44510 pwftim * Leto XVm., št. ISO Upravnlfttvo» L.juoijana, ttnafljeva allea 6 — Telefon St 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratrn oddelek: Ljubljana, Selen-tmrgova oi- 8 — Tet 3392, 3482. Podružnica Marlbor: Gosposka Hüea št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL fit. £ Telefon fit. 190. Računi pri poöt. öek. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga 6isk> 78.180, Wien 8t 105.241. Cena ž Din poocclcijkfti Din Za taoeemstvo Ola Mr- Uredništvo: Ljubljana, KnaOJeva Klica fi, 8122, 8128, 8121, 8125. 8126. Maribor. Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon St 65. Rokopisi se na vračajo. Ruske uganke Še vedno skuša svetovna politična javnost prodreti v skrivnosti velike ruske uganke, posvetiti za kulise, za katerimi se dogajajo senzacionalni dogodki. Da ni danes mednarodnopolitična kronika tako rekoč dnevno polna senzacij na raznih področjih, bi se okrog ruske uganke razpletla še širša mreža poskusov tolmačenja. Vsak dan namreč prihajajo iz Rusije nove vesti, kako se še vedno nadaljujejo krvava medsebojna obračunavanja. Razumljivo je zato, da se svetovna politična javnost še nadalje bavi z razglabljanjem, kako je razumeti ta strašna grozodejstva. Ne more se reči, da bi presoja dosegla jasnost. Toda vendar so se nekako izoblikovale določneje nekatere perspektive, ki dovoljujejo vsaj nekak pregled možnosti, v katerih se gibljejo kriteriji. Na eni strani moremo ugotoviti nazi-ranje, ki mu je dala nemara najboljšo figuralno obliko primera enega vodilnih angleških dnevnikov. Tamkaj se je postavila paralela med Stalinom in rimskim cesarjem Tiberijem. Ta je postal skrajno ne?aupen po zaroti in izdaji mogočnega Sejana, ki je bil toliko let cesarjev prijatelj in glavni zaupnik. Po tej izkušnji je postal stari cesar skrajno nezaupen in je videl okrog sebe same zarotnike same sovražnike in izdajalce. Kdorkoli se je nekoliko dvignil na vidnejše mesto, je postal nevaren, se mu je zdel sumljiv in ga je bilo treba odstraniti In smrtne obsodbe so deževale. Podobno psihopatološko osnovo kakor ori Tiberiju domneva komentator pri Stalinu: njegovo obračunavanje z neštetimi nasprotniki, z zarotniki in izdajalci, bi izviralo tedaj v poglavitni meri iz osebnega nezaupanja. Na drugem konev /idimo komentatorje, ki gledajo na stvar drugače. Brez dvoma je res, da / fetresajo sovjetsko Rusijo hude notori i e razprtije, izvirajoče iz načelm/jTnasprotstev. Ta se ti-tooretičnih, načelno na bolj še viški sistem, Zunanjo politiko, na od-so-jetske Rusije itd. tva, ki se tu pojavljajo, taebr.a, izhajajo mnogo- načdnih razlik in maa-^S^avitifa Vsebino. V če j o pred vs važnih pogled na notranjo ir nošaje do id< Osebna nasprr kakor so za m krat vendarle jo v iijili Yvèyo vreh evropskih revo ucijah se v primeru zmage pokažejo lačelne razlike med ideologi, toda dočim se sicer uveljavljajo in saturirajo v s rastnih diskusijah, se v revolucionarnih razdobjih prevrže-jo v ostrejše oblike, v krvava nasprot-stva med vodji. Saj nam kaže zgodovina velike francoske revolucije natanko iste pojave. Revolucionarji, ki se vidijo na cilju, da realizirajo svoje zasnutk», da preobrazito sve* po svojih idejah, postanejo nujno neizprosni in brezkompromisni nasordtnili dmgačnega nazi-ranja in nek i an j a prijateljstva in politična tovarištva se ?revržejo v najsrditejša sovraštva in v krvavo medsebojno borbo, ki ne pozna prizanašanja. Odtod nauk, da revoluci a žre sama svoje otroke. In tako žre svoj; otroke tudi ruska revolucija. Sicer še'e z veliko zamudo, po preteku skor« dvajsetih let. Toda dejansko je proces povsem isti, razliko, ki se kaže pnd vsem v zamudi, povzroča pač drugačna tehnika časa, ki ima za posledic), da se zgodovina vendarle dobesedn> nikdar ne ponavlja. Podoba je, da st obe ti razlagi nekako dopolnjujeta da nudita skupno precej opore za razumevanje tega, kar se godi sedaj v RjsijL Toda pri tem ostanejo seveda trnoge strani še povsem nepojasnjene. Nepojasnjene ostanejo prav važne podrobnosti. Dosedanji procesi so domala vsi odkrili »sabotažo« v neštetih primerih in silnih dimenzijah. Če jo pobliže pogledamo, moremo to stvar povsem dobro razumeti. Revolucionarji so možje akcije in kot taki se, morajo, ako prestopijo v opozicijo, nijno poslužiti sabotaže. Saj jim ta takorekoč edina omogoča delo za dosego cilja; metod pa boljševiki nikdar fi so izbirali. Fanatič-nost jih spremlja tudi, ko so zamenjali carskega in »bu žujskega« nasprotnika za vladajoči iboljševiški sistem s stalinovskim vodstvom. Ker so bili opozicionalci dosedanjih procesov domala brez izjeme ni vodilnih mestih, je lahko razumljivo, da pomeni sabotažna politika silno nevarno orožje. Saj upro» pašča ali vsaj more ogrožati delo tiso-čev in milijonov, zikaj kaj drugega je to orožje v rokah voditeljev uprave, nego kadar se ga morejo posluževati le podrejeni organi. Dočim bi torej mogli verjeti procesom o sabotažnih dejanjih, pa se upira zdrav razum navedbi o veleizdajalskih zvezah z inozemstvom, odnosno s sovražnikom. To je poglavje, kjer se ni moglo prav nič navesti v prilog stalinovskim trditvam, ako odštejemo »priznanja«, ki ki ostanejo vsekakor problematična. Posamezniki se seveda najdejo povsod, ki kratkomalo izdajajo. Že redkejši so posamezniki, ki bi izdajali iz načelne opozicije, češ da s tem pripomorejo do strmoglavljenja režima, podobno kakor so se nekdaj ruski revolucionarji vezali z kiozeiasktmi si- , ZNIŽANJE FRANKA SKLENJENA STVAR Francoski finančni minister priznal, da franka ni mogoče držati na sedanji višini -Chautempsova vlada dobila od parlamenta vsa zahtevana pojasnila in tudi zaupnico Pariz, 30. junija br. Po skoraj penna- j g» t vsej j^sti pričakujejo « nentnem zasedanju sta poslanska zbor niča in senat danes sprejela od Chau-tempsove vlade predloženi zakon o pooblastilih, ki naj omogoči francoski vladi, da s takojšnjimi ukrepi razčisti položaj državnih financ ter zaščiti francoski frank pred špekulacijo in ga zopet postavi na trdne temelje. Chautempsova vlada more beležiti sprejetje tega zakona v obeh zbornicah kot prvi politični uspeh. Kakor znano, je prva vlada ljudske fronte pod vodstvom Leona Bluma padla baš na tem vprašanju, dočim je dobil Chautemps kljub temu, da je bil pod silo razmer prisiljen zahtevati mnogo širša pooblastila, kakor njegov prednik, pristanek obeh zbornic in s tem tudi zaupnico. V prihodnjih dneh je torej pričakovati dalekosežnih ukrepov na polju francoske finančne in valutne politike, ki večjo nestrpnostjo« Posebno zanimanje vlada za usodo franka, glede katerega je finančni minister Bonnet napovedal važne ukrepe, ki naj sprostijo tečaj franka neodvisno od zlate podlage, zakar bo potreben nov valutni dogovor med Francijo, Anglijo in Ameriko, o čemer so se že začela pogajanja. Poslanska zbornica, ki se ji je včeraj ja v državnem gospodarstvu, marveč tudi za sam frank in preko tega tudi za varnost Francije. Za varnost ni važno samo to, da je vojska dobro oborožena, marveč so potrebne tudi zdrave in čvrste finance. V državnem gospodarstvu se mora izvajati največja štednja in to tudi v pogledu izdatkov za oboroževanje. Vlada je trdno odločena, storiti vse, da uredi državne finance ter da spravi tečaj franka na tak nivo, kakor bo to odgov arjalo potrebam države in na- 22 ! rodnega gospodarstva. Izvajanja finanč- deklaracijo, je s kratkim odmorom zase dala vso noč. Po sprejetju vladne deklaracije je finančni minister takoj predložil zakon o izrednih pooblastilih in ga utemeljil s kratkim govorom. Seja je bila nato prekinjena, da se je mogel o predloženem zakonu posvetovati finančni odbor. Ob enem so ta odmor izkoristile posamezne parlamentarne frakcije za svoja ločena posvetovanja. Kritičen položaj državnih financ in franka Na seji finančnega odbora, ki je trajala skoraj dve uri, je podal novi finančni minister Bonnet izčrpno poročilo o finančnem položaju in ukrepih, ki jih namerava izdati vlada. Z nenavadno odkritosrčnostjo je članom finančnega odbora poudaril resnost položaja in neobhodno potrebo, da se vladi dajo izredna pooblastila. Beg zlata iz Francije V svojih izvajanjih je med drugim omenil, da beg zlata iz Francije rapidno narašča. V času od 1. do 22. junija je šlo \% Francije skupno za 5.2 milijard zlata, med 23. in 28. junijem pa za nadaljnjih 2.5 milijard. Včeraj zjutraj je bilo v državni blagajno samo še 20 milijon, gotovine. Zaradi tega je bil prisiljen najeti pri državni de-pozitni blagajni posojilo v višini 400 milijonov, da bi mogel ob koncu meseca zadostiti vsaj najnujnejšim državnim potrebam. S posebnim poudarkom je finančni minister Bonnet naglasil, da so zahtevana pooblastila nujno potrebna, ker postaja položaj z vsakim dnem bolj resen. Največje , presenečenje je zbudila izjava, da valutni izravnalni fond sploh nima več nobenega sla&a tei da znaša primaujkij&j v rainera proračunu že sedaj blizu 10 milijard, v izrednem proračunu pa otem in pol milijarde. Vladne obligacije, ki zapadejo v drugi polovici tekočega proračunskega leta, znašajo okrog 16 do 18 milijard. Dne 3. oktobra mora vlada izplačati obveznice tako zvanega Germain-Martinoveg? posojila v znesku 5.4 milijarde, ki jih ni mogoče več podaljšati. Prav tako mora vlada izplačati v teku tega proračunskega leta Auriolove obveznice v višini 8 milijard frankov. Fokžaj Siraska Največjo pozornost v vseh finančnih in političnih krogih pa je izzvala izjava finančnega ministra Bonneta, da ne bo mogoč« držati franka na dosedanji višini. Zaradi tega bo vlada podvzela korake, da so opusti najnižja meja, določena z valutnim sporazumom med Francijo, Anglijo in Ameriko. Francija bo zaito odpovedala sedanji valutni sporazum in pričela pogajanja za nov sporazum. Anglija in Amerika sta na to že pristali. Finančni minister je nato orisal tudi glavne smernice bodoče finančne politike Francije. Primanjkljaj rednega državnega proračuna je ocenil Bonnet na 6.7 do 8 milijard, ki ga namerava kriti s povišanjem davkov. Za kritje najnujnejših izdatkov bo potrebovala vlada še 17 milijard. Z odpovedjo valutnega sporazuma bo odpadel tudi izravnalni fond, ki ima sedaj še okrog 10 milijard frankov v novčanicah, žal pa nobenega zlata več. Ta znesek se bo po ukinitvi tega fonda prepustil finančnemu ministrstvu. Poleg tega bo morala vlada dobiti pri Francoski narodni banki še te-lioči kredit v višini 10 do 15 milijard frankov, da bo mogla zadostiti vsem tekočim potrebam. Po govoru finančnega ministra je finančni odbor po kratki debati odobril predlagana pooblastila z enim glasom večine. Največjo senzacijo v političnih krogih je izzvalo dejstvo, da so se poleg komunistov vzdržali glasovanja tudi trije socialisti. Celonočna razprava Ob 21. se je nadaljevala plenarna seja poslanske zbornice. Govorniki desnice so ostro kritizirali politiko vlade. Bivši finančni minister Renaud je v obširnem govoru podvrgel ostri, a stvarni kritiki celokupno finančno in gospodarsko politiko vlade in očital ljudski fronti, da je zapravila ves kredit Francije. Sedanji parlament e bil izvoljen zato, da brani frank, se- daj pa ga vlada sili, da glasuje za inflacijo. Predlagal je, naj se vsi predlogi vlade zavrnejo. Začudenje je izzvalo postopanje komunistov, ki so prav tako kritizirali vlado in njene predloge, češ da so premalo radikalni in da bi morala vlada seči po zasebnem premoženju za kritje državnega primanjkljaja. Njihova izvajanja so če-sto zbudila tako napetost, da je moral predsednik sejo vačkrat prekiniti. Ob 1. zjutraj je povzel besedo finančni minister Bonnet, ki je v glavnem ponovil svoja izvajanja v finančnem odboru in naglasil, da je položaj državnih financ tako resen, da bi moglo vsako zavlačevanje povzročiti nepopravljivo škodo. Opozarjal je zbornico na to, da ne gre samo za kritje primanjklja- nega ministra je zbornica često prekinila z odobravanjem. Chautempsov apel Ob 4. zjutraj je ob zaključku debate povzel besedo še ministrski predsednik Chautemps, ki je tudi s svoje strani opozoril zbprnico na izredno resen položaj, ki nujno narekuje takojšnje ukrepe, če zbornica in senat njegovi vladi nočeta dati zahtevanih pooblastil, vlada ne more prevzeti nobene odgovornosti za posledice. Svoj govor je zaključil z apelom, naj zbornica izglasuje pr»flložen zakon v interesu vsega francoskega naroda, ki upravičeno pričakuje, da vlada in parlament storita vse, kar je potrebno, da se sedanja finančna kriza hitro reši in ustvari zdrava osnova za razvoj gospodarstva. Glasovanje Nato je sledilo zaključno glasovanje. Ob 4.50 je bil objavljen izid: za pooblastila in s tem za zaupnico vladi je glasovalo 380, proti pa 228 poslancev. Seja je bila nato zaključena, prihodnja pa sklicana za 21. uro za primer, da bi senat sklenil kake spremembe o katerih bi morala ponovno razpravljati poslanska zbornica. Tudi senat sprejel pooblastilni zakon Ob 9. dopoldne se je sestal senat, da razpravlja o pooblastilnem zakonu. Finančni minister je prečital besedilo pooblastilnega zakona in kratko utemeljitev, nakar je bila plenarna seja prekinjena in se je sestal finančni odbor senata, ki je zasedal ves dopoldan. S'ja jr» biìa -.».Or» na tv» t» ni minister je dal tudi v finančnem odboru senata potrebna pojasnila in utemeljeval potrebo zahtevanih pooblastil. Razvila se je obširna debata, v kateri ao posamezni govorniki iznašali svoje pomisleke glede načrtov vlade in predlagali razne spremembe predloženega zakona. Desničarski sena- torji so zahtevali, naj se pooblastila omeje samo do 31. julija, vlada pa bi morala vsak ukrep predložiti v roku treh dni obema zbornicama v odobritev. Finančni minister je te zahteve odklonil, naglašajoč, da se mora vladi pustiti dovolj časa, da izda vse potrebne ukr^~~ '-i se ne dajo ločiti drug od drugega. Razprave v zbornici bi vlado le ovirale, vrhu tega pa dajale potuho špekulantom, ki bi mogli tako vsak ukrep vlade sproti pa ri t* t'. Bonnet je napovedal naj-odločnejšo borbo proti špekulaciji, ki izpod jed a francoski kredit ob enem pa je tudi najavil „vrene proti neupravičenemu povišanju cen. Končno je senatni finančni odbor z 20 proti 3 glasovom odobril predlagana pooblastila. Ob 15. se je nadaljevala plenarna seja senata. Po prečit an iu noročila finančnega odbora je zopet govoril finančni minister Bonnet, nakar se je razvila debata. Opozicijski govorniki so z enako motivacijo, kakor pod prejšnjo vlado, odklanjali zahtevana pooblastila in kritizirali politiko ljud-I ?ke fronte, ki jo tudi sedanja vlada nadaljuje. Radikalni senatorji pa so tokrat branili stališče vlade in zagovarjali predlagana pooblastila. Senat je znova naglasil svoje mnenje da bi Mio treba podvreči celokupno davčno politiko primerni reviziji. Po šttrf-urni razpravi je končno tudi senat s 167 p rot 82 glasovom sprejel predloženi pooblastilni zakon, nakar je bila seja zaključena. Prvi ukrepi še danes Vlada se je takoj po tem sestala k izredni seji ,na kateri razpravlja o najnujnej-! ših ukrepih v raščito franka in za ozdravljenje državnih financ. Najvažnejši ukrepi bodo izšli še nocoj in bodo stopili takoj v veljavo. Pogajanja za nov valutili sporazum London. 30. junija. AA. Včeraj so se nad allieva la ves dan pogajanja med francoskim in angleškim finančnim ministrom, da bi se ohranil trojni sporazum med Fran-ciio, Ansliio in USA. Izgleda, da se bodo ta pogajanja danes zvečer končala in da bodo takoj nato objavili skupno uradno poročilo. iIB-4 soden neuspeli politike nevmešavanja Italija In Nemčija sta odpovedan tudi sodelovanje pri kontroli m kopnem — Kaj bosta storili Anglipa in Francijo London, 30. junija, br. Po včerajšnji seji londonskega odbora za ne vmešavanje v Španske zadeve je zavladal v londonskih krogih precejšen pesamizem glede nadaljnjega razvoja dogodkov. Dejstvo, da je Nemčija že v načelu odklonila predlog, naj bi sie pomorska kontrola ob španskih obalah poverila Franciji in Angliji, potrjuje mnenje, da hoče Berlin sploh izigrati vso kontrolo. Pod takimi okoliščinami » je težko zamisliti nadaljevanje politike nevmešavanja. Angleška vlada je imela snodi in danes dopoldne izredne seje, na katerih je razpravljala o tem, kakšno stališče naj zavzame, ako propadejo vsa prizadevanja za nevtralizacijo španske vojne. Današnji listi pišejo v zvezi s tem, da še bo v tem primeru tudi Anglija umaknila iz londonskega odbora, priznala obema španskima taboroma značaj vojskujočih se strank, proglasila svojo popolno nevtralnost ter prepovedala sleherni izvoz v Španijo. Temu zgledu bi najbrže sledila tudi Francija. Razume pa se, da to ne bi pomenilo desinte-resiranja obeh zapadnih velesil na dogodkih v Španiji. V takem primeru bi Francija in Anglija podvzeli skupne korake, da zaščitita svoje interese tako v Španija, kakor v Sredozemskem morju sploh. Tudi Portugalska ne priznava več kontrole London, 30. junija, br. Portugalska vlada je danes obvestila angleškega poslanika v Lizboni, da glede na izstop Nemčije in Italije iz kontrolnega sistema v Španiji tudi Portugalska ne tželi več sodelovati. Zaradi teera odreka vBem tutim kontrolnim organom na svojem ozemlju, to je v portugalskih Lukah in na portuigalsko-šipansiki meji, nadaljno pravico do izvrševanja kontrole ter poziva angleško vlado, da nemudoma odpokliče svoje kontrolorje. Vlada je o tem razpravljala na svoji današnji dopoldanski seji in sklenila, da tega sklepa portugalske lami, da izpodkopljejo carski sistem. Toda v celem se zdi za večino taka ve-leizdajalska pot vendarle dvomljive vrednosti, zlasti ko gre pri tem za stare revolucionarne borce, ki so za naivnost še premalo stari, pa ne več dovolj mladi. V zvezi s tem so zanimivi članki vodilnih boljševiških listov, kjer se preti z najhujšimi kaznimi tudi tistim, ki bi izdali »sovražniku« državne tajnosti makar nehote, vzemimo v toku prijateljskih razgovorov. In sicer ne le prave tajnosti, marveč sploh stvari, ki je boljše, da jih zunanji svet ne ve. Namiguje se, da je moglo inozemstvo izvedeti marsikaj iz sovjetske Rusije po tetn potu, pa se pri tem kaže na popo- tovanja Putne, Tuhačevskega in dru* gih. Toda te dni se je v pariškem »Jour-nalu« oglasil bivši vojni minister Mau-rin, ki je imel 1. 1936. razgovore s Tuha-čevskim; iz njegovega pripovedovanja se vidi, da bi mogH biti Rusi tudi ▼ naznačenem smislu s svojim maršalom več ko zadovoljni. Sovjetska Rusija je jela predstavljati važen politični in vojaški faktor v Evropi. Od odgovora na vprašanje, kaj poz roda strahotne procese in obračunavanja med boljševiki, zavisi tudi odgovor na uganko, kako bodo te justi-fikacije vplivale na bodočo rusko pozicijo napram Evropi. Zato je razumljivo, da interes za ruske tragedije ne bo popustil. vlade ne vzame na znanje vse dotlej, dokler ga ne odobri londonski odbor za ne-vmešavan^e. ki ima edini pravico odločati o odpoklicu kontrolnih organov. Dotlej bodo angleški kontrolorji še nadalje ostati na svojih mestih in vršili svojo nalogo. Odpoklic italijanskih in nemških kontrolorjev Rim, 30. junija, o. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se je danes zvedelo, da sta Rim in Berlin sklenila odpovedati tudi vsako nadaljnje sodelovanje pri kontroli na kopnem ter da so bili vsi kontrolni organi, ki sta jih stavili na razpolago, danes že odpoklicani. Nemčija in Italija sta se na ta način otresli vseh obveznosti politike nevmešavanja in si talko pridržali popolnoma svobodne roke. Italija za zmago generala Franca London, 30. junija, o. Veliko pozornost v visej angleški javnosti so izzvali komentarji današnjih italijanskih listov o krizi politike nevmešavanja. Italijanski listi bre^ pridržka odobravajo postopanje Nemčije, s katero je Italija popolnoma solidarna in vzračajo vso krivdo za polom politike nevmešavanja na Anglijo in Francijo, ki nista hoteli sprejeti nemških zahtev. Odklonitev francosko-angleškega predloga glede nove ureditve pomorske kcmtrole utemeljuje italijanski tisk z nezaupanjem Italije in Nemčije do te kontrole, ki se sploh ni obnesla. »Giornale d' Italia« naglaša, da se Italija in Nemčija odločno protivita temu, da bi se vsa kontrola poverila Franciji in Angliji. To bi pomenilo neke vrste monopol nad Španijo. Na drugi strani Italija in Nemčija ne bi imeli nobenega jamstva, da bi bila taka kontrola resnično nepristranska. »Gazetta del Popolo« in drugi listi se čudijo, zakaj se v Londonu in Parizu razburjajo nad odkritim priznanjem Italije, izraženim v nedavnem članku Mussolinijevega glasila »Popolo d' Italia«, da se Italija bori za zmago generala Franca v Španiji. To ni nič tajnega. Zato se tudi Italija noče vezati na nobeno drugo stran, ker se zaveda, da pomeni snaga generala Franca ob erem tudi zmago Italije. O tej zmagi pa ni danes več nobenega dvoma. Italija je morala intervenirati, ker je danes že dovolj jasno, da bi bila brez intervencije Italije usoda Španije zapečatena in Madrid bi postal prestolnica španske «ovjet-ske republike. Italija je- s svojo intervencijo preprečila boljše vi zacijo Španije In se bo sedaj borila do kraja za snago generala Franca. Italijanski listi dalje naglaša jo, da sedaj ne more biti več niti govora o tem, da bi se odpoklicali tuji prostovoljci iz Španije. Italija in Nemčija boste da rdeči ne bodo več dobili pomoči od zunaj, na zmago generala Franca pa ne bo treba več dolgo čakati. V londonskih krogih vidijo v tem dokaz, da bosta Italija in Nemčija odkloniti tudi vsak kompromisni predlog. S tem je postal položaj za nadaljevanje politike nevmešavanja brezupen in v bližnjih dneh se bo treba odločiti, po kateri poti naj se prepreči razširjenje španskega konflikta v splošen mednarodni konflikt. Vprašanje priznanja vojskujočih se strank Pariz, 30. junija, g. Po mnenju pariških političnih krogov priznanje obeh vojskujočih se španskih strank niti za Francijo niti za Anglijo ne prihaja v poštev, ker bi to praktično pomenilo likvidacijo kontrole o nevmešavanju. To bi pomenilo, da bi se dobave materiala za oba tabora lahko vrlile brez kontrole ter bi se s tem samo podaljšala državljanska vojna v Španiji. Sklicanje sveta DN Ženeva, 30. junija, vr. V ženevskih di pio matekih krogih računajo z možnostjo sklicanja sveta Društva narodov, da razpravlja o španskem vprašanju za primer, da bi se londonski odbor za nevmešavanje razšeL Do sedai so navajali za vzrok, da se ta problem ne razpravlja v Ženevi, edinole to, da Nemčija ne pripada Društvu narodov, da se Italija ne udeležuje dela Društva narodov in da Portugalska ni zastopana v svetu Društva narodov, dočim so vse te države zastopane v londonskem odboru. Ta argument ti postal brezpredmeten, ako bi se londonski odbor razpustil. Svet DN se bo moral sestati takoj, ko to zahteva katerakoli držaiva, ki je Slanica Društva narodov. Kralj Karal IL odpotoval v Krakov Varšava, 30. junija. AA. Po večertf, ki jo je enoči priredil rumunski kralj Karol v gradiču Lazijenki, se je vršil galanspre-jem pod milim nebom v grajskem parku. Pri koncertnem delu programa je sodelovalo 150 poljskih umetnikov. Svečanost se je končala z veličastnim ognjemetom. Ra-zeri kralja Karola II. in prestolonaslednika Mihaela so svečanosti prisostvovali predsednik republike Moscicki, maršal Rydz-Smiglv, člani vlade, člani diplomatskega zbo ra in 500 povabljencev iz najuglednejših varšavskih krogov. Po sprejemu so se visoki gostje v spremstvu predsednika republike in maršala Rydz-Smiglyja odpeljali v Krakov. Rumunskega kralja in prestolonaslednika spremljajo na vožnji v Krakov razen predsednika republike in maršala Rydz-Smiglyja še zunanji minister Beck, vojni minister general Kasprozicky, pomočnik zunanjega ministra grof Szembeck m rumunski poslanik v Varšavi Zamfiresco. Poljska hoče zgraditi vojno mornarico Varšava, 30. junija. AA. Za »pomorski dan« je «nel predsednik republike Moeckki govor, v katerem jje poudaril potrebo neta-novitve fflofee poljske vojne in trgovinske mornarice. Poljska mora imeti vojno mornarico, ki bo ustrezala veličini ju «led* Jf^jafca fffiftffjfc ------------- vTUTRO* 5tÌ5f CetrfeE, T. VIL 1937. Včeraj se Je sestala Prva seja po trimesečnem odmora - Važni novi fahffnrti predlogi - Dolga vrsta interpolaci Beograd, 30. junija, p. Po treh mesecih | narodna skupščina danes spet sestala. Poleg drugih že znanih zakonskih predlogov je bil povsem nenadoma predložen narodni skupščini tudi načrt zakona o kovanju novih novcev vseh vrst in vrednosti. Skupščini sta bila dalje predložena načrta pomorskega trgovinskega zakonika in zakona o prekrških, končno pa še cela vrsta interpelacij, ki se skoraj vse nanašajo" na razne politične dogodke v poslednjem času. Na dnevnem redu današnje seje psi je bilo poročilo odbora za prošnje in pritožbe, po katerem naj bi se nakazale stalne državne podpore celi vrsti oseb. V skupščinski dvorani je bil v času po zadnji seji postavljen sredi stranske stene doprsni kip pokojnega Nikole Pašiča; kip je naredil znani kipar Rosandič. Polemika okrog zapisnika Seja bi se morala pričeti ob 9., začela pa se je šele ob 10.43. Ze takoj v početku je bilo prisotnih več ministrov. Sejo je vodil predsednik Čiric. Tajnik Dragiša Stojadi-novič je prečital zapisnik zadnje seje. Posi. Velja Acimovič je govoril o incidentu, ki Be je pripetil v skupščini 13. januarja t. 1. ko je bil na predlog predsednika narodne skupščine odstranjen iz skupščine in iz Beograda. Posi. Acimovič je obširno govoril o tem dogodku, tajnik Stojadinovič pa je odklonil njegove pripombe, češ .da se ne nanašajo na zapisnik, ki je bil nato sprejet. Pač pa je predsednik Čiric* pojasnil nekatere Acimovičeve navedbe in poudaril, da ikot skupščinski predsednik v tej -zadevi ni storil ničesar nedovoljenega, nego da je postopal soglasno s šefi posameznih parlamentarnih skupin. Vsekakor bo s. svoje 6tran,i poskrbel za vse. da bo narodnemu poslancu mogoče izvrševati" poslanske dolžnosti. S tega vidika je bilo tudi njegovo postopanje v primeru, ki se je pripetil 13. januarja t. 1. povsem upravičeno. Pripombe narodnega poslanca Acimoviča je pripravljen proučiti v sporazumu z vsemi faktorji. ki so za to pristojni. četrti mačkovski poslanec v skupščini Danes je prišel v Narodno skupščino spet nov narodni poslanec, ki je doslej pripadal združeni opoziciji. Je to upoko-: jeni državni svetnik živojin Arandjelo-vič, ki je bil kot pripadnik demokratske stranke izvoljen na listi dr. Mačka. Baje se je odločil k svojemu koraku v znak protesta proti znani resoluciji glavnega odbora bivše demokratske stranke. Veri-fikacijski odbor bo o njegovem mandatu razpravljal že jutri dopoldne. Zakon o novem kovanem desiar ju Predsednik Grič je zatem poročal o predsedstvenih poslih v času po zadnji ser ji, o gdposlanih in prejetih telegramih, a zastopstvih skupščine na raznih svečanostih itd. Nato je bila skupščina obveščena, da ji je finančni minister Dušan Letica predložil v odobritev načrt zakona o izločitvi sedanjih novccv iz obtoka in o izdaji novih. Za ta svoj predlog je finančni minister zahteval nujnost. Načrt zakona določa, da se dosedanji novci, ki se nahajajo v obtoku in sicer novci po 50 Din v znesku 550 milijonov Din. po 20 v znesku 250 milijonov, po 10 v znesku 200 milijonov, po 2 v znesku 100 milijonov, polv znesku 75 milijonov, pp pol dinarja v znesku 25 milijonov m po 25 par v znesku 12 milijonov sukcesivno izločijo iz prometa in zavodu za izdelavo bankovcev in kovanega denarja pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije prekujejo v nove kovance. Finančni minister bo določil, kdaj in v kakšnem roku naj bi se .ìzvt-šila izločitev posamezrah vrst omenjenih novcev iz prometa. Najkasneje pa bi se moralo to zgoditi v dveh letih. Po tem roku bi ti novci prenehali veljati za zakonito plačilno sredstvo. Minister naj bi se nadalje po tem zakonskem načrtu pooblastil, da odredi kovanje novih srebrnih novcev po 50,20 Din v skupni vrednosti 800 milijonov dinarjev in sicer 10 milijonov komadov po 50 Din in 15 milijonov komadov po 20 Din. Srebrne novci po 50 in 20 Din bi bile doline sprejemali kot plačilna sredstva vse državne, banovin-ske in občinske blagajne v neomejenih zneskih- privatniki pa v zneskih do 1.000 Din pri enkratnem plačilu. Člen 5 in 6 načrta določata velikost- obliko m druge podrobnosti teh novcev. Nadalje, naj bi se finančni minister po tem zakonskem načrtu pooblastil, da odredi kovanje novcev po 10 Din iz nikla v skupnem znesku 250 milijonov. Ti novci bi bili iz čistega ndkla, bi tehtali po 5 gramov ter bi znašal njih premer 23 mm. Nadalje naj bi se finančni minister pooblastil izdati 75 milijonov komadov novcev po 2 Din, 100 milijonov po 1 Din, 100 milijonov po pol dinarja in 40 milijonov komadov po 25 par. TÌ novci bi bili iz zlitine bakra in aluminija. Člen 12 določa, da se ima čisti dobiček od kovanja teh novcev odvesti državni bla-r gajni kot izredni dohodek in predvsem v svrho kritja izrednik državnih izdatkov. Nadalje zakonski načrt prepoveduje ustanavljanje in poslovanje privatnih kovnic. Privatna podjetja v bodoče tudi ne bodo smela kovati mkakih žetonov in sličnih predmetov ij zlitin» ki bi se lahko porabili kot nadomestilo za zakonita plačilna sredstva. Vsa v to svrho doslej izdana dovoljenja se prekličejo Končno naj bi se finančni minister pooblastil- da na osnovi sklepa ministrskega sveta v primeru potrebe izda tudi jubilejne srebrnike. Ti novci se bodo smeli kovati in izdati le v enakovrednih komadih kakor bodo oni v rednem obtoku. Njih ob-: liko, težo, zlitino in druge podrobnosti bo določil ministrski svet na podlagi podrobnih predlogov finančnega ministra. Jubilejni novci se smejo izdati do skupne vrednosti 200 milijonov Din. Finančni minister Letica je na kratko obrazložil potrebo po novih novcih. Podrobno bo o razlogih, ki eo dovedli vlado do tega, da je skupščini stavila predlog za izmenja-č.oaatja» Mr'Ccä jwi razpravi o načrtu samem. Novi novci so potrebni, a tudi -v interesu državne blagajne je, da se izdajo. Državno blagajno obremenjujejo tudi izredni izdatki; za katere- je treba najti kritja v izvenproračunskih dohodkih. E/len taik ih' dohodkov naj bo dobiček "'pri zamenjavi sedanjih kovancev za nove. Vladna večina je nujnost zakona sprejela in načrt se je takoj odstopil finančnemu odboru, kl bo moral o njem že do ponedeljka predložiti -svoje poročilo. Res se je finančni odbor sestal že nocoj ob 18. in pričel nemudoma razpravljati o tem načrtu. DrugI zakonski načrti Narodna skupščina je bila nato obveščena o.drugih zakonskih načrtih, ki ji jih je vlada predložila v odobritev. Trgovinski minister je predložil novelo k zakonu o zaščiti industrijske svojiné, minister pravde načrt pomorskega trgovinskega zakona, zunanji minister pa več konvencij z drugimi državami. Nadal'e je bilo prečrtano poročilo upravnega odbora o skupščinskih izdatkih do današnjega dne. Skup&čina je bila obveščena, da je odbor za proučitev zakona o prekrških zaključil svoje delo in skupščini predložil svoje poročilo. Poleg poročila. večine .je bilo predloženo tudi poročilo manjšine. Razprava bo izzvala nedvomno tudi politično debato, ker so mnoge odredbe zakona političnega značaja. Zakonski načrt bo prišel na dnevni red, ko bo skupščina to določila. • Interpelacije Nato je bila skupščini sporočena cela serija interpelacij, ki so jih violili parodni poslanci. Med drugimi so bile vložene interpelacije posi. Rika Fùxa na prometnega ministra in na finančnega ministra, posi. Rajka Turka na notranjega ministra, posi. Milana Mravijeta na ministrskega predsednika in notranjega ministra itd. Predsednik je v svojih odgovorih in pojasnilih med drugim sporočil, da je dobil od notranjega ministra obvestilo, da bo odgovoril na pismeno mu poslano interpelacijo posi. Turka, čim bo zbral potrebne podatke. Ko je skupščina izročila imunitetnemu odboru v razpravo še celo vrsto zahtev ministra pravde o izročitvi narodnih poslancev sodniji, je skupščinski predsednik odgovarjal na vprašanje posi. Pažtroviča, zakaj se skupščina tako redko sestaja. Predsednik je zavračal njegove očitke, da vlada noče delati z narodno skupščino, in je v dokaz navajal okoliščino, da je bila sedaj skupščina sklicana kljub veliki vročini, ki vlada v Beogradu. Da se po zadnji seji tri mesece ni sestala, so bili mero-dajni tehtni razlogi, a tudi v tem času so zasedali nekateri skupščinski odbori, čas po zadnji seji je bil Vsekakor dobro izkoriščen: Ustvariti < je - bilo' treba potrebno-atmosfero;..dà se labko skupščini predlo?.' žijo važrti 'za.koni.1; * £ ršfr. .-..- Končno je predsednik še enkrat zatrdil, da $i želi vlada čini tesnejšega sodelovanja s skupščino in da hoče polagoma odpraviti skoro že udomačeno pravilo, da se važni zakonski načrti uveljavljajo kar z uredbami. Tako bo narodna skupščina že na tem zasedanju razpravljala o načrtih zakonov o prekrških, o gospodarskih zadrugah, o ratifikaciji konkordata, o sodnikih, o novih kovancih itd. Skupščina naj bo prepričana, da je prišlo do tako dolge pav-ze izključno le iz razlogov, ki so jih narekovali psihološki momenti, pod katerih vplivom se je razvijalo v zadnjem času naše politično življenje. Tosi. Manfred Paštrovič se s predsednikovim odgovorom ai zadovoljil. Vztrajal je na svojih trditvah, da vladi zasedanje skupščine ni všeč, ker daje narodnim poslancem možnost kritike vladnega dela. A take kritike eo ravno v sedanjih časih skrajno napetega notranjepolitičnega položaja nujno potrebne. Ugodene prošnje Ko sta bili soglasno sprejeti še dve resoluciji zunamjepolitičnega značaja, je skupščina naposled prešla na dnevni red, na nasipranro o poročilu odbora za prcénje in pritožbe. Za večino odbora je porcčal posi, živadinovič, za manjšino, pa posi. Milan Vukičevič, ki je kritiziral način dovoljevanja takih podpor. Finančni minister je izjavil, da lahko dà na, razpolago kredite za zahtevane podpore. Po kratki debati je skupščina z večino glasov odobrila poročilo najprej v načelnem in nato še v podrobnem glasovanju. Zakonski predlog bo sedaj dostavljen senatu. Ko jé predsednik še sporočil, Samouprava«, ki jo ureja kot direktor tudi senator Franc Smodej, objavlja o incidentu z državno zastavo v Laškem nad vse originalne informacije, ki celo presegajo trditve ljubljanskih glasil JRZ. »Samouprava« namreč ve povedati, da so v Laškem raztrgali državno zastavo trije člani JNS z namenom, da bi potem osumili svoje politične nasprotnike, da so oni to storili. Bridko se pritožuje, da doslej take metode niso bile znane v našem političnem življenju. Kot potrdilo te svoje originalne informacije zatrjuje list, da so krivci sami to priznali. »Samoupravo« res ureja g. senator Smodej, kljub temu pa bi že morala malo bolj skrbeti za svoj prestiž in se podajati malo bolj previdno na nevarni teren laži. Preden je načela vprašanje trganja in skrunjenja državnih zastav v Sloveniji, naj bi se raje obrnila na njej kaj lahko dostopna mesta, kjer bi se lahko prepričala o pravem poteku stvari. Prihranila bi si grdo blamažo in še druge neprijetnosti, ki lahko nastanejo za njo zaradi talcih zlobno izmišljenih vesti. Integralno jugoslovenstvo V .Zagrebu izhaja »Jugoslovenski glas«, ki ga izdaja A. Konjhodžič, predsednik omladine JRZ v Zagrebu. V vidovdanski številki objavlja poziv »Jugoslovenski idealisti, zberimo se!« V pozivu pravi med drugim: »Mi verujemo v sveto ideologijo integralnega jugoslovenstvo. Zato hočemo združiti v veliko jugoslovensko skupno fronto vse nacionaliste, da se bore proti sovražnikom našega naroda, najsi bodo kjerkoli že. Naš program je integralno jugoslovenstvo kot sinteza vseh individualnih odlik in stremljenj istokrvnih elementov. Mi ustvarjamo kult edinstvene nacije. Jugoslovenski nacionalisti, organizirajmo vso pošteno in idealno omladino v jugo?lo-vensko fronto, kakor to zahteva od nas naš mladi kralj.« Gospod Konjhodžič očividno ne čita mladinske priloge »Slovenca«, kjer razlagajo slovenski mladini, ki tudi spada med omladino JRZ, vse drugačne ideje. Zaradi idejne enotnosti, brez katere ne more biti močna nobena stranka, bi bilo gospodom vsekakor svetovati, naj se med seboj pomenijo, da ne bodo pred vso javnostjo drug drugega pobijali, Stranke Infvnltarizem Zabeležili smo že na kratko govor ministra Djure Jankoviča o programu in ciljih JRZ. Izvajanja tega vplivnega člana vladne stranke med mačkovci v Zagrebu niso bila nič kaj simpatično sprejeta. Temu se seveda ni čuditi, saj smo videli, da so celo slovenska glasila JRZ govor ministra Jankoviča zamolčala, kakor so zamolčala tudi nedavni govor predsednika dr. Stojadinoviča o pomenu Sokol stva in še poprej oklic strankinega vodstva za postavitev spomenika Nikoli Pašiču. Po sObzorovem« mišljenju se razlikuje program JRZ, kakor ga je orisal minister Jankovič, .od programa JNS in -ostalih jugoslovenjkkift političnih skupin, samo po tem, da priznava »postopno evolucijsko politiko, ki bo privedla do enotnega jugoslovenskega naroda, dočim trdijo druge stranke z jugoslovenskim programom, da narodno edinstvo že obstoji«. Na osnovi izvajanj g. Jankoviča ugotavlja »Obzor«, da stoji JRZ na stališču sedanje ustave ter unitaristično urejene države, kar imajo v svojem programu tudi JNS in druge stranke z jugoslovensko ideologijo. JRZ In narodno edinstvo Kakor v mnogih občinah v Vojvodini, se je po atentatu na podbana Svetislava Rajiča sestal tudi mestni svet v Petrov-gradu, da izreče svoje simpatije ranjenemu podbanu. V mestnem svetu, ki je enako kakor drugi mestni sveti imenovan, so sami pristaši JRZ. Glavni govornik je bil Milivoj Moljac, ki je na koncu prečital resolucijo s pozivom vladi, naj podbana Rajiča imenuje za bana, saj že sedaj nad leto dni vodi banske posle. Resolucija utemeljuje svoj predlog s tem, da je podban Rajič najboljše jamstvo za dosledno izvajanje politike narodnega edinstva v Vojvodini, politike, od katere ne more niti za las popnstiti noben pristaš JRZ. Dr. Mačkova odklonitev »Hrvatski dnevnik« razpravlja o raznih predlogih za rešitev hrvatskega vprašanja. Po njegovem mnenju je predlog Davidovi-čevih demokratov za federativno ureditev države pač korak naprej iz dosedanje negotovosti, vendar pa dosti premajhen za kake styarne razgovore o likvidaciji hrvatskega vprašanja. Zato poziva sedaj zem-ljoradnike, naj kot druga skupina beograjske združene opozicije gredo s svojimi predlogi vsaj še korak dalje od davidovi-čevcev in se še bolj približajo zahtevam dr. Mačka za sklenitev sporazuma. Glasilo dr. Mačka pa tudi ni pozabilo tretjega partnerja beograjske združene opozicije, ftarih radikalov okoli Ace Stanojeviča. Z ironi'nim na^'asom ugotavlja, da ni od njih ničesar čuti, čeprav bi bilo zelo zanimivo zvedeti, kaj mislijo oni o ustavnem problemu in o rešitvi hrvatskega vprašanja. Sicer pa po zatrjevanju »Hrvatskega dnevnika« v Zagrebu ne polagajo posebne važnosti na predloge za rešitev hrvatskega vprašanja, ki jih sestavljajo * tolikimi mukami in napori izvestni politiki v Beogradu. List pravi, da vsi ti predlogi tako dolgo niso interesantni za Zagreb, dokler ne bodo v Beogradu pričeli resno in stvarno računati s stališčem HSS. ki vodi dosledno politiko. V teku zadnjih let so bili postavljeni gotovi principi, ki so izhodna točka za vse razgovore o sporazumu in rešitvi hrvatskega vprašanja. S temi principi mora računati vsak beograjski politik, ki hoče reševati hrvatsko vprašanje. Molitve za političen list Na praznik sv. Petra in Pavla so bile po hrvatskih cerkvah molitve za procvit zagrebškega glasila katoliške akcije »Hrvatske Straže«, ki se odlikuje po svojem eks-tremnem hrvatstvovanju in pobijanju vsega, kar je jugoslovensko. Ob tej priliki je napisalo uredništvo »Hrvatske Straže« daljši članek, v katerem med drugim čitamo: »Kdor je protivmk svete cerkve, ta napada katoliške dnevnike. Proti tem napadom se je težko boriti drugače, kakor pobožno skleniti roke, dvigniti svoje oči proti nebu I' in zbrati srce k molitvi. Naš dnevnik mora Prezident Beneš Sokolstvn Jugoslavije Pt*g*, 30. junija, d. Na povraitkn Iz Potjske v domovino je včeraj prispel v Prago prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gongi. Včeraj in danes je imel več razgovorov z voditelji češkoslovaškega Sokotetva. Med drugim eo zlasti razpravlja® o udeležbi jugoslovenskega Sokotetva na vseelovanskem sokolskem zletu, ki bo piihodbje leto v Pragi. Podstarešino Ga-ngda je sprejel danes v avdienci prežident republike dr. Edvard Bernes. Pridržad ga je pri sebi v dai^em razgovoru, v katerem se je dal informirati o delu in stanju jugoslovanskega Sokol stva. Prezident je poudarjal v svojih izjavah veliko važnost slovanskega Sokolstva aa napredek slovanskih narodov in za splošni, svetovni mir. Na koncu je pooblastil podstare. šino Gaaigla, da sporoči njegove iskrene pozdrave vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu ter izraze avjegovega veselja, nsyi taka lepim napredkom. Poslovil se je z besedami »Na srečna svidenje na zfletu prihodnje leto!« Proti Santandru Nacionalisti so prodrli že 25 km zapadoo od Bilbaa itt važno mesto Valmasedo ko republikanci ojačili svoje poetojanke. Uporniško topništvo je »noči ob 33. uri z-včeio bombardirati prestolnico. Na ulicah se je sprehajalo še mnogo ljudi. Število žrtev je veliko. Republikanci eo odbili napad upornikov ob Jarami okoli Moranose in Sera Pktgara. Sovražnik je zapustil več jarkov. Upor v baskovskem taborišču Bordeaux, 30. junija, o. V bližini me«»» je veliko taborišče, v katerem so nastanjeni beglunci iz Bilbaa in drugih baskovskih krajev. Po večini gre za mladeniče v starosti od 12 do 18 let. Ko so jim davi nune, ki imajo nadzorstvo nad taboriščem, razlagale zmage generala Franca, je nastal med taborniki pravcati upor. Sprva so se začeli med seboj prepirati, naposled pa so navalili na nune in drugo nadzorno osobje in zahtevali, naj jih nemudoma odpravijo nazaj v Španijo, da se bodo mogli boriti proti sovražnikom svoje domovine in maščevati smrt svojih stari-šev. Komaj in komaj so upor zadušili. Policija je moral uporabiti celo orožje. Salamanca, 30. junija, r. Nacionalistične čete po zavzele strategično važno me«'o Valmaseda, ki leži na važnem cestnem križišču 15 milj zapadno od Bilbaa. Vladne čete so mesto že poprej izpraznile, tako da nacionalisti niso nikier naletdi na odpor. Tudi civilno prebivalstvo je že prej pobegnilo. Zavzetje tejra me*sta je posebno važno zaradi bogatih rudnikov bakra in svinca, ki jih bodo takoj začeli eksploaii-rati. Rudo bodo izvažali v Italijo in Nemčijo. Nadaljnje prodiranje Francovih čet zelo ovirajo poplave, ki eo nastale po zadnjem deževju. Voda je odnesla mnogo zasilnih mostov, ki so jih zgradili pJonirski oddelki. Francove čete morajo ponekod prodirati do vratu v vodi. Salamanca, 30. junija. AA. Francovo uradno poročilo pravi, da nacionalisti prodirajo še naprej na baskovskem bojišču. Zavzeli so več vasi v rudarskem delu pred Eilbaom. Sovražnik je zastonj poskušal ustaviti prodiranje. Ob 12.30 60 nacionalisti vkorakali v Valmacedo. V mestu ee je predala četa baskovske milice. Nacionalisti nadaljujejo prodiranje v smeri proti zahodu. Madrid. 30. junija. AA. Vojno ministrstvo je snoči objavilo, da ni bilo na osrednjem bojišču nič posebnega. Na baskovski fronti Sodni odmev občinskih volitev v Laškem Pred okrožnim sodiščem v Celju so se zagovarjali danes odvetnik dr. Franjo Ros, trgovec Branko Dergan in zasebni uradnik Franc Medvešek. vsi iz Laškega. Dt. Ros in Dergan ^ta bila obtožena, da sta pred občinskimi volitvami v Laškem, ki so bile lani 25. oktobra, obetaJa ključavničarskemu pomočniku Adolfu Hermanu službo v Brečkovi tekstilni tovarni v Laškem, če bo glasova! za kandidatno listo dr. Roša. Medvešek pa je bil obtožen, da je pred občinskimi volitvami obljubil upokojenemu rudarju Mihaelu Horjaku 9 kubičnih metrov drv, če bo podpisal kandidatno listo dr. Roša. Pri razpravi sta dr. Roš in Dergan izpovedala, da sta res obljubila Adolfu Hermanu omenjeno elužbo, toda samo zato, ker 6e je Herman bal, da ne bi izgubil službe pri svojem delodajalcu Adolfu Majcena, k', je kandidiral na listi JRZ, če bi volil listo dr. Roša. S tem sta mu hotela samo omogočiti, da bi svobodno izvršil volilno dolžnost. Herman pa 6i je premislil in ni sprejel nove službe, marveč je volil listo JRZ. Obtoženi Medvešek je izdavil, da je upokojeni rudar Mihael Horjak brez nadaljnjega podpisal listo Roša. Šele po podpisu je proeiJ Medveska, naj mu preskrbi drva iz rudn'ika. ker si jih sam ne more preskrbe ti. Medvešek je pozneje preskrbel deputafcna drva Horiakovemu bratu Antonu, ki ie rudar pri TPD. Mihael Horjak ie podpisal listo dr. Roša šele kot 82.. dočim je bilo treba itafc samo 60 podpisov; volil pa je listo JRZ. Priča Adolf Herman je potrdil izpovedi dr. Roša in Dergana. Priči Mihael Horjak in njegova žena Jožefa sla izjavila, da je Horjak podpisal kandidatno listo šele potem. ko mu ie Medvešek obljubil drva, priči Miha Knez in slikar Slanko Slimšek 'z Laškega pa sta potr< ila Medveškovo izpoved. Slimšek je tud- izjavil, da sta mu Horjak in njegova žena drugi dan po podpisu izjavila, da je Horj,*c rad podpisal kandidatno lièto dr. Roša, je Medvešek spoštovanja vreden človek. Izrecno sta mu rekla, da Horjak ni za podjis ničesar obljubil. Državni tožilec ie predla pai obsodbo po obtožnici. Dr. Roš, ki je agovarjal tudi ostala dva obtoženca, je naaasil, da je hotel <; tem. da je zagotovil Jermanu drugo idoŠ)*"* če PA Z3J24i • dosedanjo službo, sa.iiö preprečiti kršitev volilnega zakona in omogočiti Hermanu svobodno izpolnitev volilne pravice, kakor ;o predpisuje zakon. Šele ko so napredni volilci v Laškem dokaza?! nasprotnikom številna podkupovanja in teroriziranje vo-ililcev, so nasprotniki vložili ovadbo proti dr. Rošu, Derganu in Medvešku. Sodišče ie dr. Roša. Dergana in Medve-ška oprostilo krivde in kaini. Ugotovilo je. da ie šlo pri Hermanu samo za poskus nagovarjanja k drugačnemu postopanju pri volitvah in da dvomi v verodostojnost priče Mihaeda Horjaka, ki bi se v smislu zakona itudi moral zagovarjati pred sodiščem ▼ zvezi s podkupovanjem. Dovoljene državne podpore Beograd. 80. junija, p. Na današnji seji Narodne skupščine je bilo, kakor poročamo na drugem mestu sprejeto poročilo odbora 7.a prošnje in pritožbe, po katerem se nakažejo državne mesečne pddpore večjemu številu prosilcev. 0 tem poročilu bo v kratkem razpravljal še senat, nakar bodo podpore prosilcem definitivno priznane. Poleg drugih se imajo priznati zaprošene podpore tudi naslednjim prosilcem : Mariji Osano vi v Ljubljani 300 Din, Angeli Ažmanovi v Novem mestu 200, Dragi ši Ljapčeviču v Beogradu 1.000. Andreju Ga-brščku v Ljubljani 3.000. Idi Vidičevi v Ljubljani 20Ò. Amaliji Koširjevi v £kofji Loki 200. Antoniji Vasnerjevi v Velenju 250, RudoilJu Munru Mauerju v Mariboru 200, Mariji Majerjevi v Škofji Loki 400: Karolini Jargetovi v Mariboru 300, Marijani Punčuhovi 2(¥i. Sofiji Vilharjevi v Ljubljani 300, Elizabeti £ i trnkov i v Ljubljani 300. Mateju Frasu v Mariboru 300. Tereziji Pločnikovi v Gustanju 300. Juliji Golobovi v Mariboru 300: Alojziji Strojevi v Trbovljah 300, Angeli iskati še prav posebej blagoslova od zgoraj, ker je katoliški dnevnik. Vsaka dobra stvar uspeva samo z božjim blagoslovom- s pomočjo Marije in raznih svetih zaščitnikov. Naš dnevnik je postavljen pod močno zaščito sv. Jožefa- Poleg tega smo izbrali za našo zaščitnico še sv. Terezijo od Srca Jezusovega Saj je ravno njo proglasil naš epis-kopat za zaščitnico dobrega katoliškega tiska med hrvatskim narodom.« Dalje poroča »Hrvatska Straža*, d« je organizirala posebno molitve za svoj napredek. Okoli 30 duhovnikov bere po enkrat na mesec brezplačno mašo za procvit lista, posvetni ljudje pa stopajo vsaj dvakrat mesečno ta njo k obhajilni mizi. priprave za proslavo dne dr. Mačka Cerarjevi v gfc Vklu 300. Andreju Habjasr čiču v Domžalah 300. Antonu Hale-erju v Črni 300. Alojziji Klemcnčičevj v Poljščici 300, Ivani Vrtavšfcov.i v Ljubljani 300. Tereziji Marinkovi pri Sv. Lenartu 300. Fra-nju Petrovičiču na Rakeku 300. Gregorja Jesenku v Dragi "«V». Ignacu Kariinu ▼ Slovenski Bistrici 400; Francu Nafrlasn v Šmarju pri .TeSäah 300, Frančiški Kokaljevi v Veliki vati 300, Oroslavu Kušou v Celiai 200. Tereziji Za-g tajsko vi v Konjem 300. Josipini Globočni-kovi v Kranju 200. ?tariji Bkimarjerjevi r Ljubljani 500, Celerini Raztreseno vi v LjuMj.mi 500. Anki Kristanovi v Celju LOOO Tere7.il vKolškovi v Änartnem pri Litiji 200. Angeli Cerarjevi Črnučah 500. Ivann Lampertu v Ljubljani 200, Jožetu Krevljn v R-ajhenburgu 200. Pavli Mohoričevi ▼ Ljubljani 200 in Tereziji Kumikovi pri Sv. Lenartu 200 Din. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška, Slatina, 30. junija, i. Dane« je bilo odigrano poslednje kolo turnirja. Prva sta končala Trifuiiorič in Schreiber. Slednji je igTal otvoritev slabo in izgubil. Pire je kot črni izbrtl nasproti Tomoviču Karo-Kanovo obrambo in je v izenačeni poziciji ponudil remis, kar je Tomcvič sprejel. Ko je Najaorf ki je igral s Sä-misehem, videl, da jé Pire remiziral, je takoj ponudil Sämischi. remis, ker mu j« to zadostovalo za prvo mesto. Sämisch je remis sprejel. Ostale; partije Se niso bile končane, vendar ne fedločajo o štirih prvih mestih in tudi ne o vprašanju jugoslovenskega prvaka, kateri naslov je že tretjič pripadel Pircu Stanje po zadnjem kolu: 1. Najdorf (Poljska) 9 in pol, 5.-4. Foltys, Pire, Sämisch 9, Trifunov č 7 in pol, Bröder, Kostič, Vukovič 7 (1), Gereben, König 6 in pol (1) itd. V Zagrebu se živo pripravljajo na svečano proslavo rojstnega dneva dr. Mačka, ki bo 20. julija. Osnovan je bil posebni odbor, da bo organiziral proslave. Predseduje mu narodni poslanec dr. Josip Reberski. Prosktva bo trajala ves dan. Zvečer bo zaključena z veliko veselico na prostoru športnega kluba »Concordia«. Tam bodo žgali tudi velike ognjemete. Med drugim bodo z bengaličnim ognjem m raketami vpriao-rili ogromno sliko dr. Mačka. Ves dan bodo prodajali po Zagrebu in okolici posebne znake s sliko dr. Mačka. Znaki bodo isto-1'časno vstopnice na veselice. Vremenska napoved K lr ZetmiTtcko vremtmsh ) v vsej kralje*"mi ski, savski in drinsl je nekoliko padla. 7, najvišja Beograd Zemun8ka, no z dežjem v vsej vbodni polovici, kovati je nekoliko predelili. Temperatur čffla. Zagrebška: Nestal ponekod nevihte. . Dunajska; Iiboljžaije vreme«« « P« e; poročilo: Oblafin« aije ponekod v dnav-banovini. Toplota jnižja, toplota Užiee stopinj, napoved: Obiač-jaljeivmi. posebno v škod nevihte. Prida« i asmitve v zahodnih bo nekoliko pogko- % lokalno deževje? sJUTRO St 151 Cairte^tm 1937. Naši kraji in ljudje Ves Niš Je stari! 60*letnico fwje svobode v • : £ màmm Ss ...■> m '* a T v M- V< " < ^ * ^ ^ * ' «e--. » ; ' ' — ' N i. 4 ym Pred mimohodom vojske in Sokolov se Je ob častni tribuni, kjer je bil s člani vlade in senata Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, zbrala velika množica predstavnikov nacionalnih organizacij Niša in okolice Obnova starodavnega rudnika Sest vekov je počival že od Rimljanov izkoriščani zelo bogati rudnik na Kopaoniku Svečan, konec jtrnija Malokje je v remiji toliko rud kakor v Kopaoniškem masivu. V tem gorskem ma-■rivu je začel v začetku junija obratovati rudnik Kopaonik, ki spada po svojem bogastvu in velikosti med prve evropske rudnike. Šesto stoletje že *eče. odkar je, tu zamrlo vsaiko rudarsko ^vljenje. ki je bilo nekdaj zelo živahno. je Kopaonik, še idanes poln starih ritrskih in saških rudniških jam in rovov, ki so tako ozki, da ee je moial človek plaziti po njih. V rimsiki Öobi so delo v rudnikih opravljali eužnji, M so v torbicah iz kože prinašali rudo iz tesnih nizkih rovov. Da so bili stari Rimljani in poznei« Saši prvovrstni radarji, priča nebroj starinskega orodja, najdenega v starih odkopih. NaSli so težko kladivo za razbijanje rude iz 5vti= ega materiala, ki je močnejši od našega najboljšega jekla. Zelo »animivi so stari eksplozivi, ki so jih na-Si v izklesanih luknjah starodavnega rudnika. Eksploziv je podoben neki vrsti testa h žganega apra, pametnega t raznimi neznanimi sestavinami. R mski rudarji so tak eksploziv vtikali v Inferi, katere so zamašili g suho praprotjo. Zanimive so tudi stare vrvi iz lipovega lubja, po katerih eo se rimski radarji spuščali v jame. Leta 1932 je znano angleško velepodjetje »Trust Limited« začelo otvarjati stare ro-re m jaške sa «twmiH^ ore?*kavr> rud in. ko eo bili izidi ugodni, je bilo ustanovljeno novo rudarsko podjetje »Kopaonik Mineš Limited«. Potem so po 6001etnem mirovanju spet odjeknili zvoki rudarskih krampov, lopat in kladiv, novo rudarsko življenje se je prebudilo v kopaoniških planinah. Dela se neumorno dan in noč, akcije podjetja se dvigajo na londonski efektni borzi, zakaj na najnižjem horizontu rudnika so pred kakimi 14 dnevi odkrili zlato v toliki količini, da se novootvorjeni rudnik lafoko meri z najbogatejšimi rudniki zlata na svetu. Direktor rudnika inž. Jackson, ki je deloval že v vseh večjih britanskih rudnikih, je mož izredne energije in pod jetnosti. Uve-vedel je ameriški tempo dela, ki nam ga nazorno predočuje Kellermannov roman »Tunel«. Važne naloge pri organizaciji novega rudnika so po* vanja alno trpela na razmahu, a ktanfla ni. Jufbßamtt, 3d še danes aktivno sodelujejo T četi so: Štefan BOrnšek, Jernej Šanah, Freme Poènife, Konrad Gologranc, Ivo gpegHč in, Ignac Podpečan. feerjo pri Celju 29tettioo obstoja in pri MaliČu« <>zur Stadi Wien«), ki je Se pred «vetovno vojno sprejemal goste. Leta 1757. je stala na tem prostoru pritlična hiša, aa njenim gospodarskim poslopjem pa se je razprostiral ob sedanji Aleksandrovi cesti tja do Muzejskega trga obžiren vrt Zgodovinar Radica piSe, da ie 1. 1788 tu gospodaril Andrej Mali? (MalKtech), In so njegovi nasledniki krog L 1883. dvignili hotel v dve nadstropji. Pri Maliču je pesnik Stanko Vraz — kakor je razvidno v njegovih delih — občudoval slavno ljubljansko >Spra-hoc Ko sta namreč z Rusom Sreznjevdkim dne 8. aprila 1. 1841. stopila v to gostilno, je Vraz nagovoril v hrvatskem jeziku sobarico, pristno Kranj ieo, ki ga je vprašate: *6afajo en ali dva eimra?« Seveda ae je Vraz od srca smejal tedanji ljubljanski govorici. Nekdanja MaKčeva hüte _______ je hite pred 25. leti last leeotrica Deghengija, ki jo je prodal med vojno Jadranski banki, od katere jo je kupila tvrdka Beta. Zadnji resta vrat er je bil ▼ kleti pod MagdMSevo trgovino pred kratkim umrli poz^ejšni zavarovalni ravnatelj Stanko Jesenfco. 2. Stara Jahalniea na Bleiweisovt segli v bližini banske uprave bo tudi padla v začetku julija, saj se njeni prejSnji lastniki že remo pripravljajo na podira11 je dosedanje stavbe. Znano je, da je konee aprila kupila to »podrtijo« poštna hranilnica v Beograda, ki namerava na tem obširnem prostoru zgraditi za svoje uslužbence moderna veliko stanovanjsko hSa Ves kompleks, otstoječ iz dveh semfjl-gkih parcel štev. 214, in 247 katastralne občine Kapucinsko predmestje v izmeri 2117 kvadratnih metrov, je kupite poštna hranilnica za znesek 1,200.000 din od testni kov, označenih ie od I 1885. Kot »Leibacher Reitschulverein«, ki ae je L 1925. prekrstil v »LjubHenstoo jahalno druStvoc Kupno vsoto 1,100.000 din mu je hranilnica takoj izplačate po podpisa kupne pogodbe, do-čhn je 100.000 din zadržala kot jamčevino ko bodo prejSnji lastniki stavbo podili in spravili e površja do 1. avgusta L L ves podrti stavbni material. Svet ob Bleiweieo- vi cesti je razmeroma precej drag, saj velja kvadratni meter površine nad 565 din. 6voi čas ni Wo tako, ker ondi vedikih palač in vil Se ni bik», cesta pa je vrha tega bite stalno blatna. Staro jahalnico so preprosti ljudje naziva« za >rajtšokx. V njej so od časa do časa imele razne cirkuške družbe svoje prireditve. Drugače je stala vedno prazna Tako bo letos iz središča mesta izginil te ostanek nekdanjega nemškega vladanja v Ljubljani. Smrt zaslužnega narodnjaka V Kostanjevici je v ponedeljefc «večer umrl g. Valentin TJr&lč, ki je bolehal ie cd pomladi. Siaibeto ma je srce hi vsa skrbna nega zdravnikov In soproge gospe Jerice mu ni mogla pomagati. Bolnik je stojično prenagal tegobe, najbolj pa ga je žalostno, da m mogel več na Zaj&ka, kamor je v zadnjih letih tako rad hodil na počitnice in kjer je Se tako vneto pomagal pri gradbi in ureditvi vile in kleti svolga svaka g. Dorè ta Pftrca, prokurista veletrgovine I. C. Mayerja v Ljubljani. O. Valentin UnSiö je bil kremeni* značaj, prava kra&ka korenina. Do prevrat» jevo dil trgovino z meSankn blagom, pozneje pa se je pečal z ramimi drugimi trgovskimi postL Kot zaveden narodnjak ja stol vedno v ospredju vseh krajevnih naprednih organizacij. Dolga leta je UD starosta Sokola hi dele suedi tfbkega «drevja je odtoftU to mesto, kar je bOo salo M Bokotam in seveda tudi ujauu. Požrtvo- se >e udejetvoval tudi prt uafceiatvu oto&tttrice hranfinioa In v darvöne Po prevratu je Ml pasi, ki se Je ranxtetttev posestva verakega naklada. ▼ visoki starosti 70 let je Ml Se mladesriflfa» čil in delaven. Vrlemu narodnjaku ho oli Hs njen časten apemin. Kdo U študira srednjo šolo? Irves*ja, Id jih srednje iole objavljajo ob kenea vsakega Šolskega leta, ao včasih prinašala precej zanimive statistične preglede o gibanja dijaške mladine, zadnji čas pa postaja to gradivo precej skopo odmerjena Da bi takSne objave samo koristile spoznavanja socialnega in življenjskega mil je ja, te katerega študentje prihajajo in v katerega po opravljenih izpitih grer da nam najbolj nazorno pričajo podatki, ki jih je letos objavila v svojem letnem poročilu državna trgovska akademija v Ljubljani. Odtod povzemamo, da prihajajo na trgovsko akademijo v vidnem nesorazmerju s provinco predvsem dijaki iz Ljubljane in najbližje okolice. Od 240 učencev, ki jih je zavod imed v preteklem leta, jih je 155 iz Ljubljane same doma, 18 iz okolice, 60 iz drugih krajev _ dravske banovine, 1 iz savske, 6 pa iz tujih driav. Po stanu so stanSi dijakov v pretežni večini samostojni trgovci (40), nato pa slede državni in druei javni uradniki (40) in upokoienci (37). Zanimivo je, da je med njimi tudi razmeroma veliko Število nižjih uslužbencev, alužiteljev (27). Potem pa si slede po vrsti industrijski podjetniki (19), privatni nameščenci (16), kmečki posestniki (15). industrijski uradniki (8) in nekvalificirani delava (8). Zanimivo je, da prihaja izredno malo diiakov na trgovsko akademijo iz vrst trgovskih potnikov in sorodnih strok (4), pisarniškega osebja (2) in trgovskih pomočnikov (1). Med 340 je bilo na «voda 145 In popolnejBl je sedaj Tröysin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme In lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organismi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILY-SDT VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje Slovo priljubljenega žandarskega majorja Novo mesto, na Vidov dan. Od Novega mesta in svoje vzorne orož-ndSke čete se je te dni poslovil g. major Lovto Boneti, komandir novomeške arož-niške čete. Prišel je v Novo mesto juüja 1934 kot naslednik popularnega, majorja» GBSe 2Wfcovi6a. G. knajor Boneti si je zaradi naklonjenosti občinstvu kmalu pridobil epiošne simpatije. Podrejeno moštvo pm jg g, majorja noalo ceniti zaradi njegove pravičnosti in velike uvidevnosti in ga Je srčno vzljubilo. Poleg odgovorne atuäfbe se je g. majjor ves posvetil novomeški Strelski družini, katero je oživil k smotrnemu delu. Clan je bil neštetih društev, predvsem Sokola. Je splitski rojak. Po gimnazijskih študijah je moral k vojakom in se je udeležil svetovne vojne naj sofiki Aranti, borii ge je pri Gorici. Leta 1016. je prišel v ujetništvo im je v Italiji vstopil med prostovoljce, nakar se je boril za osvoboditev naše domovine na so-hmSM fronti. Po vojni je vstopil kot čaet-mäk k orožnikom. Služboval je v južni &r-Wji, nato v Skopi ju, Livnu, iz Tuzle pa je prišel v Novo mesto, od koder je premeščen na Sušaik. Od zglednega častnika so se poßkmti naši meščani pri Z. Bla-ževKSur-Pouli, kjer so bOi izrečeni mnogi iskreni ^joskrnlni govori. G. majorju to njegovi gospej soprogi želimo na mcvem mestu obilo zadovoljstva. Jubilej zvestega službovanja Pri ervangeljski cerkveni občini v Ljubljani opravlja že polnih 40 let službo cerkovnika g. Gustav Coriary, ki je v tej dolgi dobi služil že devetim župnikom, oziroma župnim upraviteljem. Rodil se je It, oktobra leta 1868 v Ljubljani kot sin zna- nega tnizamkega mojstra in pri očetu, ki ja bä soustanovitelj prostovoljne gasilske čete. ee je izučil za mizarja. Clan gasilske organizacije je postal že leta 1888 in se je v njej zelo požrtvovalno udejstvoval kakih 80 let. Dolga leta je bil tudi rekvizrter dramskega gledališča in prislužil si je skromno pokojnino. Službo pri evangeljski eenkvi še vedno marljivo opravlja in je zelo priljubljen pri vfeh članih cerkvene občine kakor tudi pri velikem krogu ostalih prijateljev in znancev. Naj bi tako ostalo še mnogo let. Obisk ugledne bolgarske zdravnice V Zagreb je prispela bolgarska zdrav-nka ga. dr. Jelena Šehanova, ki vodi ženski oddelek umobolnice v Karlukovu. malem mestu ob železniški progi Sofija—Ple-ven. Bolgarska zdravnica se bo tri mesece mudila v naši državi, da si ogleda umobolnice in razne zdravstvene ustanove. V Kariukovu so pred leti iz starega zapuščenega samostana napravili moderno bolnišnico za duševne bolezni v kateri je že zdaj prostora za preko 200 pacientov, abo «daj dobila paviljon, v katerem bo prostora še za 100 bolnikov. Zdravnico dr. Šeha-novo je priporočil direktorju zagrebškega higienskega zavoda načelnik bolgarske zdravstvene službe dr. Balkanski. Bolgar-zdravnica je 2e obiskala umobolnice r. »JUTRO« št. I5f Četrtek 1, VIL 1937. Domače vesti ♦ Opozorilo. Cenj. naročnike, ki prejemajo lisi po pošti. opozarjamo na že priložene položnice, ki so jih prejeli vsi, ki iiin je naročnina potekla ter jib prosimo, da obnove naročnino zaradi poslovnega reda, takoj prve dni julija. Oni, ki eo doslej plačevali na pol ali četrt leta vnaprej, naj blagovolijo to hvalevredno navado obdržati, ker nam s tem prihranijo položnice in pa mnogo truda in dela. Točno plačevanje naročnine daje pravico do >Jutrovega< nezgod nohtnega zavarovanja pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, zato naj naročniki poravnajo takoj tudi morebitne zaostanke. Naročniki, ki odhajajo na počitnice ali v kopališča in letovišča, naj ée pred odhodom naznanijo upravništvu svoj °ovi naslov, ponovivši tudi etari naslov, da bodo list nemoteno prejemali brez prestanka. Isto naj store tudi pri povratku. Uprava »Jutra«. * Ban g. dr. Natlačen do nadaljnjega ne bo sprejemal strank, ker bo v mesecu juliju na svojem rednem dopusta. Spange DJ» 10.— Kipa črtast, indaatw® Din 10.— „ Etamln vzorč»»t Din. a,— Pralni crej*» vaorča« Din 10.— Foldelsn češki. od Vin 6.— '9to ta perilo po Dir r 22.— MANUFAKTURA F. KS. SOÜVAN MESTNI TRG 24 * Diplomirana sta bila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze na kemičnem oddelku gdč. Cerar Jela iz Ljubljane in g. škerlj Boris iz Maribora. Čestitamo! * PrOnioviran je bil na zagrebški univerzi za doktorja medicine g. Branko Volav-šek, sin znanega ljubljanskega zdravnika-sprcialista g. Josipa Volavška. Čestitamo! * Lovcj zahtevajo izpremembo zakona o loru. Ob otvoritvi velike lovske razstave ▼ Sarajevu je bila tudi skupščina Zveze lovskih društev v Bosni in Hercegovini, v kateri je včlanjenih 60 društev s preko 2.000 c.l? nov. Skupščine so se udeležili tudi delegati lovskih zvez iz Bograda in Zagreba ter zastopnik bolgarske zveze h Sofije. Na skupščini so mnogo debatirali o zakonu o lovu in so se delegati izjavili proti sistemu lovskih zakupov. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva razne izpremembe lovskega zakona. S posebno resolucijo pa je bilo zahtevano. naj se izpremenijo pravila zveze lovskih društev. Pravila za vsa v zvezi včlanjena lovska društva naj bodo enafca-, da ho tako omogočena večja vzajemnost lovskih organizacij. Pomnite: Elektro podjetje Havliček je samo eno in to edino HAVLIČEK Fran na Sv. Petra c. 5, kličite za elektro popravila telefon samo 34-21. * Kolo jugoslovenskih segter javlja vsem onim, ki so prijavili svojo deco v kolonijo v dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, da odide dekliška kolonija 3. t. m. ob 18.23, 7. glavnega kolodvora Ljubljane preko Zagreba. Deška kolonija odide pa 2, avgusta ob istem času. Vsakokratno zbirališče na vrtu restavracije glavnega kolodvora 1 uro pred odhodom. Do 14. t. m. se sprejme izjemoma še 30 deklic in sicer samo za čas od 15. do 31. t. m. Dečki se pa ©prejemajo do vključno 20. t m. in sicer od 1. t. m. naprej kot do sedai. * Drnšba ?v. Cirila in Metoda v Ljnblja-ni prosi svoje podružnice in druga narodna društva, da zažgo na vseh gričih in hribih na predvečer praznika slovanskih apostolov sv Cirila in Metoda 4. t. m. kresove. ki naj bodo vidni znaki naše ljubezni fio domovine, našim neprijateljem pa znak, da čuvamo našo zemljo in naš rod. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josef o va grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni. za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšan je. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! s—I agi- reg. 8 or. 16. 4661«. Nastop Sokola v Laškem . Laško, 30. junija. Tudi Laško je pcfeazsJo preteklo nedeljo gvoje pravo, sakolsko in nacionalno lice. že 13- junija, naj bi bil običajni letni nastop našega Sokclsrkega društva, ki pa j« bil zaraJutra«. Posnemajte! ♦ Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite naravno Franc Jožefovo grenčico." ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. 1. Iz Ljubljane n— Beiervni oficirji člani Udruženja rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, naj se zglasijo v petek 2. ali v torek 6. t m. med 17. in 19. uro v društveni pisarni, kjer 6e jim bo sporočilo važno obvestilo komande vojnega okrožja. Ob tej priliki naznanjamo vsem tovarišem, da $e bo do torka 6. t. m. zbiralo naročnjke za nabavo zemljevidov v M = 1: 100000 po ceni din 750 za člane. Uprava. V Planinskimi! Pod čudovito lepo Radoho. pod Strelovec in Olševo, na vznožje Savinjskih Alp, v Robanov in Matkov kot, sončit, senčit in kopat, vas popelje avtobus vsako nedeljo zjutraj ob 5. uri iz Tavčarjeve ulice. V Ljubljano pa vas, zdravega in okrepljenega po svežem planinskem zraku, ki podaljša in pomiri življenje pripelje ob 22.48. n— Ljubljanski Sokol bo imel v eoboto 3. t. m. ob 20.30 svojo tradicionalno večerno telovadno akademijo. Letošnja bo posebno pestra, ker bo poleg vssb oddelkov nastopila tudi vrsta, ki si je že četrtič priborila Meč kralja Aleksandra I. — Ta vrsta bo pokazala vrhunske vaje, ki iih je pripravila za ta večer. Kakor vsako leto tako tudi letos ne bo manjkalo različnih bengaličnih lokov, umetnih ognjev itd. Telovadna akademija bo zelo zanimiva in pestra. Vstopnice se že dole v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. u— Akademski odsek JugosIoren»ko. bolgarske lige javlja vsem prijavljencem za letovanje v Varni, da bo danes ob 14. zelo važen sestanek v lokalu jugoslovenskih akademikov iz I. T. in G., arena Narodnega doma. Odbor vabi vse k točni udeležbi Kopalci, turisti in športniki ! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tyräeva cesta. u— Društvo »Tabore. Drevi bo v kemični predavalnici realke v Vegovi ulici ob 20.30 redni članski sestanek. Predaval bo g. dr. VI. Knaflič o goriikih Slovencih. Po predavanju važen pogovor o nedeljski vrtni prireditvi. Pridite vsi in bodite točni. u— Za enotno d&včno ol*jSavo. v članek, ki smo ga včeraj objavili pod tem naslovom, se je vi iaiia nekaj nerodnih pomot, ki jih je pozoren čitatelj lahko že sana spregledal, dive izmed njih pa naj vendar še posebej popravimo. O gestašči-nd, ki se za nove hiše pobira v Ljubljani, smo hoteli povedati ,da je v pretežnem delu Jugoslavije ne poznajo. v Ljubljani je blizu 4000 acvih h-iftmifr por-estnikov, ne samo 400, kakor je po tiskovni pomoti ostalo v članku. Gibanje poe^tnikov novih hiš za olajšanje davčnih bremen bo brez dvoma našlo simpatije v vsej naši javnosti, saj je znano, da so na periferiji Ljubljane v času največje stanovanjske ml zeri je zidali največ ravno pripadniki delavskih in nameščenskih slojev, s tem, da so Ljubljani pomagali reševati stanovanjsko vprašanje, so si naložili občutnih finančnih obveznosti, sa. nagrado pa so dan danes brezobzirno zapostavljeni. Naj navedemo za primer, da plačuje posestnik nove hiše, ki je z inkorperacijo prišel pod mesto, zdaj približno 80% več davka kakor poprej. V okoliški cWrni so mu za vzdrževanje hiše odbili cd kosmatega dohodka 30%, zdaj samo 20, raz?n tega pa so se znatno zvišale vodarina in vse druge dajatve. Kako težaven je položaj posestnikov nrvih hiš nam bo lahko razumljivo zlasti spričo dejstva, da so najemnine v zadnjih letih znatno padle. Davčna obla-stva so takoj izkoristila formalno spremembo položaja, da so šla z davščinimi navzgor, davčna olajšava pa je ostala okrnjena na deset let. üe bi bili posestniki novih hiš s periferije v eneki meri, kakor so glede višine davkov, izenačeni s svojimi tovariši iz nekdanje mestne občine tudi, kar se tiče davčne olajšave, bi pač mnogo laže prenašali nova bremena. Hišni lastniki bodo morali sami pod vzeti resno akcijo za odpravo tega krivičnega stanja, zlasti ker njihovo društvo ne kaže pravega razumevanja in potrebne aktivnosti. hotelo biti kanca. Vse te točke pa so nad-kriljevale proste "vaje članic pod vodstvom s- načelnice Kopačeve in članov pod vodstvom br. načelnika Poljšak». Bile so izvajane z nepopisno harmonijo in točnostjo, katašne — to je bila sedba tujih strokovnjakov — ni lahko najti. Mislimo, da gre v prvi vrsti hvala odličnemu načelniku br. Poljšaku, pa neutrudljfcvi naši na-četaikd s.- Kopačevi in njeni vztrajnosti in pridnost. Sokolsko društvo ni pokazalo samo, da živi, ono je pokaaalo, da heče in mora živeti, pokazalo je tudi, da napreduje, da gre ne oefraje ss na vse zapreke ln težkeče naprej za sokolSkim praporom. V sokolakih rokah in v sofeolskem objemu je usoda našega nacionalnega Laškega fai dokler js Laško v tem varstvu, se nama ni bati in lahko mirno zremo v boljgo tn srečnejšo bodočnost. Po telovadnem nastopu se je razvila pred sokol-dkim dometn prijetna zabava. Nič ni kalilo našega veselega raspoloženja, če so se zbirali na sosednem vrtu naši nasprotniki, željno pričakujoč kakih incidentov, da bi se jih Izrabljalo. Vse je bilo mirno, vse je bilo veselo in vse razigrano. Zabavo smo zaključili s policijsko uro dostojno, kakor je bila pričeta. Tako moralni, kakor gmotni u«peh te nedelje je ogretnen, v tehničnem pogledu pa je prekosil vse naše nade. Vseh telovadečih je nastopilo 280. med tetniu 78 Ženskih pripadnic. Občinstva je prišlo, razven telovadečih, okrog 700 do 800. Cc namreč število nizko vzamemo. •— V nedeljo bo pred hotelom >TtvsH< velika vrtna prireditev s plesom is sreCo-loTom. Vstopnina »amo S Dia. Cisti dobiček t socialne namene. — Drnitvo »Tabor«. n— Zanimiva nmetniska raistav» v Jakopičevem paviljonu to zaključena v nedeljo 4. t m. ob 19. Kdor se zanima za nnr tive iz Makedonije in za lepoto naše domovine, naj razstavo obišče, da ne bo zamudil ugodne priložnosti. Iz Celja e— Podpor» revnim kmečkim sinovom. Mestna občina celjska bo prispevala iz razpoložljivega kredita podporo revnim kmečkim sinovom, ki bi obiskovali katero izmed kmetijskih šoL Prosilci morajo biti iz območja mestne občine celjske in izpolnjevati pogoje za sprejem v kmetijske šole. Pravilno kolkovane prošnje je treba vlagati v vložišču mestnega pogla-vadstva do vštetega 15. avgusta. e_ Javna mestna knjižnica bo od 1. do 15. t. m. zaprta. e_ Bedasta demonstracija. V torek okrog »/ili- zvečer je neki fant strgal z deske na Celjskem domu, na kateri je nabito »Jutro«, par strani naflepljene številke. Ko so ga nekateri ljudje opazili in ga ustavili, je rekel, da je prišel v Celje na tabor JRZ. Povedal je tudi, kako se piše in da je doma iz Slivnice pri Celju. e— Ukinitev toka. Mestna elektrarna bo v nedeljo 4. t. m. zaradi nujnih popravil ukinila dobavo toka za mesto od 7. do 12., za okolico pa od 7. do 13. e— Nov delovni čas na mestnem poglavarstvu. Za. dobo od 1. julija do vštetega 31. avgusta je uveden na mestnem poglavarstvu neprekinjen delovni čas. ki traja od 7.30 do 13.30. čas za sprejemanje strank ostane neizpremenjen. e— Vandalizem na mestnem pokopališču. V zadnjem fcisu se nekdo na mestnem pokopališču v Celju ukvarja z zločinskim uničevanjem cvetja in zelenja na nekaterih grobovih, ki jih poliva z neko ßtrupeno tekočino. Prosimo varnostno oblast, da. bi posvetila pozornost tudi temu početju. e— Nesreča na GPziji. v torek popoldne je po orlovskem telovadnem nastopu na Glaziji padel zvočnik na neko žensko in jo občutno poškodoval po glavi. Pone-srečenko so prepeljiaüi z reševalnim avtomobilom v bližnjo bolnišnico, od koder so jo poslali v domačo oskrbo. e— Dve žrtvi napadalcev. V torek zvečer je neznan moški v Medlogu napadel 20-letnega telefonista Josipa Lipovška iz Medloga ter ga zabodel z nožem v levo stran prsi in levo roko. Na Dobrovi pri Celju je neki moški v pijaraosti zabodel 36-letno tovarniško delavko Heleno šta-molovo z Dobrove z nožem v levo stran prsnega koš3- Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Ki"o Union. Dane* ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm >Bela parada« z Loretto Yoimgovo in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »NJEGOVA TAJNICA« ... — V glavni vlogi pred kratkim umrla umetnica Jean H AK LOW. Iz Maribora a— General MUenkovič zapušča Maribor. Častniki mariborske garnizije in nacionalni Maribor pripravljajo poslavljajo čemu se priljubljenemu mestnemu poveljniku generalu M. Milenkoviču prisrčno odhodnicó. G. jeneral si je v teku svojega službovanja v Mariboru pridobil mnogo odkritih čestilcev in prijateljev. S svojo ljulažnivostjo, prijaznostjo in ljudomilost.io si je pridobil tople simpatije uacionalnoea Maribora. Ni bilo nacionalne prireditve, ki ji ne bi bil prisostvoval general Milcnkovič, ki je z oče-tavsko toploto skrbel za podrejene častnike ter vojake. Priljubljenemu generalu želimo na novem službenem mestu, kamor je prosil iz rodbinskih razlogov, čim lepših uspehov. Na njegovo mesto je imenovan general S. Ptanojlovič. a— Nov vojaški kspelnik. Po kapetann Svobodi, ki je bil premeščen iz Maribora, je h'"] imenovan za kapelnika tukajšnje vojaške godbe kapetan Josip Jiränek. a— Mestni župan dr. Juvan se je vrnil z dopusta in je zopet prevzel županske posle. a— P. n. abonente naproša uprava mariborskega Narodnega gledališča, da vsaj sedaj poravnajo svoje zapadle obroke. a— Javno predavanje priredi jutri 2. t m. ob 20 Društvo jugoslovenskih akademikov v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Predaval bo s. univ. docent dr. Fran Zwitter o "Koroškem narodnostnem vprašanju«. Vstop ie prost. a_ Iz sodišča. Okrožnemu sodišču v Mariboru je dodeljen s'vini pripravnik Otmar Cvirn, doslej pri sreskem sodišču na Pre-va ljah. Sodni pripravnik pri tuk. sreskem sodišču Milan Cinauer je dodeljen ereskemu sodišču v Dolnji Lendavi. sodni pristav Oskar Tornine*- pri tuk. sreskem sodišču pa za sodnega pristava v Marenbergu. a— 300.000 Din škode je napravil požar, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju graščine Netzle v LibHičah pri Dravogradu. Ogenj s« ie z bliskovito naglico razširil na vse gospodar=ke objekte in jih uničil 6 hlevom vred. Zjrorelo je tudi o krof 300 vagonov sena in več glav živine. Škode je za okrog 300.000 Din. Samo izredni požrtvovalnosti gasilcev je pripisati, da ogenj n! zajel tudi ostalih objektov in bi bila v tem primeru katastrofa neizogibna. a— Poskušen vlom v občinsko pisarno. Doslej še neznani zlikovci so v noči na eredo skušali vlomiti v občinsko pisarno v Ko-šakih. Splazili so 6e v klet, od tam pa so skušali zvrtati luknjo v strop in tako priti v pisarno. Svoje delo so že skoraj opravili, ko je postal pozoren na ropot nočni čuvaj, ki je s svojim prihodom vlomilce prepodil. Prišel pa je že v zadnjem trenutku. V strop je bila že izvrtana velika luknja in po vlomilci tudi že odstranili lfsena tla v pikami. Policija ie poslala svojega daktilo-grafa, ki je našel več prstnih odtisov, na podlagi katerih upajo, da bodo vlomilce izsledili. a— Afera. Poročali «no o tragični smrti 28 letne delavke Marije Grozlove, ki je postala žrtev odprave telesneera plodu. Koša-ški orožniki so sedaj ovadili državnemu tožilstvu. da je v smislu izpovedbe pokojni-činega moža izvršila splav neka oeeba ki mu je plačala tudi posrrebnino v znesku 2500 din ter mu obljubila 20.000 din, če o zadevj molči, nakar mu je ob trenutnem pomanjkanju tega zneska izstavile kupno pogodbo za prodajo zemljišča v Hočah. Zadeva bo imela svoj zanimiv epilog pred tukajšnjim sodiščem. v a— Obupane* v Dravo. V torek proti ve- čPni je skočil 7. državnega mosta v Dravo l7 letni Jakob šibenik iz Krčovine. Alojz Braöko in Robert Vergiez sta ga v bližini 1 KINI 1 -1 22*21 UNION DANES POSLEDNJK! • Velefilm po znamenitem romanu Claudea Farrerea NOVI Ii J C D J E v glavni vlogi Harry Baur. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. Kristijanovega kopališča spravila na kopno, nakar so ga reševalci od premili v bolnišnico. Mladenič je dejaL, da je hotel v smrt, ker je božjasten. — Par ur zatem je hotela z državnega mostu v Dravo 48 letna Marija R. iz Jezdareke ulice, ki jo je v zadnjem trenutku potegnil z oeraje šofer Adolf Dobrajc. Na stražnici je Marija R. dejala, da je storila svoje dejanje iz ljubosumnosti ar— Ni bn zločin. V torek okoli 22. ure so našli na Pobrežju, Aleksandrova cesta 90, v živinskem hlevu, mrtvega 27-letnega Avgusta Zunkoviča. ki je bil naslonjen ob zid. Prvotno so domnevali, da gre za zločin. vendar pa je zdravniška preiskava ugotovila, da je 2unkorič umrl na posledkah kapi. iz žlvlienja na dežel? BLED. Zvočni kino predvaja od 2. do 4. t. m. velefilm >Ne poaabi me!« Poje slavni tenor milanske skale Gigli. Od®!ei igra kino dnevno, vsak petek in ponedeljek z novim programom. Vremenska poročila Ljubljana, 30. iunija. Z oblačnim in deževnim dnem se je poslovil rožnik in odprl vrata drugemu poletnemu mesecu, juliju. Od kresnega dne, ko se je sonce povzpelo najvišje na svoji poti po obzorju, je pohitela priroda in pognala v zelenje nove sokove. Večina cvetlic in drevja je že od cvetela, listje je doseglo normalno velikost in nastavljeni plodovi pohitevajo, da dozore čimprej v svojo končno obliko. Mnogo obetajoče sadje, ki je v prvih pmladnih tednih srečno ušlo pogubni slani, se je v neverjetno pogostnih nevihtah po vsej Sloveniji zred-čik> na vejah, stalno menjavanje sonca in dežja je povzročilo rastju še več rje. In ko bo v dolinah pisano cvetje zmerom bolj gin evalo, bo vstajala visoko v gorah nova pomlad in sredi poletja raj^mila naokrog toliko lepote najraznovrstnejših barv7, ki bodo prav zaradi kratkega časa naglo zamrle. Saj se pretihotapi med nje že v prvih hladnih dneh po Velikem šmarnu s temenov gorà. pogubono*ni sneg in drobni plodovi morajo računati s tem. Vreme je bilo v juniju obeleženo že z vsemi prilastki visokega poletja. Zgodaj je sililo živo srebrp visoko v cevko, soparno pripeko so skoraj dan za dnem motile močne nevihtej. In sredi najbolj vročih dni se je ponovno shladilo in po kratkem presledku spet zntrva zjasnilo. Pogosti temperaturni skoki pričajo o neuravnovešenosti orveea paefcne^. -meseca, ki mu v pogledi/ vročih èni obeta biti julij šc zvestejši slednik. Stoletni koledar, ki ga za poskušnjo objavljamo. je pokazel precejšnjo verjetnost. Kakcr smo bili že spočetka poudarili, so bila opazovanja »stoletnika't zbrana za podnebje v južni Nemčiji. In kdor je zasledoval njegove napovedi ves nT*seo, je moral priti do ugotovitve, da je z izjemo šestih dni, v katerih je »napovedala baš nasprotno, kakor je bilo vreme isti dan, verjetnost ugibar.ja o poteku vremena v mesecu po našem stoletniku neprimerno večja kakor so bile napovedi ?sto-letnikov«, objavljenih doslej po raznih pratikah in stenskih, koledarjih. Seveda moramo čitatelje ponovno opozoriti na osnovno pravilo, da sta v vsem vremenskem kraljestvu temeljni meji med dvema vremenskima tipoma na eni strani lepo in sončno vreihe, ki naj bi bilo brez dežja, na drugi stnipi pa deževno ali tudi oblačno, v katerem ni pričakovati stanovitnega sonca. Ake tedaj s-stoletni*, kljub napovedi sončnega ene, obljublja krajevni dež ali nevilite, so lahko baš kraji tega ali onega opazovalca zajeti v večjem ali manjšem deževnem obsegu. Kaj pa obeta stoüetni koledar, ki je r 84% primerih uganil vreme v rožniku, tudi za naše kraje, a mesec julij? Evo, za vsakega nekaj, za. kopalce in turiste pa se še posebej najavlja zlata doba letovanja. Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarja Dan je dolg 16 ur. 2 minuti in se do konca meseca skrajša za 56 minut. C. 1. Teobald ! več. oblačno, hladneje Z. krajec ob 14.03 | P. 2. Obisk M.D. deževno J- I o i 3. do 9. zelo vroče in ]( po, le ponekod deževne motnje S. 3. Leon N. 4. Urh P. 5. Cir. i Metod T. 6. Izaija S. 7. Vilibald C. 8. Elizabeta Mlaj ob 5.12 P. 9. Nikolaj S. 10. Amalija N. 11. Pij P. 12. Janez T. 13. Marjeta S. 14. Bonavent. C. 15. Henrik Poročilo Meteorolog ga zavoda na universi j junija Ljubljana 7. 756.8,156, 91, SW2, 10, dež, 11-4; Maribor 7. 756.1, 1<0, 90. O. 10, dež, IX); Zagreb 7. 756 6. 17 . 90. O. 10; —, —; Beograd 7. 755.9, X 70. SE2. 10. dei, 2.0: Sarajevo 7 757.1, [ 0. 70. SW1 10, —, —. Temperature: I ! :Jjana 226, 144?; Maribor 28.0. 13.0; Zi ! £b 25.0, 16.0; Beotrrad 32.0. 19.0; Sarajev 1 >8.0, 19.0; Skopije 32.0, -; Split 25.0, —. nočni nalivi riogni nalivi 11. do 27. zelo vroče lepo, suša, le redkokj« malo dežja »JUTRO« št 151 5 CetrtcE, 1. vn. 1937. Gospodarstva Francoski frank ne notira več Poročali smo že, da je francoska vlada v torek zaradi nove devalvacije franka odredila zaporo vseh deviznih in efektnih borz in odredila do preklica moratorij za vsa plačila v devizah in v zlatu, in za menična plačila. Finančni minister Bonnet je v zbornici sam priznal, da ni mogoče več držati franka na dosedanji višini in da je vlada podvzela korake, da se opusti najnižja meja, določena z zadnjim devalva-cijskim zakonom in z valutnim sporazumom med Francijo, Anglijo in Ameriko. Ni torej več dvoma, da bo izvedena nova devalvacija franka. V kakšni izmeri 86 bo gibala ta ponovna devalvacija, zaenkrat še ni znano. že včeraj smo poročali, da pričakujejo v finančnih krogih, da se bo Francija vrnila na staro pariteto nasproti funtu, t. j. na 125 frankov za 1 funt, odnosno 25 frankov za dolar. Doslej je znašala približna pariteta nasproti funtu 110.80—111 frankov za funt in bi novi pariteti 125 funtov ustrezala nova devalvacija v višini nekaj nad 11% dosedanje vrednosti franka. Kako znano je tudi Italija lani v jeseni takoj vzpostavila stare paritete nasproti dolarju in funtu, kar ustreza celotni devalvaciji za preko 40%. če bo Francija v resnici uvedla pariteto 125 funtov za. dolar, tedaj bo celotni obseg devalvacije povečala na isti odstotek, kakor je znašala devalvacija v Angliji, Zedinjenih državah in v Italiji ter v večini držav angleškega bloka. Kakor se zdi, pa ne bo določena nova relacija franka nasproti jlatu, kakor je bilo to v devalvacijskem zakonu od 26. septembra lanskega leta, ki Verjetni obseg devalvacije 11 — 15% določa novo vrednost franka v okviru 43_49 miligramov čistega data za 1 ftGtode obsega nove devalvacije franka obstoja še načrt, ki sta ga sestavila Rueff in Baudoin. Ta. načrt predvideva znižanje zlate vrednosti franka na 35 do 36 mili-graanov čistega zlata za 1 frank, nasproti 43 gramom, kolikor znaša spodnja meja po dosedanjem zakonu. Nasproti dosedanji pariteti hi znašala po tem predlogu devalvacija okrog 15%. Vsekakor je jasno, da bo nova pariteta nižja nego 43 mi-ligramov čistega zlata za 1 frank, kajti tej zlati vrednosti ustreza tečaj funta 113 frankov, kar je le malo nižje nego je znašala v zadnjem času pariteta nasproti funtu (nekaj manj nego 111 frankov za funt). Trgovanje s francoskimi franki je tudi na vseh inozemskih borzah ustavljeno. V torek je le še amsterdamska borza zabeležila nominalni tečaj 7.95 nasproti 8.1137, kolikor je znašal tečaj prejšnji dan. Tudi terminske kupčije s franki so docela prenehale. To stanje pa seveda ne more trajati dolgo in je verjetno, da bo francoska vlada takoj po odobritvi pooblastil izdala ukrepe glede devalvacije. V Švici so prav tako suspendirali trgovanje s francoskimi franki. V privatnem prometu pa je tečaj padel na 18.70 švicarskih frankov za 100 francoskih frankov nasproti 19.60 v ponedeljek. Včeraj pa je tečaj v privatnem prometu padel na 17—17.50, vendar ni verjetno, da bi Francija v takem obsegu izvršila ponovno devalvacijo. Gospodarske vesti = Naš letošnji izvoz. Poročali smo že, da je znašal v prvih petih mesecih letošnjega leta naš izvoz 2405 milijonov Din, t. j. za IO67 milijonov Din več nego v lanskem letu. Podrobni podatki nam kažejo, da odpade pretežni del te povečane vrednosti na izvoz žita. Pšenice in koruze smo letos v petih mesecih izvozili za 546 milijonov Din nasproti 13 milijonom v istih mesecih lanskega leta, tako da odpade na povečani iz-^oz pšenice in koruze polovic« vsote, za katero se je izvoz poveöal. Znatno se je po-Tečala tudi vrednost izvoza lesa, namreč od lanskih 339 na 446 milijonov (za 207 milijonov). Izvoz rud se je povzpel od lanskih ■M na 223 ("za 1"1 milijonov), izvoz živine in ž.i»inekih proizvodov pa od 506 na 606 milijonov (za 100 milijonov). Ob novi žetvi. V Vojvodini se je pri-te dni žetev pšenice. V strokovnih ih zatrjujejo, da bo žetev prav dobra av bo pridelek pO količini zaostajal za planskim letom za kakih 5%. Kvaliteta p'-esiice pa je letos boljša nego je bila lani. Računajo, da bo znašal izvozni preseže» 36.000 vagonov, skupaj z ostankom stare pšenice pa bomo imeli za izvoz okfog 45.000 vagonov. Glavna z^ružna zveza in Prizad. Na sklepa širšega odbora Glawne zale zveze je njeno predsedndštvo izda-i0g« in »Oeg« 250 — 360; >2« 230 — 240, >5< 210 — 220; »6« 180 — 190: >7« 150 — 160. >8« 110 — 115. Otrobi, bašfci banatsfci 86 — 93. + Budimpeštanska terminata borža (30. junija). Tendenca čvrsta. Koruza : za julij 11.31 — 11.32. za avg. 11.61 — 11.63. BOMBAŽ + Liverpool, 29. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 6.74, (prejšnji dan 6.79) za okt. 6.82 (6.87). M dee. 6.81 (6.86). 4- Newyork, 29. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12.16 (12.30), za dee. 12.16 (12.22). Blisk In letalo Neko angleško prometno letalo, ki vozi iz Pariza v London, je nad Rokavskim prelivom zadela strela. Aparat je samo malo poškodovalo in je ,lahko nadaljeval polet. Pristal je srečno v Croydenu. Nobenemu izmed potnikov se ni zgodilo kaj hudega. Postani In ostani član Vodnikove drofbe! Samopomoč drž. uslužben cev in njeni dobri zgledi Pobude zadružnega Ljubljana, 30. junija. Po dveh dnevih intenzivne podrobne debate, ki je prinesla soglasje v vseh bistvenih vprašanjih zadružnega dela, je bila danes ob 15.30 v dvorani kina »Sloge« slovesno ctvorjena glavna skupščina Zveze naibavljalniii zadrug državnih nameščencev. Na dolgotrajnih sejah in konferencah so funkcionarji zveze in delegat j« do kraja pretresli gospodarski položaj, v katerem se nahajajo široke plasti državnih nameščencev spričo dejstva, da se plače stalno znižujejo, cene na trgu pa stalno rasejo, in so očrtali naloge, ki jih bo morala zvezna uprava izpolnjevati v bodeče. Zaradi skubne priprave je glaivna skupščina potekla v do^tojänstvemem miru in obširni dnevni red je bil v nekaj urah izčrpan. številni gostje delegatov, ki so izmed 930 glasov, kolikor jih 280 v zvezi organiziranih zadrug šteje na kongresu, zastopali 743 poln omoči j , so svečani otvoritvi prisostvovali tudi številni odposlanci, g katerimi je naša oficielna javnost izpričala svojo pozornost zacfcružnemu po« kretu državnih nameščencev. Častno mesto je zavzel zastopnik Nj. Vel. kralja — brigaidnj general Popadič, po svodih odposlancih pa so bili zastopani tudi resorni ministri. Finannčega je zastopal pomočnik načelnika splošnega oddelka Pappié, prometnega načelnik splošnega oddelka generalne direkcije dr. Kavčič, prosvetnega inšpektor Dolenec, vojnega podpolkovnik Paulič. Navzočni so bili še dr. Orel kot zastepnika bana, predsednik mestne občine dr. Adlešič, finančni direktor Sedlar, železniški direktor dr. Fa-tur, direktor šumške direkcije inž. Božič, direktorja pošte svebnik Matjašič. Zastopane pa so bile tudi vse tovariške zadružne organizacije: za Glavno zadružno zvezo se kongresa udeležil generalni tajnik dr. Juretič iz Beograda, za ZSvezo gospodarskih zadrug Jugoslavije podpredsednik Bruno Stare, za Državno zvezo zadrug za kmetijski kredit podpredsednik Avra-movič in direktor Zveze zdravstvenih zadrug dr. šnajder. Prišle pa so tudi številne deputaci je iz fbratske Bolgarije in češkoslovaške pod yodstvam prof. bikova iz Sofije in člana upravnega odbora Mednarodne zadružne zveze v Londonu, Lustiga iz Prage, delegacijo iz Avstrije pa je vodil toungenlandski rojak Presič. Pozdravne besede Ko je predsednik štibler najprej prisrčno pozdravil goste in delegate, je bila na njegov predlog z navdušenim odobravanjem sprejeta vdancsfcna brzojavka. Nj. Vel. kralju Petru IL in pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu-n®m«sthiku Pavlu ter kraljevima namestnikoma dr. S tank o-viču in dr. Peroviču, predsedniku vlade in še nekaterim ministrom, tajniku Mednarodne zadružne T'-i'X Henriku Majiru v Londonu, predsedmi3cu bolgarske zadružne zveze Gancyu v Sofiji in pa ustanovitelju srbskega zadružništva Miloju Avramovi-ču. Za tem so. kongresu sporočili pozdrave češkoslovaških, bolgarskih ia avstrijskih zadružnikov njihovi predstavniki Lustig, prof. Diikov, Kolučev, Hriatov in Presič. Izmed domačih udeležencev so kongresu poželeli najlepšega uspeha predsednik Nabavi jalae zadruge državnih železničarjev Klebl, zastopnik finančnega ministra Papié, tajnik Glavne zadružne zveze dr. Juretič, podpredsednik Zveze zadrug za kmetijski kredit Avraenovič, direkter Zveze zdravstvenih zadrug dr. šnajder in podpredsednik Zveze gospodarskih zadrug Stare. Delovni obračan Predsednik Stibler se je v toplih besedah spominjal še med letom umrlih zaslužnih zadružnih delavcev Alekse Djur-djiča, Nikole Kalena in Jc«vana Radaka, nato pa je v kratkih, zagoščenih potezah obnovil vse delo zveze v preteklem letu. Sledilo je predavanje unšv. prof. dr. Vehra o etičnem smislu zadružnega dela nato pa so delegatje po kratki debati odobrili poročila in upravnemu odboru na predlog nadzorstva izglasovali razreéndco. Na dnevnem redu je bila še razprav«, o nekaterih važnih predlogih, (kj ^"(segajo v notranje poslovanje zveze. Tako je kongres določil meje, v katerih sme zvezna uprava dovoljevati kredite zadrugam, to določil skupna vsoto ,ki jo lahko znašajo posojila in vloge. Spremenjeni in dopolnjeni so bili nekateri členi »veznih pravil. Upranmi odfoor je dal pobudo, In odtlej?« »Nikoli več«. »Lepo. Kaj pa. ste delali vseh petnajst let po obsodbi?« »Sedel, gospod sodnik«. V nedeljo, dne 4. julija prične Izhajati naš novi tekoči roman & Sabatini: MORSKI KRAGULJ R. Sabatini, ki je vkljub svojemu italijanskemu imenu anglefiki pisatelj in učenec slavnega R. L. Stevensons, odpira v tem romanu nenavadno, tra-' gično razgibano rodbinsko kroniko iz dni, ko so vladali v Alžiru Se arabski pade in s svojimi gusarskimi galejami okrutno strahovali Sredozemlje. — »Morski kragulj« je napeto, hkratu pa z umetniško kulturo pripovedovano delo, bogato z vsem, česar si želijo naše bralke in bralci. i aJUISO« Ut MC «n i i Najhitrejši tudi na vodiT Polet v jasnem vremenu nad Severnim tečajem Višina arktičnih oblakov — Vremenoslovna odkritja ruskega letala „A. N. T. 25" po izjavi letalca čkalova Ruski letalci Ckalov, Bajdukov in Beljakov, ki so napravili polet iz Moskve preko Severnega tečaja in dospeli do Port-landa ter nosijo sedaj naslov »junakov Sovjetske unije«, so se odpeljali z drugim letalom v San Francisco, med tem ko je njih letalo >Ant 25« ostalo pod vojaškim nadzorstvom na letališču v Vancouvru. Na poletu v San Francisco so jih spremljali časnikarji in tem so drzni letalci povedali mnogo zanimivega o svojem drznem podvigu, čkalov je dejal, da so me-teorologična odkritja po njegovem mnenju najvažnejši uspeh tega poleta. »Ugotovili smo«, je pripovedoval, »da znaša višina arktičnih oblakov povprečno šest do sedem kilometrov in ne tri kilometre, kakor so mislili prej. Zato zahteva polet nad Severnim tečajem skrbnih priprav. Treba je računati z možnostjo, da boš mora! leteti v veliki višini, da boš izgubil razgled in da se bodo krila letala obložila z ledom. Med našim poletom so bila naša krila petnajst ur pokrita z debelo ledno skorjo, kar je težo našega letala znatno povečalo. Uporabljali smo deset ur aparate za kisik. Polet je dokazal, da gre najkrajša proga med Sovjetsko unijo in Zedinjenimi državami v resnici preko Severnega tečaja in da bo mogoče že v najbližjem času uvesti redne »turistične« zveze na tej progi. V ozemlju magnetskega tečaja smo se težavam izognili s tem, da smo bili že v naprej skrbno proučili vse odklone ma-gnetske igle. Polet je trajal 63 ur, med tem smo samo pet ur leteli v temi. Ko smo bili nad Severnim tečajem, smo imeli jasno vreme, tako da smo lahko opazovali neskončne -ledne planjave. Videli smo ogromna ledna polja z gladko površino, kjer bi se dalo v potrebi brez nadaljnjega pristati. Nikjer nismo videli vode razen v razpokah v ledu. Mnogo kilometrov daleč pa je bilo vreme izredno neugodno. Premagati smo morali strašne viharje, ki so trajali cele ure in smo izgubili na ta način mnogo goriva. Viharji, oblaki, gorovja in druge težave so nas prisilile, da smo krenili s prave sme ri. Navzlic temu smo premagali ovire. Po-gostoma smo le težko dihali, često nismo videli ničesar, od časa do časa nam je bila zveza po radiu, ki smo jo mogli vzdrževati še v višini 6000 m, prekinjena. Zato pa je motor stalno dobro delal«. Nevarna podobnost dveh sester Plesalka, njen in Mladi newyorski študent Harry Brown-Cook se je zaljubil v plesalko Mary Jane Smithovo. Mladi mož je sin zalo bogatega industrialca. ki se je na vse kriplje branil te zveze, toda Harry se je poročil s plesalko proti volji svojih staršev. Smitho-va ima seßtro dvojčico in ko se je poročila, io je pozvala k sebi Mladi mož je bil presenečen nad podobnostjo obeh sester. Ta podobnost ie imela posebne posledice. Sprva nehote, pozneje pa morda tudi hote. je Harry zamenjaval svojo že^o z njeno setro in je pač tisto poljubil, ali' objel. 2 in njena sestra ki jo je srečal. Žena se je temu sprva smenjala, potem je prišlo do majhnih'prepirov, končno pa je postala stvar zelo resna, ko se ie namreč Harry uprl njeni zahtevi, naj bi svakinja odšla. Te dni sta prišla zakonca pred ločitvenega sodnika. Žena ie menila, da je bil Harry z njeno sestro preveč nežen. Harry se ie zagovarjal s podobnostjo obeh. Žena ni hotela, da bi se stvar podrobneje preiskala, vendar je zahtevala ločitev. Ločitev in visoke alimente. Sodnik ie ra'pravo preložil, da pozove ša sestro za pričo. Str Statuitali bell — znani hitrejši ril rhu* g avtomobilom, se pripravlja, zdaj na hitrosten rekord tudi na vodL Napravil bo eksperiment • svojim čolnom »Bine Bird« na nekem ikot-. tkem jezera In upa, da se ma bo posrečilo doeiräi povprečno brzino 300 km na nr» Skoraj tisoč km na uro Ameriški listi poročajo, da je nov ameriški mornariški enokrovniik razvil med poskusnim poletom 9koraj neverjetno povprečno brzino 836 km na uro in za nekoliko trenutkov celo brzino 965 km. Gre za eno-sedežnik z motorjem 1250 ks. Letalo je mo glo navzlic svoji brzini pristati na matično ladjo. Listi pripominjajo, da je potrebno še uradno potrdilo te brzine. V Hollywood« sta pred kratkim poročila Mary Plckfordova, ločena žena Fairbanksa, In Charles Bogers Zlata mrzlica se obnavlja Aljažka zopet odpira iskalcem svoje zaklad* MEDICINSKI IZREKI öe ljudem ni vedno nekaj dražje nego življenje, tedaj življenje ni vredno mnogo. — Seume. So neumnosti, ki se razširjajo kakor nalezljive bolezni. — Larochefou-c a u 1 d. Zrak je treba uživati, ne da bi postali njegovi hlapci. — Zenker. Devet desetin naše sreče temelji samo na zdravju. — Schopenhauer. Sata mrzlica Kkmdyka, ki je ob koncu preteklega stoletja držala vso Ameriko v napetosti, se dozdevno ponavlja. Tudi sedai je Aljaska tista dežela, ki daje svoje zlate zaklade iskalcem na razpolaga Geologi so dejali, da eo v okolici Kusko-vimskega zaliva velika ležišča zlata fa platine. Ta vest le zadostovala, da je odpotovalo takoj tri sto iskalcev zlata v mesto Bethel in tem je v kratkem času sledilo novih 400 iskalcev. Majhna razlika pa je med temi modernimi iskalci zlata m nekdanjimi, kajti današnji se dajejo v letalih prepeljavati v ozemlja, kjer je najti dragoceno kovino. Teh lovcev k 6reči je čedalje več, čeprav so oblasti posvarile ljudi, da dosedanje najdbe Se ne opravičujejo mnenja, da to okoli Kuekotvimekega zaliva kaj dosti zlata. Nekaj so ga sicer že našli, toda nič pre Na več. Posledica dotoka ljudi je bäa ta, da so se cene živil v tem negostoljubnem ozemlju silovito dvignile. Tako plačujejo za hleb kruha že cel dolar. Seveda je med resnimi iskalci zlata tudi mnogo ptsto-lovcev, ki vabijo brezposelne na Aljask«* da bi jih tam rakortóèali. Kipar - trojni morilec Amerifikega kiparja Irwina, Id ga je policija iskala zavoljo suma, da je tenta trojni timor, so aretirali v Chicago. Umore je priznal, in sicer je misHl prvotno umoriti sanno svojo modelko Gedeonora, ker ga je zavoljo njegove zaljubljenosti vanjo imela za norca. Nekakšna peklenska domislica ga je potem pripravila do tega, da je umoril tudi njeno mater in aelco sostanovalko. Dejal je, da bi rad vMeL, 6a ga zaprejo v kakšno norišnico, a da um jt vse eno, če bi moral končati tudi na dete » tričnetn stolu. < • ■»-• General s 30 krepkimi sinovi ziitaj^ld dMbsijSki general S najtrtj vpiiwuBi vojSčakov v cepljeni dežejfi je v svojo zaščito telesno stražo, ki sestoji samo iz njegovSl sina*. General Jang Sen, ki Šteje komaj Štirideset let, ima okrog štirideset obKk, kar ni nič čudnega, saj ima tanfi nie manj nego 27 Sen. Med otnoci je trideset «d» rasla Btoov, la eo se vsi pcgveMB vcfrafld kariert. Kalifornijskim sadje rejcem je uspeta tos prav posebna sezadja. Vzgojili ie s premerò«n do 55 like kakor precejšnje buče. S4 mo ta, da te oranže velikanke benega aromatskega okusa in so no brez pomena. Premikajoče se hodišče Hajdaljše premikajoče se hodišče na to gradijo King Paoc, Id ss lahko ponaša s tem, da ie najstarejši časnik na svetu, vsaj med tistimi, ki izhajajo. Časnik je zagledal beli dan. že leta 100 po našem štetju in je bil stoletja uradni Met mesta Pekinga. švoječasno pa ni izhajal v danes običajni obliki, temveč kot knjiga. Imel je dvanajst strani v velikosti 10 krat 15 cm. Na vsaki strani je bik) sedem stolpcev, vsak stolpec je imd 15 vrst. Izdajali so ga v ovtrtku iz rumenega papirja. V stoletjih ie list večkrat menjal svojo obliko. Sedaj pa izhaja v obliki modernih časnikov. Klub za mrtve proglašenih London, ki je znan po svojih tričnih klubih, je dobil v zadnjem nov prirastek, klub >za mrtve proglašenih oseb«. Klub so ustanovili ljudje, ki so jih pomotoma proglasili za mrtve. Častni Sani kluba so osebe, ki so jih s dokumenti proglasili za mrtve in med njimi so v večini udeleženci svetovne vojne. Jagode zastonj Poročali smo že, da imajo v Bolgariji letos obilno letino jagod. Zaradi tega raz-delujejo v vseh Šolah, delavskih azilih in na dobrodelnih prireditvah jagode zastonj preobilna toišča telesu breme In začne ovirati ta ali oni organ v njegovem delu. Nekoliko drugače je pri človeku, ki uganja sport. Vsak šport zahteva, da imej človek zadostno količino sil. Mišičje mora biti krepko in organi morajo biti zdravi, posebno pa srce in pljuča, da bodo sposobni Izvršiti kdaj, vsaj za trenutke, dela, ki prekašajo običajne napore. Baš srce in pljuča so tista, Id pri športnikih po havadi najprej odpovedo, kar opazujemo glede srca posebno pri kolesarjih. Pri baletu prizadeva napor posebno pljuča. Športnik potrebuje v splošnem več beljakovin in manj maščobe. Dobro je tudi, da se navadi večkrat jesti, toda v manjših množinah. Rumunski paviljon ^»IT po otvoritvi jagoslovenskega pav»* Je otvorila v Pariza svoj paviljon tudi Bevi ja vojaških letel nad leteBN» v Hendom ANEKDOTA O nekem starem, telesno ne ved knkni loda duševno Se zeäo živahnem mo« j« imela ga Siaelowa navado reči- »Tovarn je razvalina gradu, v katerem straši? dataste VSAK DAN ESA »In prodajalec mi je Še vil da je ta kakteja tip tej...« švicarska komisija za lednike je pred sedmimi leti začela poskus, ki se bo zaključil šele 1. 2180. Ugotoviti hočejo namreč hitrost, s katero se premikajo nekateri važnejši gorski ledniki. Za večje alpske lednike so prej izračunali povprečno dnevno brzino 1 do 3 dm in povprečno letno brzino 60 do 200 m. Kupujte le domače izdelke 2 P E R I O N pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kopajte ga! Da bi njih gibanje natančno izmerili, so zakopali v led školjkam podobne kovinske skrinjice. Vsaka teh skrinjic vsebuje znanstveno poročilo o dosedanjih opazovanjih ledniškega gibanja, kakor tudi o kraju, kjer so skrinjico zakopali v led. Ko bodo čez okroglo 250 let dobili te skrinjice o' vznožju lednikov, bodo takratni učenjaki v njih dobili važne podatke. Zapisnik o eksperimentu so zapečatili in ga pred 2180. ne bodo smeli odpreti. Točno plačo) »Jntra« naročnino Vara) svojcem zavarovalnino Igra voda pred Trocaderom Jia razstavišču pariike razstave so te dni prvič delovali vodometi, ki pomenijo poleg lUifl"*** «Wwc JHffetovega stolpa ene najpctvtačnegftifa atrakcij sodobnega Pariza »JUTRO« & X5f Četrtek t TO, 1937, Kulturni pregled 1 Antologija dr. E. Beneša Letošnjo spomlad je izdala praSca založba »Orbis« komplet štirih knjig: tri zvezke antologije dr. Bduarda BeneSa »Gedanke un Tat« in v posebni knjigi obsežni življenjepis dr. Beneša iz peresa dr.Ja-roslava Papouéfca. Nemška antologija spisov prezidenta dr. Benesa! Vsekako srečna zamisel, za katere izvedbo je češka javnost dolžna hvalo in priznanje kulturnemu uredniku »Prager Presse« A. St. Magni. »Antologija ima namen«, pravi izdajatelj v sklepni besedi ob koncu tretjega zvezka, »izbrati iz spisov in govorov Edvarda Beneša njegove vodilne idejè in jih kar moči ločiti od vsakokratnih časovno in krajevno danih cfcoliščin in do-,rodljajev; pokazati konstante, ki tvorijo nosilno ogrodje njegevega političnega stvar j an ja.« In dalje: ? Antologija hoče lati berilo, v katerem najdejo ljudje dobre volje po vsem svetu podatkov o idealni podlagi, na kateri se gradi v krogu evropskih narodov politično življenje češkoslovaške republike in ki predstavlja poleg tega idejni svet univerzalne veljave.« Mägrova nemška antologija spisov dr. E. Beneša, čije načrt je odobril sam avtor, je dobila srečno izbran naslov »Gedanke und Tat« (Misel in delo). Prav kakor pri T. G. Masaryku, vidimo tudi pri njegovem največjem učencu in zvestemu političnem nasledniku dr. Edvardu Benešu harmonično spojitev misli z dejanjem, misleca s človekom dejanja; vidimo vzorno uravnovešen ost intelekta in volje, logike ih intuicije. Kakor le pri redkokaterem «o dobnem državniku, opažamo pri dr. Benešu občudovanja vredni sklad med teorijo in prakso; primarna je tu nedvomno i^eja, teorija, ki pa se jasno odraža v delti kot njegova motorična sila in njegov T^otramji smisel. Prav v tem je veličina Masaryka in Beneša. Tudi drugi politiki imajo ideje, toda pri kolikih zija globok prepad med njihovo teorijo in prakso! Ideja in moralna načela so pri njih — zlasti pri tako zvanih krščanskih politikih — namo dekoracija z votlo notranjostjo, kaj-'i njih dejanja so zaradi pohlepa pò objesti prav tako daleč od krščanskih idej tyakor dejanja njihovih nasprotnikov, ki vsaj ne stavijo tako visokih in idealnih smotrov. Kdor zasleduje ideološki razvoj vodje češkoslovaškega naroda dr Bene-Si in primerja njegovo miselno usmerjenost z njegovim konkretnim stališčem, z njegovo -vsakdanjo politično prakso, vidi, la tu ideje niso bile postavljene previsoko in da tudi dejanja ne segajo nikdar tako "zko ,da bi bila med njimi večja razdalja, ustreza nepopolnosti človeške nara-in neizogibnemu kompromisu osebnosti [ okoljem. današnjem političnem življenju Evro-opažamo močan priliv romantizma. Ta ìantizem je tem nevarnejši, ker ne zasuje samo obstoječih dejstev in sil, mar-•sfč tudi zelo piüUüivno potvarja življenj-Ào -resničnost in se z brezobzirnim nasiljem brani kritike in kontrole. Politična iišelnost drugega prezidenta češkoslova-|e je v ostrem nasprotju s slehernim 3ljševizn*im« (naafc/malizmoim), naj že te ali one bsirve, ker stoji, kakor aerna racionalistično podprta miselnost, razvojnem mačehi in priznava samo mit9ime in legalne metode boja za ob-v državi. Dr. Beneš poudarja ob vsa-prilikJ, da je realist. To je tem večja državniška vrlina, čimbolj kaže, kam vodi današnji politični romantizem. Zaradi tega je čitanje spisov Edvarda Beneša ne le zanimivo, marvèò tudi koristno delo, kajti pisec takih pogledov nima in ne more imeti namerna, da bi zapeljaval čitate-Ija k avanturističnim špekulacijam s političnimi idejami in peevdoidejami. Bene-fi ev stil ne pozna paradksov, marveč argumente. - - S te strani je antologija. »Gedanke und Tat« v Mägrovl izbiri in Orbisovi okusni izdaji dragocen nečeškj priročnik za spoznavanje češkoslovaške demokracije in posebej še dr. Beneša, v širšem smislu pa tudi za spoznavanje današnje evropske problematike, zlasti še v zvezi z vedno bolj akutnimi vprašanji malih narodov in držav. Skoraj šest sto strani Beneševega teksta osvetljuje ves sistem njegovega mišljenja in delovanja ter vso njegovo izgrajeno osebnost. Prva knjiga je po pravici dobila naslov »Die Politik als Wissen schaft und Kunst«. Tu so zbrane predvsem načelne (t. j. filozofske, sociološko-teoretične in politično teoretične) razprave in izjave. Med drugim je tu pojasnjen Benešov odnos do Masaryka; v vrsti član kov se Obravnavata filozofija in sociologija zgodovine, zlasti glede na slovanska vprašanja; poseben ciklus je posvečen narodu in humaniteti, nadaljnji pa bistvu, nalogam in sredstvom politike. Drugi zvezek se imenuje »Vom Bau und Leben des Staates«; tu najdeš razprave in član ke o smislu in bistvu države, o avtoriteti in svobodi, o moderni demokraciji, o socialnem vprašanju in socializmu (med dru gim je tu kritika marksizma), o narodnem gospodarstvu, o demokratični vojski, o državi in cerkvi i. dr. V tretjem (»Die Zusammenarbeit der Nationen«) govori predvsem dolgoletni zunanji minisfter in vneti sodelavec Društva narodov, razpravlja pa o mnogih vprašanjih, ki bi zanimala tudi izven češkoslovaške in ne glede na njo, na pr. o borbi za modernega človeka, o demokratizaciji zunanje politike, o kulturnem sodelovanju narodov, o bodočnosti malih narodov, o manjšinah v evropski politiki, o Društvu narodov, o poti do miru itd. Življenjepis dr. Edvarda Beneša, čigar avtor dr. Jaroslav Papoušek je dobro znan vsem, ki poznajo češko zunanjepolitično publicistiko, ne opisuje samo življenje in dela češkoslovaškega prezidenta, «rua.rveč obravnava tudi njegove ideje, njih razvoj in posledke v politični praksi, vse to s širokim in preglednim ozadjem dobe in okolja. V prilogi je nemški tekst zavezniških in drugih mednarodnih pogodb, ki jih je sklenil dr. Beneš kot zunanji minister. Seznam važnejših samostojno izišlih spisov dr. E. Beneša in že ob sebi uimljivi registri zaključujejo nad 300 strani obsega-jočo knjigo. Ob takih izdajah bi se jugoslovanski človek vprašaj Kje gpisi naš^ pol^-kov, vsaj tistih, M S»-dolgo stali!na vodilnih mestih? Siromaštvo naše * izvirne politi6no»teoretične literature izpričuje to, kar kažejo rezultati praktične politike: da pomanjkanje teoretične podlage ni zdravo in ne koristno za politično prakgo, in ga mišljenja. Mišljenje je pa zadeva kul-ga mišljenja. Meišljenje je pa zadeva kulture, s čimer je jasno označen bdnos med kulturo in politiko. _ o. turnega sodelovanja. S teca vidika ]e treba samo pozdravni sklep zagrebške drame, da priredi več gostovanj v Beogradu in v nekaterih šumadijskih mestih. Gledališče in kritika. Najtehtnejši prispevek dramske izdaje »Gledališkega, lieta«, ki jo izdaja v redakciji dramaturga J. Vidmarja Narodno gledališče v Ljubljani, je daljši spis režiserja Cirila Debevca »Gledališče in kritika«. Avtor Gledaliških zapiskov« dobre a še vedno premalo znane in upoštevane knjige o teoriji in praksi gledališča, se tu vrača k vprašanjem, ki se jih je aforistično dotaknil že v navedeni knjigi. Njegove zahteve gl?" de vzposobljenosti in kvalitet gledališkega kritika so teoretično nedvomno upravičene, vendar pa bi bilo treba, kakor je to storil H. Bahr, razločevati med kritiko in časniškim poročevalstvom. — Temu spisu je C. Debevec pridružil nadaljnjega, ki je v tesni zvezi s prejšnjim: >G,ledališče in občinstvo«. Pisec naslania svoja izvajanja na docela pravilno stališče, da je občinstvo sestavni del gledališkega udejstvovanja, ne pa zgolj materialno potrebni činitelj; zaradi tega je potrebna vzgoja gledališkega občinstva, ki bo res sposobno za tako sodelovanje. Debevec je kot razgledan gledališki teoretik in izkušen praktik povedal marsikaj veljavnega o sociologiji in psihologiji gledališkega občinstva ter opozoril na dva negativna tipa, ki najbolj ovirata pravilno izoblikovanje gledališkega občinstva: tip filistra in množestven tip sodrge ali drhali. Debevčevi razpravi presegata — poleg nekaterih prispevkov J. Vidmarja — zgolj informativni značaj Gledališkega lista in sta vredni, da ob sklepu sezone posebej opozorimo na njun tehtni donos v bilanco sezone. Vsekako bi bilo želeti, da l-i »Gledališki list« počasi vendarle razbil tesnobni okvir svojega čez mero skromnega obsega in poetai prepotrebno glasilo vsega slovenskega gledališkega življenja. V tem primeru bi taki spisi postali iz izjem pravilo! »Zvonček« ob konrn 88. letnika. S pravkar izišlo 10. številko je »Zvonček«, ki ga že dolsra leta skrbno urejuje književnik dr. Pavle Karl in, zaključil 38 letnik. V zvezi s svojo dolgoletno tradicijo in v tekmi z drugimi mladinskimi listi — tekmi, v kateri mu ie ostalo dovolj častno mesto — nadaljuje »Zvonček« svoje poslanstvo med mladino. Med njegovimi sodelavci srečujemo stara in nova. znana in neznana imena, ki tudi v tem primeru pričajo o precejšnji razgibanosti slovenske mladinske književnosti. Med sodelavci so tudi imena, ki jih šteje »Naš rod« med svoje stebre, kar kaže,^ da vlada med obema mladinskima mesečnikoma prijazno razmerje in da oba ustrezata potrebam mladega čitajočega »občinstva«. Tako naj izmed pesniških sodelavcev omenimo V. Bitenca, Danila Gorin-ška, Ivana Albrehta. M. Grošljevo, A. Ra-peta med pripovedniki Antona Ingoliča, M." Zeljeznovo-Kokalj. D. RavJjenra. P. Flereta, A. Debeljaka, L. Zupanca, V. Bitenca ìh J. Župančiča; poleg številnih ilustracij prinaša časopis kdaj pa kdaj tudi glasbene prispevke; rubrika Iz mladih peres nudi tudi pri tem listu vpogled v pesniške poskuse šolarjev. »Polička športnega strička« pa — prav kakor še koristnejši »Mladi vrtnar« — uvajata v šport odnosnò vrtnarstvo. Kot ilustratorji so sodelovali prof. Mirko Šubic, France Podrekar in drugi, na ovojnem listu pa so zavzele dve strani uganke in novice strica Matica »Prager Rnndschan«, ki izhaja že sedmo leto pod vodstvom sedanjega Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofte, je ena tistih, danes žal dokaj redkih revij, ki skušajo sporazum med narodi olajšati s čim večio objektivnostjo in znanstveno veljavnostjo svoje revije. »Präger Rundschau« se uvršča med revije, kakor S'ta »Centrainaja Evropa« in >L' Europe centrale«, vendar se tipu obeh oddaljuje po svojem znanstveno resnem značaju in stilu. V letošnjih treh zvezkih so vredne posebne pozornosti razprave ministra Krofte »Korenine češkoslovaške zunanje politike«. A. Hartla »Današnje literarno ustvarjanje v Podkarpatski Rusiji«, K. Krofte študija o zgodovinarju Josefu Pek aru, K. Chotka o češkoslovaškem problemu v et-nografiji. E. Sobote študiia o političnem programu prezidenta češkoslovaške republike. J. Mukarovskega študija o F. X. šaldi in E. Unitza o svojevrs+nosti češkoslovaške likovne umetnosti. Poleg teh in drugih razprav imajo več kakor informativno vrednost številni prisnevki v Obzorniku in v Kroniki. »Praser Rundschau« je vzlic svojemu odnosu do tako zvanih službenih krogov daleč od sleherne oficielnosti in njenih nekritičnih razpoloženj, je revija, ki pred resnimi Čitatelji nemškega jezikovnega kroca predstavlja notranji mir. zmernost, poduhovlienost in objektivni kriticizem češkoslovaške (Temokrarije. Med njenimi so-j uredniki ie tudi znani praški slavist A. St. • Màgr, kulturni urednik »Prager Presse«. S PORT Pred lahkoatletskim trobojem Kakšni so računi v tem velikem medmestnem . tekmovanju za Ljubljano? lov zvezek „Misli in dela" (»Majniško-junijski zvezek kniturne in soline revije >Mieel in delo< je v glavnem 5svečen našemu gospodarstvu in njegovim irašanjem. "Ne samo, da zavzema dobršen številke razprava slovenskega tehnično-spodarekega znanstvenika, tudi uvodnik bavi s to življenjsko važno osnovo naše narodnega in državnega razvoja. V uvodniku čitamo nekatere zanimive mili in opazke. Jedro čianka je ugotovitev, I se naže razu-mnistvo premalo zanima za. spodaretvo. in če se zanima, ga motri vse 5več z ideoloških in teoretičnih vidikov. ' avilna je trditev, da >imamo celo vreto tanov in zavodov, ki se po6večajo čisto : mstvenim ali umetniškim nalogam — i namo pa niti zanimanja, niti ne čutimo t trebe za tis tan ove, ki bi se z enakimi sred-e ri. podporami, strokovnim osebjem, z ena-3 voljo in ob enako živem sodelovanju j -nosti posvetile proučevanju naših gospo* < rskih in socialnih problemov in ugotavlja-1 sedanje stanje, preiskovale možnosti na-7 idka in navajale s tem naše gospodarsko i socialno delovanje v smotrno, edino t >e.%io smer.« Nadaljna primera z zanima-i m za literaturo 6e mi ne vidi tako toč-Prelvsem je zanimanje za literarna t ašanja ob današnji materijalizaciji vsega ä Ijenja mnogo manjše, kakor se zdi piscu j idnika. Z druge strani je usmerjenost i braženstva »v abstraktno 6tran zgolj du-1; mih špekulacij« omejena le na številčno c caj skromno elito ljudi, ki so že po svo-j i značaju in strokah usmerjeni v diuhov-n vede in duhovno kulturo. Umljrvo pa je, c so vprašanja jezika, literature in sploh i ture lažje obča vprašanja, kakor pa go-s rlareki problemi in gospodarstvo, kjer t i najboljša teorija nič ne pomaga, če ni ravnosti praktične aplikacije. Kako pa naj b naše razu-mnistvo ne samo teoretično, ni več tudi konkretno, praktično sodelovala pri napredku našega zasebnega in ko-tifialnega in državnega gospodarstva, te-? lam uvodnik ne pove. Vsekako je vzpod-b a dobra in potrebna; razumništvo ee zanimati tudi ta goepodamko življe-Ji vendar bo le-to sfej ko prej domena la ni kov in od njih odvisnih strokovnjaki, ne pa teoretičnih interesentov, kakor stilahko jezik in literatura. A čkrnku »Ob dvajsetletnici majske de-kUacije« zavzema Z. stališče k proslavam dvjsetletnice te politične izjave v dunaj-skri parlamentu, članek je spisan zelo objktivno in skuša izven strasti vsakdanjih pomičnih bojev povedati resnico o tej ma-ruft taci ji jugoelovenske skupnosti na pre-ion. naše zgodovinske usode. . ani 134—152 zavzema razprava doc. dr. mg-jCrtomira Nagodeta »K položaju naše J trije«. Pisec razpravlja o Trboveljski bgokopni družbi, o nje razvoju in Redar m stanju, o proizvodnji, o kapitalu, o o potrošnji, o davščinah in socialnih vah ter prihaja k sklepom, ki morajo iati slehernega javnega delavca. Med m pravi pesee.* »Kakor vse kaže gre-BJohovj konjunkturi nasproti Treba "je po del-daj. zan dru izkušnjah iz preteklosti in z oziram na politični položaj Slovencev misliti na osnovanje javnih finančnih ustanov, ki naj omogočajo stvarno nacionalizacijo industrije in osnovanje rezervnih fondov za zaposlitev ob depresijah ali ob motnjah, ki bi nastopile pri dšvergencah zasebne in javnogo-spodarske koristi v vodstvu večjih industrij.« V Obzorniku je objavljen topel nekrolog prof. dr. Ljudevitu Pivku iz veščega peresa njegovega ožjega tovariša in sodelavca prof. dr. Antona Dolarja. Dr. Ivanu Prijatelju je posvetil njegov učenec prof. Ivan Kolar vrstice, ki po iskrenosti in poznanju njegove osebnosti in c!ela prekašajo vse, kar je bilo napisano ob smrti tega reprezentanta slovenske kulturnosti. Dr. Branko Vrčon 6e s širokim razgledom in temeljitostjo, ki odlikuje vse njegove zunanjepolitične" preglede. bavi z »Igro akcij in reakcij na oseh mednarodne politike.« L. razpravlja o vprašanju »Jugoslovanska pravna zgodovina Jna. naših univerzah,« Jean Lacroix je prispeval besedilo svojega zgoščeno kratkega, a vsebinsko polnega in idejno zanimivega predavanja o sodobnem pomenu Renéja Descartes. Z. glosira v posebnem članku pojav ustavnega načrta zagrebških intelektualcev in zavzema stališče k vprašanju ^Intelektualci in politika.« L. C. se v zve^i s trinajstim poglavjem Tumove knjige ?*Iz moiega življenja« kritično bavi sTumo^imi trditvami glede okupacijske dobe na Primorskem. ( V rnbrikf Poročila so objavljeni ( referati o naslednjih publikacijah: J. Chkne-laf. Les minorites nationales én Eur/ope centraler dr. Fr. Krajševič Radnička z.4šti-ta i radničko osiguranje; B. I. T Les Conventions oollectives; dr. A. Zalokar Pjoro-cilo o ginekološkem i porodniškem 'delfu v I. 1920—36 v državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani in dr. Številiko zaključuje stran priljubljenih Drobtin med /katerimi ie posebno zanimiva glosa o si vih duhovitostih ekscelence Marinettij; I—o. Zapiski LjuWj^iiska «likariea Je razstavila , oimpesti. Nedavno je bila prireje! Nemzeti Szalom (Narodnem salonu) dimpeeti reprezentativna slikarska va. Jury, sestavljen ix samih Odlični,-zarekih slikarjev je. izbral za to rfzstavo izmed /000 predloženih slik samo l|5Q del. Fn tem so upoštevali zgolj umetnojftne vidike ne glede na etru jo, h kateri lido pripada, dam kritiki tudi tam podpirajo najmodernejše smeri; Med izbranimi /deli ' sta bili tudi dve sliki Margit Bobičev ge prof. dr. Maksa Kobiža v Ljub Kobiceva se je v zadnjem času i: vala V Budimpešti ifi. nje Udeleži reprezentativni razstavi pomeni <1 m priznanje. Zagrebška drama na foetevsnho v 9o-madip. V času, ko skušajo nekatelri politič- sopro-ani. Gà. ■polnjena tè j U6peh ^ krogi kar le mogoče razmejitvi Srt« in "rvate ter postaviti na umetnih /mejah kitajski »d, je razveseäjiv sleherni/pojavkul- Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II se bo jutri začel na igrišču Pri-morja tridnevni Iahkoatletski troboj reprezentanc Beograda, Zagreba in Ljubljane. O sporedu in načinu tekmovanja smo že poročali, danes pa .hočemo spregovoriti o izgledih posameznih reprezentanc. Kako bo ▼ tekih? tekih na kxatke^proge 100 in 200 m Erjtibljana nima izgledov na ugoden place-ment, ker mora nastòpiti brez Kovačiča. Odločitev na 100 m bo med ZagTebom in Beogradom, in šicer verjetno med trojico Kataliničem, Klingom in Bauerjem. Nekoliko večje so uade na 200 m. Favorit je Katalinič (22.»), za naslednja mesta bo pa izenačena borba med Pleterškom, Skuškom, Klingom, Bauerjem in Stefa-novičem. Popolnoma odprto je vprašanje zmagovalcev na 400 m. Gotovo je le, da Zagreb ne pride v poštev, Beograd in Ljubljana sta pa vsaj po dosedanjih rezultatih popolnoma izenačena. Premoč Ljubljane prihaja bolj do izraza, či!m daljša je proga. Na 800 m je siguren favorit Goršek. Verjetno bo tudi drugo mesto pripadlo Ljubljani po Gabr-šku, ki ga utegne ogrožati edino Zagrebčan Flass. Tudi ostala ljubljanska repre-zentanta žorga in Czurda sta najmanj enakovredna svojim nasprotnikom, še bolj izrazita je naša premoč na 1500 m, kjer lahko s sigurnostjo računamo, da bodo naši reprezentanti zasedli vseh prvih 5 mest. Beograd je tu izrazito slab. Enako je na 5000 m. Bručan in Krevs sta brežkonkurenčna, tretje mesto se bo pa odločilo med Ljubljančanom Srakar-jem in Zagrebčanoma šindelarjem in Starmanom Adolfom. Na 10 km je pričakovati, da bo Ljubljana zasedla vsa prva mesta. Za maratonski tek je težko napovedovati zmagovalca, ker nam rezultati Zagrebčanov in Beograjčanov niso znani, toda tudi na tej progi lahko pričakujemo najboljše. Maratonski tek šteje obenem za državno prvenstvo. V štafeti 4X100 m se bosta borila za prvi mesti Beograd in Zagreb ter je na vidiku nov. rekord. V preostalih štafetah je pa favorit Ljubljana. Na 4X400 m jo more ogrožati edino Beograd, enako tudi v balkanski štafeti. V tekih z zaprekami je pričakovati zanimivo borbo, ker manjkata olimpijca Ivanovič in dr. Buratovič. Favorit je Zagrebčan Hanžekovič, za naslednja mesta bo pa oster boj med Ehrlichom (Zagreb), Pleterškom (L) in Banščakom (B). Po praškem troboju je Banščak favorit za dolge zapreke, naletel bo pa v Pleteräku, žorgi in Skušku (vsi L.) na zelo nevarne konkurente. Kaj pa v metih t V metih bo ogorčena borba med Zagrebom in Beogradom, v nekatere točke bodo pa odločilno posegli tudi Ljubljančani. V mestu krogle je s Kovačevičem (Z), Vučevičem (B) in dr. Narančičem (Z) prva trojica že določena, za ostala mesta pa bo borba huda. Tudi disk je domena Beograda ki Zagreba. Prednjačita Beograjčana Kleut in Vučevič. V borbo za naslednja mesta bo pa nedvomno posegi tudi naš inž. Stepišnik. V metu kopja bomo zadnji, kajti naši nasprotniki imajo sigurne 50-metraše. Prvo mesto se bo odločilo med Markušičem (Z) ta Smejdo (B). Drugačen je položaj v metu kladiva. Tu dominira inž. Stepišnik, drugi bo verjetno Goič (Z), za ostala mesta bo boj med Zagrebom ta Ljubljano. Met diska, helen-ski stil, bo interna zadeva Beograda ta Zagreba, vendar je verjetno, da se bo plasiral vsaj en naš zastopnik. In v skokih? V skokih je položaj za Ljubljano nekoliko boljši kakor v metih. V skoku v višino se bodo borili za prva mesta 2gur, Marek, Slanina, Maritai (vsi L), Mikič, Telesko, Lazarevič in Möhr (vsi B). Zagrebčani bodo zlasti pogrešali dr. Bura-toviča, ki je bolan. V skoku v daljino ima največ izgledov Zagreb, pri nestalnosti forme je pa povsem mogoče, da bo v ospredju kakšen Beograjčan ali Ljubljančan. Za skok ob palici je visok favorit prof. Bakov, ker si je njegov edini tekmec Neli Zupančič poškodoval roko. Drugi bo najbrže Kailay (Z), ostala mesta so na razpolago. V troskoku Beograd nima enakovrednih nasprotnikov, Ljubljana in Zagreb sta si pa približno enaka. Ljubljana gre v borbo kot favorit, v glavnem zaradi izenačenosti svojega moštva. Troboj bo nudil nedvomno največjo borbo, kar smo jih videli doslej v lahki atletiki. V vsaki točki bodo nastopili elitni reprezentanti iz vse države, kar bo omogočilo v bodoče sestavljanje državne reprezentance. * de nekatere podrobnosti Spored je razdeljen takole: v petek 2. t. m. začetek ob 18.30, v soboto 3. t. m. ob 18. ta v nedeljo 4. t. m. ob 16. na igrišču Pri morja ob Tyrševi cesti. — Reprezentance vseh treh mest tekmujejo za pokal Nj. Vel. kralja Petra H., obenem pa tudi medsebojno v dvobojih Beograd— Ljubljana, Beograd—Zagreb in Zagreb— Ljubljana. V vsaki disciplini bodo nastopili za vsako mesto po trije, v disciplinah 100 in 400 m pa po štirje tekmovalci, štafete pa z enim moštvom. Ocenjevalo se bo prvo mesto s 6, drugo s 5, tretje s 4, četrto s 3, peto z 2 in šesto mesto z eno točko, štafete pa se bodo štele za prvo mesto z 12, za drugo z 8, za tretje mesto pa s 4 točkami. Za udeležence tega troboja je odobren 50-odstotni popust na železnicah, in sicer za atlete ta za vse ostalo občinstvo, ki bo vsaj en dan prisostvovalo tekmovanju. Pri odhodu mora vsakdo kupiti celo vozovnico in obrazec K-13, s katero ta potrdilom prireditelja se bo lahko brez voz-ntae vrnil domov. Vozne karte in obrazca seveda ne sme nihče oddati na kolodvoru v Ljubljani. • Drevi ob 20. bo v pisarni zveze slovenskih lahkoatletskih klubov ( novi zgradbi hotela Miklič) važna seja upravnega, tehničnega, kazenskega in finančno-propa-gandnega odbora. Udelžba vseh odbornikov je strogo obvezna. Vsi klubi odn. tekmovalci za maratonski tek se še opozarjajo, da je start za maratonski tek v nedeljo ob 16., in ne ob 17., kakor je bilo določeno prvotno. Triestina pride v Ljubljano Pregled ilirijanskih plavačev in skakačev bo to nedeljo v Radovljici Prvi nasprotnik SK Ilirije v pokalnem tekmovanju najmočnejših obmorskih klubov iz Sušak«. Splita in Trsta bo >Societa di Nouto Triestina«. Našemu športnemu občinstvu so še gotovo dobro znane tržaške plavačice, ki so predlanskim v ilirijanskem bazenu z veliko vnemo, zastopale Italija v važni mednarodni borbi Italija - Jugos'a-vija. Po dveh letih bo nastopila 10. julija ob 20.30 Triestina zopet proti našim plava-čicam. in to pot tudi proti plavačem. Moška ekipa Triestine spada npd najboljše italijanske. Imena Lot, Perentin. Omero, Scipiela in Bertetti »o »zvezde« tudi na evropskem plavalnem polju. SK Ilirija bo preiskusila svoje članstvo to nedeljo 4. t m. na propagandni tekmi v Radovljici, kjer nastopijo naä najboljši pla-vaSi in skakačL igral z Orijentom neodločeno 2:2 (Bit). »Primorske Novinec s Sušaka prinašajo obširno kritiko, v kateri se zelo pohvalno izražajo o lepi igri Mariborčanov. , Rimska Roma je aa praznik še enkrat igrala .proti splitskemu Hajduku in 6e re-varnžinala za nedeljski poraz z smago i:0. Gledalcev je bilo ' 4-500. Italijani so, igrali nekoliko 06tro in je moral sodnik Višnjič iz Zagreba proti koncu igre uporabiti za po-mirjerije duhov najbolj radikalno sredstvo. Zagrebški Gradjanski je na povratku i® Beogtada na praznik gostoval v Osijeku, kjer se' je udeležil proslave 20-letnice svo-jegä soimenjaka, tamkaišj^ga G radenskega. V nogometni tekmi je — dasi nekoliko oslabljen __ 7. lahkoto zmaaral 5:0 (2:0). Prihodnjo nedeljo so se dogovorili t,h plavalni dvoma teh plavali Beograda in Zagreba na plavališču ZPK na Savi. 'Nastopili bodo najboljši beograjski in zagrebški pla-vači, med katerim; pa se navaja eno edino ime. in sicer ime tudi pri nas wanega ju-niomkega državnega prvaka Defilipisa. I>o-kler Zaarreb in Beograd ne bosta imela takšnih prilik za trening kakor jih imajo pla-vači v Sloveniji, tako doljro se najbrže njihov plavalni sport ne bo mogel uveljaviti v tekmah 7. našim ali pa obmorskim. Torej izključno domača zadeva! V nedeljo 11. t. m. bo v Sofiji reprezentančna meddržavna tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarska reprezentanca je nedavno neodločeno igrala proti dunajskemu Rapidu in bo gotovo tudi za našo enaj-storico precej trd oreh. Savezni kapetan «i še vedno muči glavo, koga bi vse postavil Boljrarom nasoroti. zdi pa se. da bo najbrže spremenil samo napadalno vreto. — Istega dne bo s cil;em v Sofiji tudi velika motociklistična dirka iz Beoirrada. za" čegar zmagovalca je razpisan pokal Ijolgar-sk^sra princa Cirila. Zagrebški Hašk igra v nedeljo revanwno prijateljsko tekmo z Ljubljano, in sicer na igrišču Hermesa. Zbor lahkoatletskih sodnikov Tadniič odreja službeno merjenje in tehtanje orodja za tekmovanje 2. do 4. t. m. za danes popoldne točno ob 16. na igrišču Primorja. Službenima delegatoma mori Zveza kot prireditelj troboja dati na razpolago: tri sposobne pomočnike, pripraviti vse tekmovalno orodje za tehtanje, jeklen merski trak 50 m, magnezijo in potrebno število količkov. SK Ljubljana. Danes od 17. dalje obvezen trening ligine skupine. SK Jadran. Danes ob 1S. naj se javijo vodji treninga vei igralci I. moštva. Važno zaradi bližnjega gostovapia. SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek vseh" nogometašev. Kdor ima opremo, naj jo prinese s seboj. Ob 20.30 redna mesečna od-borova seja. Vsi odborniki sigurno! R A~D I O Četrtek, t. julija Ljubljana, 12: Balalajkè, mandoline in tamburice (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored .obvestila. — 13.15: Koncert francoske operne glasbe (radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 19.50; 10 minut zabave. — 20: ffarmoriìka igra (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 21.10: Beethoven: Fidelio — uventura (plošče). — 21.20; Tiho prihaja mrak (radio orkester). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 21.15: Zvoki v oddih (radio orkester). Beograd 17. Narodni napevi. _ 18.30: Violina. _ 20.30- Humor. — 21.30- Ples,— 22.20; Plošče. —Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. •— Praga 19.35; Vojaške pesmi. — 20.05: Prenos iz gledališča. — 22.50; Lahka glasba. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.40; Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.45; Plošče. — 16.05; Lahka francoska glasba, — 17.10: Piščali za mladino. — 17.40: Lju-bavne pesmi. — 17.50; Violinske skladbe. — 19.25; Neznane Offenbachove skladbe. — 20.25: Ameriške pesmi. — 21- Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin IS: Vojaška godba. — 19.20- Smetanove skladbe. — 20.21; Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stutt-garta. — München 19: Lahkokrile melodije. — 21.10: Nemške pesmi. — 22.20: Plošče. — 23: Začetki nemške opere. — Stuttgart 19: Večne melodije. — 20; Zabaven večer. — 22.30: Lahka in narodna glasba. Petek 2. julija ^Ljubljana 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Vesele pesmice s kitaro. — 14; Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.5o: Slovenske šole v Ameriki (p. Kazimir Zakrajšekl. — 20: Urbach: Iz Sohubertove skicirke. fantazija (ploščei. 20.10: Beg z domače'grude (gdč. Kristina Hafner). — 20.30: Po domače (Magistrov trio). — 21.15; Pevski koncert ge. Evgenije Valiani. — 22; Čas. vreme, poročila, spored. _ 22.30: Angleške plošče. Beograd 17-20; Narodna glasba. — 17.40: Klavir. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21; Orkestralen in p^ski kon- ' cert. — 22.20; Godalni kvartet. — Zagreb 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.-30: Lahka in plesna miizika. — Prag« 19.40; Narodne pesmi. — 20.55; Orkestralen in pèvski koncert. — 22.35: Plošče. — Varšava 19; Komorna glasba, — 20- Zvočna igra z glasbo. — 21: Ples in zborovsko petje. — 22: Orkester. — Dunaj 12- Orkester. — 15.15: Lahka ■ glasba. — 16.05:' Plošče. 17.25; Pesmi. — 19.25. Enodejanska opereta. — 20.40: Zvočna krra, — 2230- Skladbe 7A cembalo. — 23.10: Plesna muzika s plošč. — Berlin 18: Orkestralen in pevsikj koncert. 20.10: Znameniti orkestri igrajo Cpiošče\ — 21; Lahka glasba. _ 22.30; Nadaljevanje koncerta. München 18.40; Zabaven prtHrram. — 20: Večer nemške umetnosti. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Instrumentalni variété. _ 20; Temno — tempo! — 21.15- OliKskova opera »Pari«; in Helena' 22.30; Lahka glasba. — 24- Nočni koncert V neka) vrsta* ISSK Maribor je v nedeljo in v torek gostoval na Sušaku, kjer je odigral dve prijateljski tekmi. Prvi dan je IS8K Maribor nastopil proti SK Viktoriji in »e je tekma končala z zmago ISSK Maribora v razmerju 5;2 <3:3), včeraj pa je ISSK Maribor TORTA Teta: »Kaj ®f Storila s torto, ki gem tt jò 7 in delikatesnega oddelka, sprejmem za pribl. 30. julij. Ponudbe zahtevo pl48« na ogl. odd. Jutra. 160434 Brivski pomočnik dobi takoj mesto. Stanko Osenar. brivec, Komenda pri Kamniku. 1«BQ1-1 Brivski pomočnik mlajša moč, dobi takoj mesto. Franci Kranjc, brivec, f'ernetova nI. 33, Ljubljena VE. 168254 Postrežnico sprejmem za dopoldanske nre. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16938-1 Frizerko dobro moč, sprejmem takoj. Ealon »Vesna*, Gradišče 4. 16918-tt Frizerko perfektno, sprejmem takoj ali pr> dogovoru. — Plača lOCfl Din. Stanko Kimstelj, Iriier, Kranj. 16917-1 Deklico za vse katera razume tudii nemško, sprejmem. Predstaviti se od i—3. ure popoldne. Nebotičnik, IV. nadstropje, — Drofenik. 16873-1 Fina slaščičarna T Ljubljani išče prodajalko, trgovsko naobraženo, mladio in ljubeznivo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16898-1 Frizerko sprejme takoj salon Mauser, Miklošičeva 30, Ljubljana. 16879-1 Pisarniško moč zmožno nemške korespondence, iščem. — ponudbe z oznako zahtevkov na o gl, oild. Jutra pod »Perfektna 41-c. 16841-1 Pomočnico sprejmem za delikatesno trgovino in točilnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomočnica«. 16893-1 Dobro frizerko i večletno prakso, plača 4*10 Din in oskrba — ia brivskega pomočnika, mlajšega, dobrega delavca — sprejme Josip Polak, Rakek 16908*1 Karoserijske kolarje samostojne in dobre in poni > črnke, iščem po možnosti za takoj. Prav tako dobrega. kovača, ki zna lepo izdelovati štele (prednji trap) Prva Jugosl. Tv arnica Kola i Karoserija,, Rudolf Reich, Novi Sad. 16954-1 Službe iščes Vsaka beseda CO par, (Jarek 3 Din, ta Šifro ali dajanj« naslova 5 Dta; najmanjši znesek 13 Din. Brivski pomočnik mlad, marljiv in pošten, — želi praktteirati za dame, obenem bi pomagal v brivskem salonu, proti malenkostni plači. Cenj. ponudbe je nasloviti na podružnico Jutra v Celju pod značko »Brivec«. 16939-3 Pekovski pomočnik s 71etno prakso, z lastnim kolesom, sšče službe. Po-nndbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekovski pomočnik«. 16S74-3 Natakarica išče službo v gostilni. Vešča nemškega jezika, zmožna kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična« 16678-3 Želim službe govorim srbohrvatsko, francosko in malo nemško, lepega stasa, dobno kuham in Šivam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poznanje«. 16835-3 Šofer vesten in zanesljiv ,»5ča službo. Polofi kavcijio. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16886-2 Motor na sesalni plin na drva 16 KS, naprodaj. Frano Planine, Limbuž. 36940-69 Beseda 1 Din, davek S Dia, za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjéi znesek 17 Din. Ponavljalni tečaj za srednješolce s ponavljal-ninri izpiti se vrši pri prof. dr. I. Rozmanu, Ljubljana, Bleiweisova cesta 5. Prijave od 35[XL do 10/VTL od 10.—18. ure. One zmerne, uspeh zajamčen. 239-4 Nemško konverzacijo za otroke in odrasle, nudi gdč. Elfrida Segui», Ljubljana. Dvoržakova daj podpisani Gregore Anton, preklicujem vse neresnične vesti, katere sem razširjal proti gospodični Minki Plevel, Gregore Anton, Mengeš. 16875-31 Vsaka bewda 9 Dia; davek 8 Din, sa dajanje naslova b Din; najmanjši sneaek 80 Din. Dekle s posestvom, želi poročiti državnega uslužbenca, naj rajši železničarja. Ponudbe na agi. odd. Jutra pod »Samo resno«. 169(10-35 Naši Sokoli na delu Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu se pridno pripravlja na svoj javni letni nastop v nedeljo 4. julija. Ker je ta nastop zadnji pred okrožnim zletom obmejnega okrožja v Borovnici, prosimo vsa obmejna druàtva in prijatelje Sokolstva, da se našega nastopa v čim večjem številu udeleže. Po telovadbi bo prosta zabava, pri kateri bo sodeloval društveni orkester. Zveza z vlaki je na vse strani zelo ugodna, zato vsi obmejni Sokoli v nedeljo na zbor v Dolenji Logatec. Zdravo! Sokol v Središču ob Dravi je priredil v nedeljo 20. t. m. re