni mir. Hammar- skjold na take predloge odgovarja da ni dovolj pravne podlage za učinkovite protiukrepe, ki jih od OZN terja cela vrsta d-zov, med drugimi zelo odločno ZAR. Jugo­ slavija, Indonezija in druge. V Var­ nostnem svetu se je zdržal jasne iz­ jave o Kongu Adlai Sievensnn, češ ZDA pozdravljajo napore OZN za obnovitev reda v Kongu s Hammar- skjoldovo dejavnostjo. Torej s tako ki. pravi, da ni pravne podlage za ukrepe zoper Belgijo, zoper Trin- quiera, ki mu Combe ponuja vrhov­ no poveljstvo vojske v Katangi, češ vse to je običajna oblika voiaške pomoči, ki jo nudijo zainteresirane vlade pod plaščem navidezne nev­ tralnosti. To'-ej čakajmo, da bo ta način še bolj običajen in du bo do­ bil značaj zakonitosti! Kuže. da OZN tu toliko časa ne bo na čistem dokler se mimo svetovne organiza­ cije SZ in ZDA ne sporazumeta v enem samem vprašanju: Naj se Kongo vredi brez vmešavanja vele­ sil!. Zato ima prav Indonezija, ko utemeljuje odpoklic vojaštva iz OZN z ugotovitvijo, da poveljstvo sil OZN ne podpira boja kongoške- ga ljudstva za popolno neodvisnost. Generalni sekretar OZN se no bo mogel braniti s papirnatim stali­ ščem parcgrafarja. V glavnem mestu Iraka v Bag­ dadu so se zbrali zunanji ministri Iraka, ZAR, Sudana. Saudske Ara­ bije. Jordanije. Libanona. Maroka Libije in Jemena in podpredsednik začasne alžirske vlade, torej pred­ stavniki arabskega sveta. ZAR na­ merava še letos organizi'-ati nov Bandung. Bagdadska konferenca je razpravljala predvsem o Alžiru, ker ta arabski svet najbolj peče, v zna­ menju Alžira, tako kaže, arabske države lahko pozabijo na nasprotja s katerimi so kolonialne sile stoletja paralizirale silo a'-abskega sveta. Dva dni so razpravljali samo o Al­ žiru, o pomoči FLN, o pritoku pro­ stovoljcev preko vseh arabskih držav, o kolektivnem bojkotu Fran- cife in ukrepih, ki bi sprožili v NATO vprašanje vojaške pomoči Franciji. Tudi na naših mejah so vzdignili glavo revanšisti, ki se organizirajo v novofašističnih organizacijah MSI, izrabljajo pa nacionalni fana­ tizem in ekspanzionizem. Dogodki v Trstu pred Narodnim domom, ki ga Slovenci šele grade, sicer niso ve­ likega obsega, vendar lahko pome­ nijo iskrico, ki lahko zaneti požar, s težavo zadušen. Italijanska proti­ slovenska in protislovanska orienta­ cija je bila vselej izraz italijanske­ ga imperializma, ki vidi v Trstu sa­ mo mostišče za napad in p<-odo'- na Balkan, ne pa za most med dvema sosedoma. Izgredi zoper naše ljudi so v zvezi z neuspehom milanskih razgovorov med Italijo in Avstrijo o nemški nacionalni manjšini v Juž­ ni Tirolski, ki jo ima Italija. Avstri­ ja zahteva avtonomijo za provinco Bolzano, Italijani pa so zoper vsako koncesijo, češ da je to kapitulant- stvo. Končal se je upor na ladji Santa Libertad. Ladja je bila kot Santa Maria izročena Portugalski, njena posadka pa je dobila politično zato­ čišče pri novem brazilskem pred­ sedniku Quadrosu, ki obeta novo orientacijo brazilske zunanje politi­ ke: Ponuja roko »mladim« državam z neodvisno in nevtralno politiko pa bo skušala utrditi Brazilijo v med­ narodnem svetu. T .0. BESEDE NAŠIH » POSLANCEV Pretekli teden je bilo končano prvo letošnje zaseda­ nje Ljudske skupščine LR Slovenije. Razpravljali so o osnovnih značilnostih programa hitrega in skladnega raz­ voja gospodarstva in s tem povezano o nadaljnji krepitvi socialističnih družbenih odnosov. V skupščinski razpravi so sodelovali tudi ljudski poslanci iz celjskega okraja: Riko Jerman, Stane Sotlar, ing. Desanka Kozič, Franc Per- še in Ivan Zmaher. Ker so ljudski poslanci iz celjskega okraja v skup­ ščinski razpravi predvsem obravnavali nekatere aktualne in zanimive probleme iz našega okraja, objavljamo iz­ vlečke iz njihovih razprav. KREPITEV KOMUNE - POMEMBNA NALOGA Ritoo Jerman: V resoluciji o programu per- s;pektivnega raavoja LRS v pet­ letnem obdobju je posebej po­ udarjena potreba po intenzivnem nadaljnjem razvoju in uveljav­ ljanju komunalnega sistema. Po­ udarja se, da je komuna tista os­ novna teritorialna družbena skup­ nost, v kateri bo treba konkretno in sikladno s potrebami odločati o odnosih v razdelitvi sredstev na razne oblike potrošnje. Prav tako se mi zdi pomembna ugotovitev, da bo stopnjevanje decentraliza­ cije krepilo materialno bazo ko­ mun in jo tako usposabljalo za reševanje številnih in aktualnih problemov družbenega standarda. Takšnim smernicam perspek­ tivnega plana pa bo sledila ne­ posredna praksa delovanja druž­ benih organov upravljanja v ko­ muni uspešno in hitro le, če bomo iz dosedanjih metod dela v ob­ činah in krajih odstranili neka­ tere preživele oblike, ki po svoji vsebini ne odgovarjajo več dose­ ženi stopnji samoupravljanja in že decentraliziranih pristojnosti. Predvsem mislim, da moramo razčistiti pojme o tem, kaj je ko­ muna. Danes so v večini primerov odnosi do upravljanja in reševa­ nja nalog, ki so z decentralizacijo postala dolžnost in nalog komun, postavljena tako kot, da je na eni strani »komuna« občinski ljudski odbor s svojimi organi kot nosilec družbenih nalog in pravic — na drugi strani pa so pričakovalci koristi od uresničenih nalog ali kot prizadeti zaradi pravic, ki jih ima taka »komuna«, to je samo­ upravni organi v podjetjih, usta­ novah in samostojnih zavodih. V vsakdanji praksi reševanja problemov zelo pogosto načenja­ mo vprašanja odnosov med ko­ muno in podjetji oziroma usta­ novami. Takšna praksa seveda ne rešuje problemov in nalog v ko­ muni, ampak jih nasprotno kom­ plicira ali pa onemogoča uspeš­ nost; pojavljajo se dve skupini, ki druga od druge pričakujeta re­ šitve določenih problemov — zila- sti družbenega standarda in ki se često tudi druga na drugo izgo­ varjata. Menim, da je temu vzrok prav v tem, da v vsakdanji praksi ne ravnamo sikladno s principom, da je komuna skupnost interesov ali celota pravic in nalog držav­ ljanov določene politično terito­ rialne enote. Naši ljudski odbori često sklepajo o združevanju ma­ terialnih sredstev — takšne po­ bude izhajajo le iz potreb, ki jih ljudski odbori vidijo zlasti na po­ dročju družbenega standarda, pa tudi na .področju gospodarskih in­ vesticij. V veliki večini take ak­ cije niso rezultat pripravljenosti združevanja tistih, ki so jim sred­ stva zaupana v upravljanje, am­ pak predvsem pvobuda tistih or­ ganov ljudskega odbora, ki so jim take naloge naložene. Zdi se mi razumljivo, da ne iščemo napak ali nepravilnih stališč na eni ali drugi strani, zato, ker pač dve strani ne obstajata, oziroma ne bi smeli obstajati, temveč da bi mo­ rali vsi organi upravljanja razu­ meti in skladno s tem tudi rav­ nati, da so problemi družbenega standarda, gospodarskega razvoja in drugi v enaki meri problemi organov upravljanja v podjetjih kot so to problemi in na'oge orga­ nov upravljanja pri ljudskih od­ borih, V praksi so se tudi tako zastavljene naloge vedno uspešno opravile, veliko pa je primerov, ko so drugače zastavljene ostale na sredi poti, če so sploh zaživele. Dosedanji rezultati decentraliza­ cije so vidni zlasti v velkem po­ večanju sredstev, s katerimi sa­ mostojno razpolagajo delovni ko­ lektivi ter v vel.-ki razširitvi pri- stoinostl, to je pravic in obvez­ nosti občin. Menim, da tolikšnih pravic in obveznosti, pa čeprav so se povečala materialna sredstva samih občin, občine v starem smi­ slu ne morejo prevzeti. Prevza- meio jih lahl^o Le skupnosti dr- žavl'anov, ki jih imenujemo ko­ mune, pri tem pa smatram, da je pri upravljanju s povečanimi de- centraliziraoimi sredstvi v pod­ jetju in občini potrebno le-te poj­ movati kot sredstva komune, po­ trebna za reševanje vseh nalog, ki so na komuno prenesene. Le ob takšnem pojmovan'u in praksi bi lahko odstranili trenutne težave, ki jih imamo pri utrjevanju ko- munains^a sistema, in ki kažejo zlasti v zapiranju občine v tako­ zvane svoje probleme — na pri­ mer šol, komunale, zdravstva in zapiranju podjetij v svoje pro- b'eme re'consLrukcij, moderniza­ cije in slično. Ker med drugimi romerrbnml' dejstvi pe-soektiv- nega razvoja naše republike na­ vaja reso ucija tudi kreiitev ko­ mune, v kateri bo treba konkret­ no in skladno z neposrednimi po- "-^b in ~o oJnefja porrena in in­ dividualnimi interesi odločati o delitvi v upravljanje prepuščenih s.eiuev, men m, da ie zelo va> no tudi pravilno pojmovanje in praktično uporabi j a.-i je načel ko- muna.nega sistema. Stane Sotler: Pomembia skrb velja k)mjiialnim in drugim skupnim potrebam o uporabi sredstev republiškega stanovanjskega sklada je govoril ljudski poslanec Stane Sotler. Po­ udaril je, da bo republiški stano­ vanjski sklad pomagal reševati predvsem stanovanjsko problema­ tiko v večjih mestih in industrij­ skih središčih. To bo tudi po­ trebno, saj doslej ob intenzivnem investiranju v stanovanjs'.co gra­ ditev zlasti komunalnim objektom in napravam ni bila posvečena za­ dostna skrb. V mnojih mestih kot na primer v Celju, so zato potreb­ ne generalne rekonstrukcije l'O- munalnih naprav. Posebno vlogo bi po nje-ovem lahko repub­ liški stanovanjski sklad odig al pri finansiranju študijskega dela, ki je potrebno za uspešno stanovanj­ sko graditev. Republiški stano- vanjki rklad bi na primer lahko prevzel funkcijo vsklajevanja vseh naporov za tipizacijo posarneznlh gradbenih elementov in bi tako lahko veliko prispeval k racional­ nim rešitvam. Ivan Kovač: Rekonstrukcije in problem ZABUKOVŠKEGA RUDNIKA v zboru proizvajalcev je ljud­ ski poslanec tovariš Kovač med ostalim dejal: Kot v mnogih podjetjih v Slo­ veniji je vprašanje rekonstruk­ cije eno od najvažnejših tudi v žalski občini, kjer industrija in rudarstvu ustvarjata 62 odstotkov vseh dohodkov. Uporabnost os­ novnih sredstev v industriji v žalski občini je še komaj nekaj nad 34 odstotkov, v posameznih podjetjih pa je stanje izredno kri­ tično. Vse doslej so industrijska podjetja skrbela le za nabavo naj­ nujnejše opreme in za tekoče vzdrževanje. K rekonstrukciji je pred leti prva v naši občini pristopila to­ varna nogavic Polzela, kasneje pa so tudi v ostalih podjetjih bolj resno priskočili k temu, da imajo sedaj vsa industrijska podjetja razvojne programe, kar je v skla­ du tudi s perspektivnim razvoiem občine, okraja in republike. Ra­ zen Keramične tovarne Liboje je zelo pereče stanje glede hitrej­ šega* izvajanja rekonstrukcijskih del v vseh štirih tekstilnih pod­ jetjih, ker so prav ta podjetja ve­ zana domala skoraj izključno na uvoz opremo iz inozemstva, pri čemer čestokrat nastajajo velike in nepredvidene težave. Tako ta podjetja vlagajo vsa svoja razpoložljiva finančna sred­ stva predvsem za te potrebe. De­ lovni kolektiv tovarne Juteks v Žalcu se na primer v veliki meri odpoveduje osebnim dohodkom, da bi si ustvaril čimveč lastnih sredstev za nabavo nove predil­ nice jute. Kljub vsem težavam, ki nasto­ pajo, pa predvidevamo, da bodo vsa industrijska podjetja r*'c'i- vsem z lastnimi sredstvi ' združevanjem finančnih sredstev in z ustreznimi krediti postopno v etapah sposobna uresničiti prepo- trebno rekonstrukcijo in uvelja­ viti sodobnejši proizvodni posto­ pek, kar je osnovni pogoj za več­ jo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Poseben problem, ki presega lo­ kalne zmogljivosti, predstavlja stanje v rudniku Zabukovica, kjer je zaposlenih 900 ljudi. V rudniku obstajajo izredno težki delovni in proizvodni ipogoji, zaradi teju tektonskih prilik in komplicirani ga transporta v jami. To povzr«^ zelo nizko akumulativnost, karf že 1958. leta povzročilo, da nik ni mogel poravnati svojih ^ veznosti do družbe. Tako so ^ proračunskemu prispevku odj^^ vedali republika, okraj in obči| kar znaša nad 25 milijonov diiun jev. Hkrati so bili ustvarjeni ^ goji, da rudnik prosto formira ^ ne premogu in tako so v zadiij dveh letih povprečno zvišali premogu za 22 odstotkov. Kij) temu pa njihov skupni doho^ ni zadoščal za kritje osebnih 4 hodkov, čeprav so znašale p| vprečne plače v lanskem letii 20.600 din mesečno, kar je v pi merjavi z ostalimi rudniki rjavcj premoga zelo malo. Za premog tev tega težavnega finančne^ stanja v preteklem letu sta se oi činski in cikrajni ljudski |ođI)i> ponovno odpovedala proračunsk mu prispevku v znesku 24 mj Jonov dinarjev. Saj je postalo ji no, da prav zaradi takega staii^' v rudniku vse bolj primanjki^ delavcev za jamska dela, kar p vzroča nove in še večje težave. Glavno vprašanje, ki zadeva i bukovški rudnik, in ki ga bo tr ba rešiti, da bi se stanje lahko i boljšalo, so nadaljnje raziskan premoga, ker dosedanje zaloge glavnem obratu Zabukovica zn šajo le za naslednjih 15 do 20 It V predlogu programa perspekth nega razvoja LR Slovenije j predvideno, da se bodo iz zvezni sredstev financirale tudi raziski ve rjavega premoga per»T'' Mvr\< območij Savinjske ' predlagam, da ^ .o; n- :odcenjeV turizma, kot važne veje naš* gospodarstva, marveč želim p" črtati pomen zdravilišč tudi S plati. Kolektivi zdravilišč danes morejo v zadostni meri izkoriS' ti svojih naravnih virov, niti ^ ne opreme, strokovnost kadrov koristi le omejenemu številu }• di. Da ima ta dejavnost na^ zdravstva mimo socialnega in ^ manega pomena tudi globokoj spodarsko utemeljenost, ni poti* no posebej pK>udarjati. Iz resolucije Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Bodoči razvoj temelji na nadaljnji rasti proizvajalnih sil ob visoki stopnji porasta celokupne proizvodnje in na­ rodnega dohodka, ki je bila dosežena v preteklem obdob­ ju, pri čemer pa bo porast skupne materialne proizvod­ nje zaradi višje osnove, iz katere izhaja, znatno večjL Za bodoče obdobje pa ni niačilen samo hiter porast celotne proizvodnje, temveč predvsem kvalitetne spre­ membe v njeni strukturi, ki se odražajo v nadaljnji kre­ pitvi socialističnih družbenih odnosov. Hitrejši razvoj celotne pro­ izvodnje bo temeljil pred­ vsem na naraščanju produk­ tivnosti dela, ki je obenem tudi pogoj za predvideno po­ večanje osebne potrošnje. Predvideno povečanje pro­ izvodnje in narodnega dohod­ ka bo omogočilo tudi ustrez­ no izboljševanje osebne po­ trošnje in družbenega stan­ darda prebivalstva, predvsem v mestih in v industrijskih središčih. Stalno izboljševa­ nje življenjskih razmer de­ lovnih ljudi bo obenem sti­ mulacija ter pogoj za večjo proizvodnjo. Nadaljnja demokratizacija delavskega upravljenja, zla­ sti ustanavljanje organov sa­ moupravljanja v obratih in ekonomskih enotah go pofar- skih organizacij, bo še v več­ ji meri omogočilo neposred­ nim proizvajalcem vpliv na poslovanje in razdelitev do­ hodka v podjetju. S tem se bo povečala njihova zainteresi­ ranost za večjo produktivnost dela in odpravljali se bodo ostanki preživelih ekonom­ skih odnosov. Za bodoči razvoj proizvod­ nje in življenskega standar­ da bo še nadalje odločilnega pomena naš gosr'^d.-'.'-sk' in družbeni sistc—. ki je že v seđan^'em obdobju pokpzal odloMIen vpliv na ce''-*-"' rn- spodarski in družbeni razvoj. Ing. Desanka Kozič: O razvoju gozdarstva Perspektivni razvoj našega go­ spodarskega razvoja posveča veliko pozornost tudi razvoju gozdarstva. Čeprav zavzema gozdarstvo po svo­ jem družbenem proizvodu le maj­ hen del našega skupnega narodnega gospodarstva, je njegova vloga ob upoštevanju vsestranskih in sploš­ nih koristi enakovredna vlogam ostalih, po obsegu in družbenem proizvodu mnogo močnejših gospo­ darskih panog. Osnovna misel, na kateri je za­ snovan naš perspektivni plan je predvsem zagotovitev skladnega razvoja vseh panog našega gospo­ darstva. Pogoji za takšno vzklaje- vanje so se ustvarjali postopoma ter so medtem ko so se ustvarjali, ter­ jali včasih tudi določeno stagnacijo oziroma počasnejši tempo razvoja nekaterih panog. Pri sp'-ejemanju sedanjega per­ spektivnega programa pa moramo ugotoviti, da v glavnem ne bi smelo biti več ovir za enakomeren in skla­ den razvoj vsega našega gospodar­ stva in da je vzrok za počasnejši razvoj nekaterih panog, tukaj mi­ slim v glavnem nc gozdarstvo, tre­ ba poiskati predvsem v administra­ tivnih ukrepih, ki jih še vedno za­ hteva splošni gospodarski položaj v manjši meri pa tudi v samih go­ spodarskih organizacijah. Porgram ugotavlja, da je treba odpravljati' administrativne posege v gospodarjenje z gozdovi in omo­ gočiti uveljavljanje delavskega sa- moupravljanja. Ljudska skupščina je že v preteklem letu v zvezi s po­ ročilom o gozdnih skladih obravna­ vala problem gospodarjenja in upravljanja z gozdovi ter ugotovila da delavsko samoupravljanje v goz­ darstvu nima tistih pravic in dolž­ nosti, kakor jih ima v ostalih gospo­ darskih panogah. Vse te ugotovitve pa v praksi še ne najdejo dovolj odraza. Ne mislim s tem negirati izjemen položaj gozdarstva v pogledu p'O- izvodnje ključnih sortimentov, s ka­ terimi je gozdarstvo dolžno alimen- tirati našo industrijo. To so potrebe našega gospodarstva in gozdarstvo jim mera zadostiti. Ne vidim pa opravičila za dejstvo, da gozdar­ stvo pri tem ni primerno stimulirano in da se višek dela, ustvarjen pri gozdni proizvodnji ne akumulira v gozdarstvu, temveč v drugih gospo­ darskih panogah. Večja akumulativ­ nost v gozdarstvu bi omogočil(i več­ jo materialno osnovo gozdarskih ..podjetij, takšna osnova pa je pred­ pogoj za uspešno razvijanje in uve- ^J^J^'janje delavskega samoupravlja- df/?^^^"^ osebnih dohodkov v goz- P^oblZ P:/f'!^'li^ i^'^dno pereč sti, ^^'^^ "'2^^ akumulatlvno- iA;-m n^"^"' '^''hodki pod republi- liz zniT'^^'"'- podatkih ana- Tnašn ni° '^^^ ''^1'^^^^ okraju •medtLl ^''^^^rstvu I5.5C0 din .noiT nI. .'^"^'^ povprečje vseh pa- vpLi P"'^'"-'^^" 22.J0O din. po- Zarnd, J!- '"^"^''-'V' pa 25.700 din. ha\n A f'^*''' osebnih dohodkov od- s-fee d/« f ^ ^^"^^ Sospodar- panoge, kjer ima zagotovljene višje osebne dohodke, ugodnejše de­ lovne pogoje in v glavnem urejene življenjske pogoje. Sodoben način gozdne proizvod­ nje zahteva stalno delovno silo. Ta delopna sila pa gozdarstvu ne bo dosegljiva, dokler ne bo gozdarstvo v stanju gozdnemu proizvajalcu po­ leg izboljšanih delovnih, pogojev nuditi tudi ostale življenjske pogoje in pristopiti h gradnji sodobnih de­ lavskih naselij, kulturnih in izobra­ ževalnih centrov, skratka nuditi gozdnemu delavcu vse tiste prido­ bitve, katerih se že v polni meri po­ služujejo delavci v razvitih indu­ strijskih centrih. Težki pogoji v katerih živi in de­ la naš gozdni proizvajalec danes ne omogočajo njegovo vsestransko so­ delovanje na vseh področjih našega gospodarskega, političnega in kul­ turnega življenje. Smatram, da je treba tudi gozdnega delavca dvig­ niti iz njegove zaostalosti in ga vključiti kot aktivnega in enako­ pravnega proizvajalca v našo socia­ listično skupnost, ta skupnost pa mu mora priznati in omogočiti vse tiste pravice, ki mu pnpadajo kot članu te skupnosti. Gozdarstvo v celjskem okraju, ki se uvršča v sedanja razvita gozdna področja n. pr. vse do danes ni bilo v stanju pristopiti k izgradnji delav­ skih naselij. Sele perspektivni pro­ gram 1961—1965 predvideva zače­ tek gradnje takšnih naselij, seveda s predpostavko, da se bodo odstra­ nili vsi vzroki, ki danes še zadržu­ jejo gozdarstvo na nizki stopnji akumulativnosti Gozdarstvu se tudi često očita, da ni bilo dovolj prizadevno pri uvaja­ nju mehanizacije in da prepočasi pristopa k modernizaciji svoje pro­ izvodnje. Vedeti pa moramo, da je v preteklih letih s svojimi minimal­ nimi skladi lahko vršilo le finansi- ranje najnujnejših investicij in da niso bila mogoča kakšna večja vla­ ganja v mehanizacijo oziroma v ve­ čanje sredstev za izboljšanje stan­ darda gozdnih proizvajalcev. Smatram pa, da bo v spremenje­ nih pogojih možno v celoti realizi­ rati predvideni perspektivni program razvoja gozdarstva. Ivan Zmaher: Prenašanie pristojnosti Kot prvi pogoj za izpolnitev plan­ skih nalog je povečanje delovne sto­ rilnosti. Da pa se bo ta povečala, morajo predvsem skrbeti organi de­ lavskega samoupravljanja. Tem pa morajo ljudski odbori preko zborov proizvajalcev nuditi vso pomoč. Pri povečanju delovne storilnosti mora­ jo odigrati pomembno vlogo tudi sindikalne organzacije. tu mislim na sindikalne podružnice in občin­ ske sindikalne svete. Tesno poveza­ no s storilnostjo je tudi zaposlova­ nje nove delovne sile, ki priteka iz kmetijstva, čeprav je v kmetijstvu latentno pomanjkanje ustrezne de­ lovne sile glede na slabo mehaniza­ cijo. S predvidenimi spremenjenimi instrumenti delitve dohodka bodo delovni- kolektivi sami zainteresira­ ni, da se ne bo zaposlovalo večjega števila delavcev tam, kjer to ni nuj­ no potrebno. Izkušnje so pokazale, da je dosledno izvajanje načela raz­ deljevanja osebnih dohodkov po de­ lu osnovna spodbuda za doseganje večjih učinkov ter za naraščanje produktivnosti dela. Toda s samim fizičnim naprezanjem ne bomo uspeli pri zastarelih obratih pove­ čati proizvodnje, ampak nastopa nujnost po rekonstrukcijah, to je z višjo tehnično opremljenostjo, z no­ vimi tehnološkimi postopki in uva­ janjem avtomaiizacije. Po analizah je produktivnost na­ raščala predvsem p-i tistih gospo­ darskih organizacijah, kjer so uvedli ne le premike v delitvi dohodkov, temveč so istočasno organizacijsko zgrajevali poslovanje v podjetju (kot je organizacija dela, tehnološ­ kih postopkih, uvedba kadrovsko- socialnih služb, sodobno izobraže- .vanje kadrov itd.). Od 52 industrij­ skih podjetij v celjsticm okraju je v letu 1960 prišlo na delitev oseb­ nih dohodkov po delovnem i-n go­ spodarskem uspehu 32 podjetij. Pre­ ostala podjetja pa niso uspela, za­ radi strokovne šibkosti in doslej ne­ urejenih organizacijskih razmer znotraj podjetja. Praksa je pokazala, da se je S for­ miranjem ekonomskih enot in s pre­ našanjem pristojnosti samoupravnih pravic na samoupravne organe eko­ nomskih enot šele začel razvoj no­ vih organizacijskih oblik in takšne decentralizacije v samem podjetju, da bo tako celotni kolektiv resnično postal osnovni upravljalec In usmer­ jevalec družbene proizvodnje, ki jo ustvarja. Ta začetni razvoj pa tudi prikazuje, da prepočasi in premalo smelo prenašamo pristojnosti s po­ dročja upravljanja na neposredne nroizvajalce, oziroma celotni kolek­ tiv, kot da o njegovi sposobnosti in pripravljenosti za prevzem odgo­ vornosti nimamo zaupanja. Za boljše urejanje in doseganje ekonomskih uspehov v okviru eko­ nomskih enot, pa bi bilo potrebno resno razmišljati o potrebi decentra­ lizacije denarnih sredstev, katera se danes združujejo v splošnih poslov­ nih skladih podjetja. Ne bi bilo od­ več, če bi skušali del skladov pod­ jetja decentralizirati, kajti s tem bi dosegli na eni strani še večjo ma­ terialno zainteresiranost neposred­ nih proizvajalcev v ekonomski eno­ ti, da si v,zdrzevanje in nabavo no­ vih osnovnih sredstev tako uredijo, da dosežejo maksimalni učinek, ta­ ko v pogledu produktivnosti, kakor gospodarnosti poslovanja. Razumljivo je. da je s takšnim pojmovanjem in odnosi za uveljav­ ljanje novih oblik samoupravljanja tesno povezano vprašanje kadrov, njihova struktura in strokovnost. Smatram, da s^' o nekaterih go­ spodarskih organizacijah še niso znašli na področju programiranja strokovnega izobraževanja, ker so le ti izbrali preveč preizkušene stare metode klasičnega izobraževanja. Mislim, dr. bi bilo bolje, da bi v vsa­ kem podjetju ugotovili tako imeno­ vano splošno tehnično in gospodar­ sko razgledanost vseh sodelavcev in bi jih za potrebe njihovega podjetja in nivoja potrebe tehnične in gospo­ darske izobrazbe konkretno usposo­ bili. Vsekakor bodo novi pozitivni predpisi razen tega ustvaril nove možnosti za aktiviranje vseh rezerv v podjetju z namenom, da se zniža­ jo poslovni stroški, da se doseže boljše izkoriščen je vloženih sredstev in večja produktivnost živega dela. Podjetja, katera so oživela stimula­ tivne oblike nagrajevanja, pa bodo v novih pogojih imela vsekakor prednost pred onimi, ki sn tr. pro­ blem iz teh ali onih razlogov zane­ marili. CELJSKI TEDNIK STEV. 5 — 10. februarja 1961 ^6*^ OBČINSKA KONFERENCA SZDL V SLOV. KONJICAH Za uspešno izvajanje plansicih nalcg MOBILIZACIJA SIL NA ŠIROKI FRONTI Preko 200 delegatov se je v nedeljo zbralo na občinski konfe­ renci SZDL v Slovenskih Konjicah, kjer so razpravljali o doseda­ njem delu in se pogovorili o prihodnjih nalogah. Kot gosti so se konference udeležili tudi zvezna poslanka MILENA KORZE. pred­ sednik Okrajnega odbora SZDL FRANC LUBEJ. predsednik celj­ skega okraja RIKO JERMAN in sekretar Okrajnega odbora SZDL STANE SOTLAR. Medtem ko so na ostalih občinskih konferencah Socialistične zveze v celjskem okraju spodbudno govorili o nalogah v zvezi z iz­ polnjevanjem petletnega plana ter o novih sodobnejših oblikah de­ la in kako bi pritegnili k izvajanju nalog čim širši krog ljudi, je bilo značilno za konferenco v Slovenskih Konjicah, da se je raz­ prava skorajda sp'evrgla v obravnavo raznih manj pomembnih vaških problemov. Nič ne bi bilo napak in tudi prav je, da so tudi o teh problemih spre­ govorili, saj je Socialistična zveza dejansko ljudska tribuna, kjer se morajo ljudje pogovoriti o vsem do­ gajanju v svojem kraju in komuni. Vendar so nekateri delegati pri ob­ ravnavanju raznih komunalnih pro­ blemov svojega kraja poudarili le te­ žave, ki sicer obstajajo, premalo pa so pri tem nakazovali pot, kako bi te težave s skupnimi močmi, z mo­ bilizacijo in aktivnim delom čim šir­ šega kroga prebivalcev odpravili ali pa vsaj zmanjšali Vse od skupnosti ni moč zahtevati, občina ne zmore toliko sredstev, da bi lahko z njimi krila naenkrat vse potrebe. Pri re­ ševanju takšnih vprašanj je potreb­ no sodelovanje vseh prebivalcev v kraju in občini,, kajti vsi skupaj tvo­ rijo komuno. Od razumevanja in delavnosti čim večjega kroga ljudi je odvisno, kakšno bo življenje v njihovem kra­ ju. In prav pri takšnem delu bi mo­ rale biti vaške organizacije Sociali­ stične zveze pobudnik in usmerje­ valec družbenega dogajanja ter b morale z več odgovornosti mobili­ zirati ljudi k izvajanju raznih akcij Tega pa v nekaterih organizacijah konjiške občine ni bilo, kar je pri­ šlo tudi v razpravi jasno do izraza Kljub tej pomanjkljivosti pa je bi­ la občinska konferenca v Slov. Ko­ njicah odraz uspešnega dela, saj so organizacije Socialistične zveze bile skoraj povsod pobudniki napredka tako da se je v konjiški občini v preteklem obdobju marsikaj spreme­ nilo. Uspehov ne kaže zanikati, saj so marsikje vidni kot na dlani, kar je v svojem govoru poudaril tudi predsednik občinskega odbora SZDL lov. G vido Mraz. Vloga in odgovornost organizacij Socialistične zveze postaja v seda­ njem obdobju vedno bolj pomembna saj bo potrebno za uspešno izvaja­ nje nalog petletnega plana mobili­ zirati vse sile v občini na področju gospodarstva ter pri utrjevanju družbenega upravljanja 'in komu­ nalnega sistema, kjer bo morala pri­ ti pobuda in aktivnost vseh delovnih ljudi kar najbolj do izraza. V konjiški občini se je pokazalo. da So najboljše tiste organizacije Socialistične zveze, ki so svoje na­ loge vskladile s potrebami in strem­ ljenji svojega članstva, slabše pa so bile tiste, ki so izvajale sklepe le bolj formalistično. Zato bo moral občinski odbor Socialistične zveze nuditi krajevnim organizacijam več­ jo pomoč. To še posebej zaradi tega, ker nekatere organizacije še niso povsem razumele vsebinske vloge sekcij in podružnic. To spremembo so marsikje smatrali bolj kot neko organizacijsko formalnost, namesto da bi tem novim oblikam dali tudi poglobljeno vsebino, ki bi se naj od­ ražala v čim uspešnejšem delova­ nju demokratičnega mehanizma. Tudi delo komisij pri občinskem odboru SZDL bo potrebno poživiti, da bodo nudile organizacijam večjo pomoč. Se posebej pa bo potrebno okrepiti vlogo komisije za družbeno upravljanje, da bo čim več državlja­ nov vključenih v upravljanje v pod­ jetjih in občini in da bo delo samo­ upravnih organov čim kvalitetnejše. Predvsem bo potrebno zopet oživeti zbore volivcev. Pobudo za skliceva­ nje naj bi dale vaške organizacije Socialistične zveze. Tudi krajevne odbore, ki jih je v občini 17. ter šol­ ske odbore bo potrebno učvrstiti, saj bodo v prihodnjem obdobju reševali vedno večje in odgovornejše naloge. V občini sta tudi dve stanov.mj- ski .skupnosti. Medtem ko stanovanj­ ska skupnost v Konjicah še kar do­ bro dela. saj so na pobudo aktiva komunistov pri tej skupnosti priora- vili obširen program, ki zajemu ustanovitev servisnih delavnic in otroških ustanov, pa stanovanjska skupnost v Zrečah zaenkrai še nt pokazala take iniciative. Tudi v ko­ njiški občini se je dokaj razmahni? komunalni sistem, slabost pa je v tem, da je premalo ljudi vključenih v samoupravljanje. Iz poročil in razprave je bilo raz­ vidno, da so organizacije Sociali­ stične zveze tudi v konjiški občini v zadnjem obdobju napravile dokaj- šen napredek, saj so postale glavno gibalo na svojem področju in se­ stavni del družbenega mehanizma Tudi življenje v številnih društvih se je razgibalo. Kljub doseženim uspehom pa bo­ do morale organizacije Socialistič­ ne zveze v konjiški občini posvetiti predvsem večjo pozornost obvešča­ nju, da ne bo več med ljudmi toliko razburjanja kot je bilo pri odmeri hišnin, ko ljudje sploh niso bili se­ znanjeni z odlokom občine. Prav v ta namen bo potrebno poživeti tudi delo sekcij, krajevnih odborov in zborov volivcev. Ce bodo v organi­ zacije vnesli več aktivnosti in eia- na, bodo uspehi večji, hkrati s tem pa se bo povečalo tudi število član­ stva, saj dejstvo, da je sedaj vklju­ čenih v SZDL v konjiški občini le 60 % volivcev kaže, da so mnoge or­ ganizacije delale v dokaj ozkih okvirih. -ma- Ti nesrečni stroji Kljub femn, da nam lesno obdelovalni stroji skorHJ tedenslio, da ne rečemo dnevno režejo prste in dele rok, smo še kar naprej zelo ravnodušni do tega pe­ rečega iii resnega problema. Nekoč je neko podjetje, ki je prejelo dupis, da naj pojasni primer poškodbe na lesno ol>delovalnem stroju, odgovori­ lo, da se jim zdi čudno, da so potrebna podrobna piitjasnila, ko je vendar delav- cu stroj odrezal samo tri prste. Samo tri? Da, tuda treba je pripomniti, da le ti niso bli del roke tistega, ki je odg«>> vor napisal temveč, du so to bili delav- čevi prsti. — To je pa toliko hujše. Tako ravnodušni so nekateri do trek prstov, kakor da bi imeli rezervne v bc- keni sklad.šču ali pa bi jih po mili volji lahko kupili v katerikoli trgovini. v takih primerth bi bilo najbolje, če bi spregovorili tisti, ki so se ponesrečili. Da, sami poškodovanci bi marali sprego­ voriti in to kar ostro napram tistim, ki so odgovorni za varnost pri delu. Za pristno sodelovanje Pred dnevi je bilo v Celju posve­ tovanje, ki ?o se ga udeležili pred­ stavniki Okrajne trgov nske zbor­ nice in Okrajnega sindikalnega sve­ ta. Pogovorili so se o nekaterih naj­ pomembnejših nalogah, iki jih bodo morali res,ti kolektivi trgovskih podjetij v letošnjem Ie!u. Ker gre za pomembne akcije in ukrepe, ki so enako pomembni z gospodarske­ ga kot tudi z družbenega stališča, so bili mnenja, da bo pri izvajanju potrebno več sodelovanja med zbor- n.co in sindikati. Med prve sodijo problemi investi­ cijske politke na področju trgovine in sploh problemi organiziranja trgovinskega omrežja. Prvi proble­ mi so dokaj jasni; trgovino bo po­ trebno tudi v prihodnjem obdob'u še naprej razv jati. Bolj podrobno pa so se pomenili o vprašanj h nekate­ rih organizacijskih sprememb v tr­ govini. Ta'ko so predstavniki zbor­ nice bili mnenja, da bi bilo koristno nekatera manjša trgovska podjetja (na primer v mozirski in konjiški občini) združiti, ker končno tudi v sedanji obliki ne preds'avljajo neke posebne konkurence Večja podjetja 3a bi bila sposobna zadostiti vse 3olj naraščajočim potrebam prebi­ valstva. Na posvetu so bili mnenja, da ima laka usmer lev trgov.ne bistvene prednosti. Vendar bo pri združevan^'u podjetij morala prevla­ dovati voja ko'ektivov. Go ovo pa je tudi, da osebne kor sti in osebne razprtije n-ed posameznim; usluž­ benci ludi ne bi smele zavirati u'es- ničevanja poz tivnega predoga Zlasti ne lam, k^er se za to ogre­ vajo tudi potrošniki." Druga vrsta nalog zavsi od spre- men'b v s s'en u de'itve dohodka pod-elij. Predlogi za jpremembe pri­ našajo kolektivom veliko večje pri- slojnosti m odgovornosti. Večina ko'ektivov bo tudi ustrezno poiska­ la pravilno obliko razdeljevanja do­ hodka in čistega dohodka, vendar bodo mnogi kolektivi pri tem iskali pomoči strokovnega osebja Zato je Trgovinsika zbornica osnovala po­ sebno komisijo, ki bo imela samo posvetovalni značaj. V tej komisiji bodo sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Razen tega so biii na posvetova­ nju mnenja, da bodo sindikalne or­ ganizacije v kolektivih mo-ale po­ svetiti mnogo več pozornosti go­ spodarskim spremembam pri nas. To je bistvena naloga vseh politič­ nih organizacij in vseh strokovnih združenj. Saj bo sicer prišlo do ne­ upravičenega obsojanja trgovine, ki ima neposreden stik s potrošniki in kjer se bodo spremembe in premiki dejansko odražali. To pa bi bilo na- paik in zato je tesno in še tesnejše sodelovanje med Trgov nsko zborni­ co in sindikagnimi organizacijami tolilco bolj po.rebno. SMOTRNO IZKORIŠČANJE ODPADKOV Opekarna »Ljubečna« bo že letos nabavila stroj za mletje odpadne opeke. Dasiravno ne več v toliki n^e- ri. vendar še pride.iz peči opeka, ki ni za prodajo. Ko bodo imeli ta stroj, bodo le odpadke mleli v mo­ ko, ki bo za gradbeništvo precejŠTije- pa pomena. Iz m e ega maier.ala bodo lahko gradben ki betonirali tla. ki bodo zamenja'a dosedanja beton­ ska, značilno pa je, da bodo tla iz tega materiala toplejša in ceneišjL Proizvajalcem še dosti več pozornosti "Na občinski konferenci SZDL v Mozirju so govorili tudi o delu zbora proizvajalcev. Zbor proiz­ vajalcev se še ni dovolj uveljavil pri obravnavanju problemov so- rinrs^lčnega gospodarjenja ka>kor tudi ne pri uveljavljanju nagraje­ vanja po vloženem delu in gospo­ darskem uspehu. Slabost njegove­ ga de a je bila v preslabi povezav^ članov z volivci. Člani zbora pro­ izvajalcev bi morali tudi večkrat sJciiceva.i zbore proizva alcev. Teh v pretekle n letu sploh ni bilo. Delo zbora proizvajalcev se bo moraio zbolišati, ker je potrebna večja aktivnost ravno zaradi na­ daljnje decentrilLzacije, demokra­ tizacije in prenašanja vse več pri­ stojnosti na zbor proizvajalcev. Razpravljali so tudi o de^av- ^kpm in družbe-^em uoravljan'-u. Pes^-'^etno c'elavsko samo-Jicrav- l.'an'e -e rodUo b-^gnte sadove. V"- 7eM pa se čutijo v manj.'.ih obrtn'h podie-jih in dolavncih, pa tudi v krrei^^s^ci proi-'vo^nn. Za'r ^--p.,.., tr'^H-i '••'at' v upravljanju zadruge tisto mesto, ki mu pripada. fc: