Številka 295
Trst, v petek 26. oktobra 1906,
Tečaj XXX!
Izdaja ?aakl dan
ici ; 5 isietlsi is wmiM osuri, pfirroBEdElitil ob 9. irl zlimi-Pf.famlčBC Številke se prodajajo po 3 mr6 (6 stotink) t mnogih tobataraah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, £t. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergn, Solkanu itd.
One oglaBov ee računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov f o J>0 stot. Za oglase v tekslu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi p3 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave SdinoBt". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasile političnega društva „Edinost" za
Primorsko.
F edinosti je moč!
IiroSnlaa znala
za vse leto 24 K, pol lete 12 K, 3 oesece 6 K. — Na jpfnaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaoa ZZpisma se ne sprejemajo in rokopisi so ne vražaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list »
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lant<ir konsorcij lista „Edinost'. — Natisnila tiskarna konzorcij*
lista .,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^^ Poitno-hranilnični račun št. 841.052. rcocccr
itn. U67. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
Čudno m misel y italijanskih Slavan o SDoraznmljenju z nami!!
Vprašanje sporazumljenja med latinskim in slovanskim svetom se vzdržuje letos trajno v javnih diskusijah. Menda še nikoli se ni prelilo tolikih potokov — črnila in obrabilo toliko peres za in proti ideji sporazumljenja iiied Slovani in Italijani, kakor nekoliko mesecev sem ! S tem vprašanjem se bavijo toliko oni, ki so za, kolikor oni, ki so proti sporazumljenju. In mi bi rekli, da so ravno ti poslednji, ki vendar pišejo in govore o sporazumljenju, da-si se izjavljajo proti njemu, uajklasičneje priče, da je ta ideja lepa, velika, ter da bo nje realiziranje neizogibno potrebno prej ali slej. V okolnosti, da se tudi ljudje, ki so nasprotni ideji sporazumljenja, vendar zopet in zopet povračajo k njej, je nevarljivo znamenje, da potreba sporazumljenja sili iz tal naravnih interesov obeh strani, .i naj bi sklenili to sporazumljenje.
In mi, ki popadamo jedni teh strani, mi, nam je usojeno, da živimo z Italijani v ijtesneji skupnosti in v vsakdanjih neposrednih stikih, mi, ki dan za dnevom krvavo občutimo na lastni koži, koliko škode in brit-kosti nam provzročajo ti večni boji z sodeže-;ani druge narodnosti, in ki se živo zavedamo, k ko vse drugačen bi bil naš narodni, kultu-ini in gospodarski razvoj, ako bi mesto viharjev boja vladal blagodejni mir, ob katerem bi se vse tiste sile, ki jih absorbujejo sedaj borbe proti drugim, osvobodile in bi služile delu z a - s e : mi torej, ki vse to krvavo občutimo in se intezivno zavedamo vsega tega
—	mi naj bi bili nasprotniki ideje po* jiiirjenja z Italijani?! Ne, to nismo, ker, ako bi bili, bi bili sovražniki sami sebi! človek zdravim razumom ne dela kaj tacega.
Nikdar je nismo napisali ni ene besede, ki bi bila naperjena proti sporazumljenju. Kili pa smo in smo tudi danes nasprotni iijim, ki hočejo sporazumljenje 'o rcir ati. Ne vzlic temu, ampak ravno radi tega, ker si želimo sporazumljenja, smo proti forciranju. Sporazumljenja, prija-"eljstva med narodi, se ne da izsiliti, niti ne zdiplomatizirati. Za sklepanje prijateljstva med narodi je prvi pogoj : prava dispozicija z a to na obeh straneh. Te dispozicije pa pogrešamo absolutno na italijanski strani. To opažamo tudi na tistih italijanskih straneh, ki se z besedo navdušujejo za sporazumljenje. Zato smo tudi v navskrižju s tistimi ;.ašinci, ki bi hoteli, da bi si latinski in slovanski svet že jutri ležala v — objemu. Nasprotujemo jim, ker vemo, da to ni možno
—	da je to za sedaj utopija. Mi pa moramo biti pametni politiki in opirati nogo na tla realnosti.
In da na italijanski strani res ni še ni-
PODLISTEK.
Kaj je hipnotizem?
Navodilo, kako lahko vsakdo hipnotizira.
Po raznih virih sestavil M. L.
Hipnoza in sugestija.
Razun teh pogojev, ležečih v osebi ki jo -islimo hipnotizirati, so še nekateri izven dotične osebe.
Tako n. pr. zamore moteč šum prepre-iti pri prvih poskusili nastop hipnoze. On odvrača pozornost in prepreča tako k hipnozi potrebno psihično stanje. Pozneje, ko se je oseba naučila koncentriranja misli, je hrup L*ianj nevaren. Potrebno pa je za hipnotične poskuse, da so v obližju izogibamo vsakega znamenja nezaupljivosti. Vsaka najmanjša beseda, kretnja zamore izjaloviti liipnotičen poskus. Ako pa ni ničesar hipnozo ovirajo-.'ega, potem lahko vsakdo hipnotizira, ako ima resnično voljo za to in si prisvoji potrebnih lastnosti. Magaetični fluidum, ki priteka iz rok le nekaterih ljudi in dela samo te osebe pripravne za hipnotiziranje, je znan-
kake dispozicije za sporazumljenje se Slovani, to nam je pokazal te dni zopet „II Piccolo" se svojim člankom „Meraviglie e agitazioni ingiustiiicate", kjer se je bavil z našimi nastopi proti italijanski šoli pri sv. Ivanu. Z dotičnimi izvajanji je ^Piccolo" pokazal, da naši Italijani nimajo niti jasnega koncepta o tem, kaj je — sporazumljenje. Ves svet umeje sporazumljenje tako, da se na vsaki strani nekoliko odjenjuje, oziroma privoljuje, tako, da se ustvari nekako ravnotežje med žrtvijo in dobičkom na eni in drugi strani. Naši Italijani nikakor se ne morejo povspeti do pravega umevanja: da v svrho sporazumljenja treba dajati ekvivalente za to, kar se ima dobiti. To nam je „Pic-colo" drastično pokazal, ko se je čudom čudil, da se mi še vedno razgrevamo proti mestnemu svetu radi italijanske šole pri sv. Ivanu, koje vendar ta mestni svet pripravljen dovoliti nam — slovenske večerne šole po okolici. Tu imamo predočeno v bengalični luči, kako si Italijani slikajo v svojih glavah sporazumljenje z nami !! Njim ljudskih šol v obilici na vseh koncih in krajih in tudi notri med slovenskim ljudstvom; njim obrtnih šol, njim srednjih šol in njim — vseučilišče. A z a vse to, naj bi mi dobili v kompenzacijo — par večernih šol po okolici! In „Piccolo" se je čudom čudil naši — nenasitljivosti in nespravljivosti! ! Njim vseučilišče in nam večerno šolo, morda v Trebčah ali na Trsteniku ! Mi naj bi se zadovoljili s tem ! Ako bi se zadovoljevali s takimi kompenzacijami, ne bi ubijali samo svoje bodočnosti, ampak tudi svojo čast in narodno dostojanstvo ! S tem bi pripoznali, da smo berači v tej državi! Le pes skače veselo, če so mu siti in pijani ljudje vrgli z bogato obložene mize kako — že oglojeno kost. Mi pa nočemo biti narod beračev. Mi ne odnehamo od borbe, dokler ne izsilimo, da se bo računalo z nami kakor s faktorjem in se pogajalo z nami kakor enako vrednim kontrahentom. Mi zavračamo z indignacijo in ogorčenjem „Piccolovo" insinuvacijo, da bi morali videti v naših Italijanih svoje najbolje prijatelje že zato, ker nam hočejo dati morda kako večerno šolo.
„Piccolo" apostrofira Slovence v zaključku svojega članka, češ, da s takimi agitacijami (shod pri sv. Ivanu) ne bodo koristili svoji stvari, ker Italijani da se ne bodo dajali po ničemer ovirati, dane bi skrbeli in povspeševali italijanskega pouka. „Piccolo" je hotel menda reči, da bi mi v prijateljstvu z Italijani več koristili svoji stvari. O da, res je, ali — v prijateljstvu, postavljenem na pošteno sporazumljenje! Ali ravno tega nočejo umeti Italijani, kaj je to :
stveno že davno pomaknjen v kraljestvo pravljic in niti visoka, mogočna prikazen, inpo-nujoča zunanjost ni neobhodno potrebna za hipnotizerja.
„Alio hoče kdo hipnotizirati", pravi prof. Forel, „in pri tem pred vsem doseči terapev-tičnih poskusov, se mora najprej oborožiti z veliko potrpežljivostjo, z vnemo, z doslednostjo, z varnim nastopom in z iznajdljivostjo v zvijačah in zmedah. Največji sovražnik posre-čenja pa je pomanjkanje zanimanja. Kdor hoče magnetizirati stroju podobno po kakem danem navodilu, bo dosegel zelo slabe vspehe kakor hitro bo privlačna sila novosti pri kraju, posebno, ako se duševno ničesar ne prizadeva. On sam bo vedno bolj otrpneval, njegovi pacijenti vedno manj. Drug sovražnik je nezaupljivost, bojazljivost, strah pred smehom drugih, pred simulacijo hipnotiziranca, vsakovrstni pomisleki in dvomi. Ta drugi sovražnik, ki je začetkoma najhujši, pa kmalu izgine, do dobimo nekoliko vaje, in k popolni veljavi pride potem prvi, zoper katerega mora vedno bojevati. Večkrat celo lahko opažamo, da se doseza manj uspeha, ako je hipnotizer plah ali utrujen, kajti nevede spoznava hipnotiziranec to slabost.
sporazumljenje ?! In dokler nam bodo insi-nuvirali n. pr., da naj mi za obilico ljudskih, obrtnih, strokovnih šol in eventuvelno univerze na italijanski strani, vidimo zadostno kompenzacijo v kaki — večerni šoli, dotlej bomo vedeli, da na italijanski strani še vedno ni dispozicije za sporazumljenje z nami in dotlej tudi do sporazumljenja — ne pride! To naj si zapomnijo toliko Italijani, kolikor tudi naši ljubi prijatelji v Dalmaciji. Nikdar se ne bomo poniževali toliko, da bi pod mizo pričakovali — oglojenih kosti, ko vemo, da imamo pravico sedeti pri mizi. Raje bomo še nekoliko časa trpeli škodo in britkosti boja, nego da bi trpeli sramoto pod — mizo !
Volilna reforma rešena v odseku.
Včerajšnji dan je brez dvoma zgodovinske važnosti v ustavnem življenju Avstrije. Odsek je z veliko večino vsprejel kompromisni predlog poslanca Gessmanna glede varstva razdelitve volilnih okrajev. Ta točka je bila zadnja po redu in zelo kritična. Zdelo se je že, da ne pride do kompromisa in da ob po Nemcih zahtevanem varstvu volilnih okrajev v zadnjem trenotku ponesreči vse to delo velike politične reforme. Kolika je bila nevarnost, o tem govori najglasneje fakt, da je predvčerajnjim cesar pozval k sebi vse tri ministre-rojake — Nemca Pradeja, Čeha Pa-caka in Poljaka Dzieduszickega ter železniškega ministra dr.a Derschatto — katerim je nujno polagal na srce, naj vporabijo ves svoj vpliv na svoje stranke, da odsek vsprejme načrt volilne reforme.
Tako se je tudi zgodilo v včerajšnji seji
v odseku za volilno reformo. Baronu Becku se je posrečilo, kar se ni hotelo posrečiti ni Gautschu ni Hohenlohe-u. Volilna reforma pride sicer še v plenum zbornice, kjer se bo sicer Se govorilo, še predlagalo in še protestiralo, ali končno obvelja po filozofskem reku našega ljudstva: kar j e, je. Baron Beckje torej dosegel svoj cilj in njegovo ime ostane tesno spojeno z novo politično in parlamentarno ero v Avstriji. Nikdar več ne bomo volili v državni zbor po starem zistemu Schmerlingovem in volitev na podlagi principa zastopstva interesov ne bo več ! S temi besedami je markantno označena zgodovinsko-važna evolucija, ki se vrši v tem času v političnem in ustavnem življenju Avstrije. — Baron Beck ima vspeh na svoji strani, dtugo vprašanje pa je, da-li so bila sredstva, ki se jih je poslužil v zadnjem kritičnem hipu neoporečno ustavnega stališča — to je vprašanje, ki meče senco na Beckov vspeh. Avdijencijo, v katero so bili pozvani predvčerajnjim ministri, je brez dvoma zaprosil ministerski predsednik Beck, da izraz volje krone pomaga premagati težave. Baron Beck je torej stavil tudi krono v kon-tribucijo, kar absolutno ni korektno s konsti-
Miren, resen in v svesti si namena stopi nasproti osebi, ki jo misliš hipnotizirati in vspeh r.e izostane.
Načini, po katerih dosežemo hipnozo, so raznovrstni.
„Navadno je lahko hipnotizirati*1, pravi prof. Bernheim, ustanovitelj sloveče šole v Nancy-u. „Oseba leži ali sedi v naslonjaču, jaz jo postim zavedati nekaj trenutkov in jej pravim medtem, da jo uspavam v lahko, prijetno spanje, ki bo ravnotako dobrodejno, kakor naravno. Nato bližam svojo roko njenim očem in pravim: „Zaspite lu Nekateri zapro takoj oči in so vjeti. Drugi ostajajo, ne da bi oči zaprli, s srepim pogledom in z vsemi fenomeni hipnoze. Zopet drugi utrip-Ijejo s trepalnicami; oči se odpirajo in zapirajo premenjema. Navadno jih ne pustim dolgo odprtih. Ako jih oseba ne zapre sama prostovoljno, jih držim nekoliko časa zatis-njene, in ako začutim kako protivenje, še pridodenem : „ Udaj te se, Vaše oči so težke, | Vaši udje onemogli, spanec prihaja. Zaspite !" I Redkokrat preteče ena ali dve minuti, ne da j bi nastopila hipnoza. Nekateri postajajo takoj . nepremični in neodporni. Drugi poskušajo 1 priti zopet k zavesti, odpirajo znova oči, se
tucijonelnega stališča. O doseženem „kompromisu" glede varstva razdelitve okrajev si pridržujemo sodbo. Tu sledi brzojavno poročilo o včerajšnji seji odseka za volilno reformo :__
Odsek za volilno reformo.
(Brz. poročilo).
DUNAJ 25. Odsek za volilno reform j je danes dopoludne nadaljeval razpravo o § 42 državnozborskega volilnega reda.
Posl. Gessmann je stavil nastopni predlog : O spremembah §§ 1, 4, 5, 33 do 37 in 42 tega zakona ter zakonu priloženega tabelaričnega dostavka o razdelitvi volilnih okrožij je možno veljavno sklepati le ob navzočnosti najmanje 343 členov poslanske zbornice. V to število se pa nima všteti poslancev, ki so ob enem členi vlade, členi predsedstva in zapisnikarjev, ki obavljaj o posle na dan glasovanja. Ako se ima spremeniti določba §§ 34 do 36, ki govori o istodobni vo-litvi dveh poslancev v enem in istem volilnem okraju, tedaj je za veljaven sklep potrebno, da je navzoča vsaj več nego polovica poslancev iz tiste dežele, v kateri se nahajajo taki okraji. Ako se gre za spremembo o razdelitvi takili volilnih okrajev, tedaj velja ravno omenjena odredba glede poslancev one dežele, v kateri so dotični volilni okraji. Ako ni možno sklepati radi nezadostnega števila navzočih, tedaj je smatrati stavljeni predlog odklonjenim. O predmetu, o katerem govori prvi odstavek te predloge, ne bo možno razpravljati okrajšanim potom, kakor ga določa § 42 zborničnega poslovnika.
Načelnik odseka je hotel dati na glasovanje, se-li ima o tem predlogu otvoriti nova debata. Predlog je bil odklonjen. Na to je posl. Kaiser energično govoril proti novemu kompromisnemu predlogu ter v obče proti volilni reformi ter je v svojih nadaljnih izvajanjih polemiziral proti včerajšnji avdijenci parlamentarnih ministrov pri cesarju. Potem sta govorila posl. dr. Pergelt in Choc, nakar je bila seja prekinjena za 10 minut. V tem presledku so se vršila pogajanja med poslanci o predlogu posl. Gessmanna.
Ob 1 V« uri popoludne je bila zopet seja otvorjena ter so členi odseka glasovali o kompromisnem predlogu posl. Gessmanna, ki je bil z 32 proti 12 glasovi vsprejet, s čemer je rešen preporni § 42 o varstvu razdelitve volilnih okrožij. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne.
Novi avstro-ogrski minister za vnanje stvari,
Novi avstro-ogrski minister za vnanje stvari, Alojzij baron Leksa Aehrenthal, je bil rojen dne 27. nov. leta 1854, torej je v najlepši moški dobi. Vseučiliščne študije je absolviral v Pragi in v Bonnu v Nemčiji. Po
vzbujajo vsak trenutek ; jaz pa ostajam stanoviten, držim trepalnice skupaj in govorim : „Spite dalje \u Hipnotizer naj nastopa z mirno, mrzlo gotovostjo. Ako je v resnici, ali samo navidezno negotov, se poprim© oseba tega obotavljanja in si vstvari neko protisugestijo, ne zaspi potem, ali pa se vzbuja vedno zopet znova. Ako se hipnotizer navidezno zelo trudi, ako takorekoč krvavi pot poti pri hipnotiziranju, bo oseba prevzeta od misli, da jo je zelo [težko hipnotizirati; čim manje se brigamo zanjo, tem manje upljiva, čuti nase. Najboljši svedoki za uspeh pri postopanju so mir, gotovost in priprostost. Na mnoge, še nepopolne hipnotizerje lahko zelo slabo uplivajo znamenje še ostale zavesti, kakor smeh, premikanje rok, odpiranje oči, govorjenje ; ti mislijo, da je oseba nepokorna ker se smeje, ^ali kako drugače razodeva. Pozabljajo pa pri tem, da je hipnotizirana oseba še vedno zavedajoče se bitje, ki sliši, premišlja in pripušča, da delujejo na njo vtisi okolice.
Sicer se to pogosto dogaja samo v začetku. Po večkratnih poskusih pa postaja hipnoza navadno že v začetku trdnejša.
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST« štev. 295
V petek, dne 2t». oktobra 19G<»
dovršenih študijah se je posvetil diplomatički | bolezni umrl karijeri. Prvo nameščenje je dobil leta 1877 letu.
dne 24. t. m. v svojem 63.
kakor ataše na avstro-ogrskem poslaništvu v Parizu. Pozneje je služboval v ministerstvu za vnanje stvari na Dunaju (pod pokojnim grofom Kalnokvjem) kakor prezidijalist. V tem položaju je imel mnogo prilike seznaniti se z mnogovrstnostjo diplomatičnega poslovanja. Na to so ga poslali na poslaništvo v Pe-trogradu, dokler ni bil v letu 1895 imenovan diplomatičnim odposlancem v Bukarešti. Od tu se je povrnil zopet v Petrograd na prevažno mesto avstrijskega poslanika. Njemu pripisujejo velik del zasluge, da so se od-nošaji med dunajskim in petrograjskim dvorom zboljšali in da je prišlo do sporazumlje-nja glede postopanja ob balkanskem vprašanju. Baron Aehrentkal je bil na važnem mestu v Petrogradu od leta 1906 pa do sedaj, ko je imenovan ministrom za vnanje stvari, torej vrhnini šefom avstro-ogrske diplomacije.
Baronu "Aehrenthalu pripisujejo velike diplomatiške sposobnosti. Pravijo, da to ni diplomat stare šole, ampak človek širokega obzorja, modernega naziranja in brez tesno-srčnih predsodkov. Mož je sicer iz nemške rodbine in vzgoja mu je bila nemška. Ali v nacijonalnem pogledu se je mož menda že v mladih letih otresel prenapetosti in se držal praktičnega smisla. Čas svojih naukov v Pragi je n. pr. modro porabil tudi v to. da se je priučil češčini v govoru in pisavi.
Spričevala torej, ki mu jih pišejo sedaj niso neugodna. Ali bodočnost pokaže še le, da-li bo dorasel veliki nalogi, ki jo je prevzel. Vodstvo zastopstva interesov take velike države pred in nasproti drugim državam, je že samo na sebi naloga, ki stavlja največe zahteve. A v koliko veči meri sedaj za barona Aehrenthala ! Kajti dedščina po nesrečnem (rolucho\vskem pač ni prijetna in gigantsko bo delo, ako bo sedanji minister samo le na Balkanu hotel sanirati grehe prejšnjega ministra. To delo saniranja je velikansko, ali označiti se da s par besedami: grof Crolu-cho\vski nam je zapravil zaupanje in simpatije slovanskih narodov na Balkanu, baron A?hrenthal jih ima zopet pridobiti !
Delegacije in ekspoze novega ministra za vnaiije stvari.
V dunajskih parlamentarnih krogili se govori, da bodo delegacije mesto dne 24. novembra. sklicane še le 15. decembra. S tem se hoče dati časa novemu ministru vnanjih stvari, baronu Aehrenthalu, da sestavi svoj ekspoze o vnanii politiki, ki ga poda delegacijam. * _
Odrska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo).
BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je nadaljevala specijelno debato o zakonu za povspe-ševanje industrije. Vsprejeti so bili prvi štirje paragrati zakona. Pri § 4 se je posl. Julij Manju (romunski nacijonalist) izjavil proti diskrecijonelni oblasti, ki se jo ima podati vladi. Polemiziral je proti zadnjim izvajanjem državnega tajnika Szterenyi-ja, ker je po njegovem mnenju v čisto gospodarsko stvar vpletal narodnostna vprašanja. Na neki mej-klic je izjavil Manju, da ni Oger in da v dveh tretjinah dežel bivajo narodnosti. Predsednik je radi tega izraza, ki je proti državnemu pravu, pozval posl. Manju na red. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja v soboto z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda.
Drobne politične vesti.
Prenos Rakoczy-jevih o stan kov. List „A Nap" v Košičah, kjer pokopljejo smrtne ostanke Rakoczy-ja. poroča, da je zborno poveljništvo sklicalo vse častnike ter jim ukazalo prečitati povelje glede vedenja povodom prenosa Rakoczy-jevih ostankov. V tistih vojašnicah, mimo katerih poj de mrtvaški sprevod, bo 150 oken na razpolaganje častnikom in njihovim družinam. Drugod ne smejo nikjer gledati sprevoda, niti na njem sodelovati, razun onih lastnikov, ki so v rodu z Rakoczv-jem. Vojaki se morajo tega dne redno vežbati, a na ulici se ne smejo niti pokazati. Omenjeni list vprašuje, kdo da je izdal to povelje?
Kakor poročajo iz Budimpešte, je tudi častnikom v Budimpešti prepovedano, da se ne smejo vdeležiti slavnosti povodom prenosa Rakoczy-jevih ostankov.
Domače vesti.
t Jakob Pegan, veleposestnik in dolgoletni župan v Avberu na Krasu je po mučni
Pokojni je bil navdušen narodnjak, neumoren delavec kakor župan v blagor svoje občine, požrtvovalen za narodno stvar, posebna opora pa domačemu bralnemu društvu „Kraški Vrh", ki mu je bil trajni predsednik.
Občina ga bo težko pogrešala in mu ohrani hvaležen spomin.
Imenovanje v okrajni bolniSki blagajni in „Indipendente". Obče je znano, da je pred nekolikimi leti bilo razpuščeno vodstvo tukajšnje okrajne blagajne radi nered nosti v poslovanju ter da je bil imenovan vladnim komisarjem dr. Feruccio Cima-d o r i, a da je pozneje bil odpuščen ravnatelj zavoda dr. V i g i n i, kojega posle je tudi začasno prevzel omenjeni dr. Cima-d o r i. Pri zadnjih volitvah za vodstvo ome njenega zavoda so zmagali socijalisti. Vse je bilo radovedno, koga bo imenovalo novo soci-jalistično vodstvo ravnateljem na mesto odpuščenega dr. Vigini-ja. Za to mesto sta se potegovala dr. Cimadori in dr. Puecher, poslednji poznani socijalistični vodja. Prav za prav je bila radovednost glede tega imenovanja neopravičena ter je bilo pričakovati, da bodo socijalisti imenovali dr. Puecher-ja brez ozira na kvalifikacijo za tako mesto. In tako se je tudi zgodilo. Te dni je bil imenovan ravnateljem okrajne bolniške blagajne omenjeni odvetnik dr. Puecher s plačo 9000 kron letnih in s penzijo. Zastonj se je trudil dr. Cimadori toliko let z urejevanjem zamotanih razmer okrajne bolniške blagajne, zastonj je bil pripravljen, tako se nam zatrja od neke strani, žrtvovati svoje dosedanje politično prepričanje v svrho imenovanja ter se odreči italijanski nacionalistični stranki. Imenovanje d r. P u e c h e r - j a pa je dalo povod predvčerajšnjemu „Indipendentu", da se je zaletel v socijalistično stranko se vso silo v članku naslovljenem : rDi una nominau. Nočemo slediti „Indipendentu" v onem delu članka, v katerem proslavlja zasluge in zmožnosti dr. Cimadori-ja za vprašavno mesto. To je stvar, ki se nas ne tiče. A zanimiv je zaključek članka, ki se mej drugim glasi:
rIn pojasniti hočemo takoj kake naravi da je, po našem naziranju storjena napaka. Mesto ravnatelja okrajne bolniške blagajne je stalno s pravico do pokojnine. Znano je pa, da je odvetnik dr. Puecher v prejšnjem času ostavil mesto uradnika, ki je je imel pri tu-kajšnji finančni prokuri: oficijelen vzrok njegove ostavke so bili zdravstveni oziri. Da se je tako važno mesto poverilo osebi, ki ne nuja gotovih zdravstvenih pogojev, je napaka v administrativnem smislu; in to je torej prva napaka upravnega sveta bolniške blagajne, da je izpostavila isto riziku, ki bi se ga lahko bila ognila.
Ta misel velja pa samo tedaj, ako se vsprejme oficijelno verzijo, zakaj da je dr. Puecher ostavil svojo službo na finančni prokuri ; toda vzlic temu je on lahko povsem zdrav, kar mu iz vsega srca želimo. Da, on je bil tako zdrav, da je istega dne, ko je radi bolezni izstopil iz svoje službe, baje za-mogel predložiti nekemu zavarovalnemu zavodu zdravniško spričevalo, ki je potrjalo, da je telesno popolnoma zdrav ter da se je zavaroval na življenje za znesek pokojnine, ki mu je bila dodeljena. Ako je to res, tedaj je, kakor se to izraža v navadnem jeziku, simuliral in napaka upravnega sveta bolniške blagajne v administrativnem pogledu odpada. Toda na dan prihaja druga napaka in to še ▼eča.
Znano je, da med največe rane okrajnih blagajn spadajo ravno simulanti, proti katerim morajo z največo eneržijo nastopati zdravniki, kontrolorji in sploh osobje blagajne. Lepo vlogo bi znal igrati na svojem mestu sodrug odvetnik dr. Edmund Puecher! Delavec-simulant, ki hoče goljufati upravo, bi se znal nahajati v ugodnem položaju pred ravnateljem, ki bi težko našel odločnih in jasnih razlogov, da bi mu dokazal, da se ne sme dopuščati simulacije ter da jo je obžalovati.
Toda še z drugega stališča je pogrešila blagajna: in sicer se stališča socijalistične vesti. Ista dopušča svobodo naziranja in misli in svobodo besede; dopušča in zahteva sploh za vsacega vso svobodo. Toda vse to zna stranka pozabiti, zna poteptati, ako to zahteva volja njenih voditeljev. Dr. Cimadori se je nahajal na mestu, ki je je izvrševal vestno, bil je češčen in cenjen od vseh, tudi od socialistov nadzorstva, ki so ga v njegovi službi ponovno potrdili, in potem ko je v vseh
ozirih odgovarjal vsem zahtevam, so ga spodili, ker ne pristaje na socijalistične ideje. To je vsaj edini pravi vzrok, ki so ga priznali in ki ga zamorejo priznati gospodje eksekutive. In mi se hočemo ustaviti samo pri tem ter konstatovati, da je vse to nasprotno socijalistični zavesti, tako, da če bi se bil tak slučaj pripetil v kaki privatni tovarni, v zavodu, ki ga upravljajo buržoazijci, bi to bil dovoljen povod za štrajk, dokler bi
se prizadetemu ne dalo prav. Tukaj se gre1 resnična poguba, dotlej se bodete pogrezali za prelomljenje najelementarnejih pojmov pra- vedno globlje in bati se je — ako ne nasto-vičnosti in pravice in radi tega ne ponehamo pijo med vami pametnejši možje — da pograjati servilnosti upravnega sveta nasproti1 greznete na zadnje vi in — mi!!! eksekutivi; nje servilnost in brezvestnost. ki Čvekanje o politiki in onih par mej-sama od kritiko."
Tu citirana izvajanja „Indipendentejeva" bi mi mogli večim delom podpisati z obema rokama. Gospodje socijalisti so jako strogi
našega in pa rešiti — kar se nam je v teku stoletij — ukradlo! Nemcev pa, ki so tu tujci in ki so vam že pograbili skoraj vso večo trgovino ter so vas obkrožili na vse strani z nakupovanjem najlepših in dragocenejših posestev — se ne bojite ?!
Tu. tu je polje za složno našo in vašo obrambo, ne pa bežati pred nami, ki smo tu vaši naravni sosedje! Dokler se ne spametujete in spoznate, od katere strani vam preti
sebe opravičuje vsako najstrožjo J n a r o d n i h izrazov , ki jih je navedel
„L' Indipendente" in s katerimi bi nas hoteli smešiti, je vse taka budalost, da ne zaslužuje niti odgovora resnih ljudi!
Vam je vse politika ! Ako mi zahtevamo in moralni, ko presojajo postopanje drugih |eno žolo se slovenskim učnim jezikom za ti-strank in pristašev istih. Ko pa se gre za' soče naši{, otročičev, je to vam politična agi-njih koristi, niso več tako skrupolozni v iz- 'tacija; ako zahtevamo enake pravice v ura-biranju sredstev, ki imajo voditi do cilja njih, dih, v katerih imamo z vami enake dolžnosti stranko in člene iste. Kaj bi porekli socijali- in bi morali lmeti tudi enake pravice _ te_
sti, ako bi odličen člen naše stranke porabil đaj vidite vi „dobri" gospodje v naši naravni pripadnost k stranki v svoje privatne na-' zahtevi — politiko !
mene ? To bi bil vik in krik! To bi se napa-j Vse, vse. kar mi zahtevamo, je vam le dalo buržoazijo in buržoazijce ! Sedaj pa vpra- politično rovarenje, a ko plačujemo denarne in šamo, kdo je veči buržoa, g. dr. Puecher z krvne davke, tedaj pa — naj bi si najemali mastno plačo 9000 kron na leto, ali pa naši tolmače, ako ne znamo sladkega jezika „del neumorni narodni delavci, ki se trudijo noč 8iu -m ako si nočemo> aji ne moremo poma-in dan za narod, ne da bi se mogli nadejati gatj z blaženo nemščino, kateri dajate vi v tako mastno plačanih plužb ? Odgovor je svojj siepoti predpravice, pred našim dežel-menda lahek za vsakega. Ali da se dobro njm jezikom! To ni politika — kaj razumemo, mi nimamo ničesa proti temu, da n e p r
pride socijalist do dobre službe, samo se za- j Rtesni postanite in ne zibajte se v svojili varujemo proti temu, da bi se v bodoče od zastarelih domišljijah in stvar krene na boljše socijalistične strani napadalo naše narodne za nas in — za vas.	Brejski.
delavce radi tega, ker si v potu svojega j V Avstro-ogrski banki, ki je državni obraza služijo svoj kruh. Kar je prav za zavod, ni niti enega uradnika, ki bi razumel enega, naj bo tudi prav za drugega. Slučaj naš jezik !
Puecher pa bodi v izgled vsem našim Te dni je šla v to banko neka kmetica, domačim kritikastrom, ki zavidajo vsakega ki je prosila, naj bi ji izmenjali nekaj de-narodnega delavca, ki si je z dolgoletnim in naija. Uradniki so jo vprašali, z n a-1 i ita-napornim delom pomogel do boljšega kruha, lijanski, a ko je žena rekla, da ne zna. dočim socijalisti bogato odškodujejo pristaša, se se jej r o g a l i in rekli: Tu ki si še ni pridobil posebnih zaslug za se mora govoriti italijanski,
stranko.
Incfipendente proti Jadranski banki.
V včerajšnji notici pod gornjim naslovom se je urinila neljuba tiskovaa pomota. Pobijajoči neresnično vest „Slovenčevo", da je že večina magistratnih uradnikov zadolžena pri „Jadranski banki", smo pisali, da se „Jadranska banka'' kakor eminentno trgovski denarni zavod ne peča s takimi posojili, ki ne spadajo v njen delokrog, temveč v navadnih posojilnic, dočim je škrat premenil besedo „navadnih" v nih", kar nima pravega smisla.
Brezplačna reklama. — Prejeli smo: Brezplačno reklamo delata „II Piccolo" in „I/ Indipendente" „Jadranski banki" in drugima našima denarnima zavodoma! Sobotni
o
drugače se ne opravi nič!!
Mož, ki je bil navzoč in od katerega smo doznali to — neverjetnost, nas- je vprašal : Ni-li to škandal, da se take neverjetnosti dogajajo v državnem denarnem zavodu, ki ima edini dolžnost, da izmenjuje vsakovrstne državne novce? Skandal je in to naj-umazanejši škandal ! !
Upamo pa, da se kedo zgane in da se odpravi ta — politika!
..Banca Union" pošilja okolo našil narod- trgovcev svoje agente, ki imajo nalogo, da prepričavajo našince, da bi se v svojili trgovskih stvareh posluževali te banke!
Vse to dela — strah in zavist pred našo „Jadransko banko"! Nizki so — nizki!"
Ali to ni politika ?! Prejeli smo:
na-
delokrog tiskarski
članki imenovanih dveh italijanskih listov dokazujejo, da se laška gospoda zelo, zelo boje „Banca Commerciale Triestina-4 odpre v naših denarnih zavodov. Ves strah izhaja iz krajšem času (Menda že prih. mesec) tilijalko okolnosti, da naši denarni zavodi uradujejo Splitu! Ni m0rda tudi tu nekoliko politike v slovenskem, oziroma (Jadranska banka) v a gospod Mayer?!
vseh jugoslovanskih jezikih in da bi to moglo 1 Užitninski davek v Istri. Vsled odloka vplivati na ostale lokalne zavode toliko, da finančnega ministerstva od dne 5. 10. se Lo bi bili ti siljeni oskrbeti se z uradništvom pobirala užitnina vina in mesa za leto 1907. zmožnim — našega jezika! To bi bil grozen v državni upravi v sledečih davčnih okrajih : udarec za sedanje laške uradnike, osobito za. Buzet, Podgrad, Krk. Lošinj, Piran, Poreč, one, ki znajo le laški in še to le za — silo! Motovun itd.
No, gospoda so se preveč prestrašili! Mi Slovenski je zab' la, nemški ne zna ! Jugoslovani ne mislimo na nikako odstranje- V ulici Belvedere služi gospica-Slovennka, k-vanje italijanskih uradnikov in gotovi naj bodo P* trdi, da je Nemka, češ : „frštee niks slo-ti naši kolegi, da jim ne želimo nič slabega. veniš\..! Možno že, da se dobi včasih kak Umeje se, da bodo naši denarni zavodi ura- kalin, ali (kakor pravijo Nemci): „Gimper. dovali v našem jeziku in da bodo tudi z da jej vrjame, ali razsodnega človeka ne ostalimi mestnimi denarnimi zavodi kolikor vara! Gospića bi morala prej svojo glavo toliko v zvezah. Radi tega pa ni nujno po- zamenjati, kajti njen sedanji obraz je sloven-trebno, da bi uradniki dotičnih denarnih za- skega tipa; dalje bi morala dobiti drugega vodov že takoj sedaj govorih in pisali naš očeta, ki ne bi izgledal korenito po »kraški" jezik. Da se priuče našemu jeziku, imajo do- ter je ne hodil le slovenski govoreč obisko-volj časa na razpolago. Poslušajte, gospoda vat s košarico na roki, slednjič pa bi morala nasvet, ki vam ga je priobčil vaš list „L' In- dobiti si mlekarico iz Berolina, da bi jej ne dipendente" in učite se pridno jugoslovan- bilo treba pred hišo s si. okoličankami opre-skih jezikov — kakor smo se mi naučili zno-počasi in tiho s 1 o v e n s k i g o v o r 11 i. vaše lepe italijanščine ! Mesto da pišete članke O, kako grozno jo je sram, kadar prihaja v proti nam in našim zavodom, vzemite v roke Trst njen očfca ter hoče po ulici govoriti je-slovnico in druge take pripomočke in videli zik svojih dedov: gospica ga baje desetkrat boste, da bo to izdatno koristilo, ne samona'rajše posluša v hiši ! Ali pa bi se ne prijel financyelnem polju, ampak pomore vaše uče- za glavo ta priletni oče, če bi izvedel domov, nje našega jezika do tega, da se bomo bolj da hčerka naenkrat ne zna več — slovenski, poznah in — spoštovali!	to na njegova častitljiva stara leta? ! O,
Sploh pa je čudno, da se nas, ki smo pamet, kje si obtičala...? ! vaši tisočletni sosedje in someščanje, tako| Komur bo priložnost spoznati to Evino bojite! Saj nismo mi nikdar vprašali po vaši stvarico — naj le moško govori slovenski, ker lastnini in si je tudi danes ne želimo. Kar je'tudi ona najbolje umeje tako. Ali takozvaui vašega, naj le ostane vaše še za naprej — „nobel"-jezik [nemški] je ne dviga v višave, mi hočemo varovati in ohraniti le, kar je' ampak jo pokriva z deležem, ki so ga deležni
V petek, dne 26. ostoDra 1906
»EDINOST« štev. 295
Stran III
od svojega naroda brezznačajneži in izdajalci..! Te obsoja ves širen narod, želi jim, da bi jih nikdar ne bila nosila zemlja ter se obrača od njih se studom...!	Kirilov.
Zaderski nadškof. Včeraj dopoludne je z Dunaja dospel v Trst zaderski nadškof dr. Matej Dvornik ter se je nastanil v hotelu rde la Ville".
Občinski zastop trga Vipave je soglasno izvolil grofa Karola Lanthierija čast-r.im tržanom.
Koliko nosijo tujci na Štajersko? Po računskih zaključkih za 1. 1905. je znašal hrutto-dohodek iz prometa s tujci po vsem Štajerskem 23 milijonov kron; od tega odpada na okraj Grobming 5 in pol milijonov, Bruck na Muri 3 in pol milij., Gradec mesto 1 in pol milijona, Gradec okolica 1 in tri četrt milijona, Ptuj 1 milj. itd.
Električni tramvaj v Ljubljani je imel leta 1905 dohodkov 115.909 K 60 st. Stroiki so bili tako veliki, da je bilo prebitka le 193 K 49 st. Vozovi so prevozili vse leto 408.997 km. Tvrdka, ki je lastnica tramvaja, je istega ponudila mestu, da ga kupi in sicer z izgubo mnogo družbenega kapitala.
Neznani tatovi so čevljarju Nikolaju Emerico, ki je vratar hiše št. 3 v ulici del Mercato vecchio, ukradli par novih, še ne dovršenih čevljev vrednih 6 kron.
Kmalu je prišel v pest. Krčmar Gregor Lovič, ki stanuje v ulici dei Coppa št. 7. je prijavil predvčerajšnjim popoludne na policiji, da je neznan tat s ponarejenimi ključi udri v njegovo stanovanje, in to v času od '/; 1. do '/s 3. ure popoludne. Iz njegove sobe »la je tat ukral več dragocenih predmetov v skupni vrednosti 353 kron, a v sobi njegovega druga Simiča da je ukral srebrno uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 75 kron.
Ob 8. uri in pol zvečer je bil pa v neki krčmi v ulici Porporella aretovan 26-Ietni Josip Bruck, ki je izgnan iz Avstrije. Mej potjo, ko ga je redar tiral v ulico Tigor, kjer je ponoćni policijski urad, je aretovani zagnal od sebe srebrno uro in zlato verižico, ki ju .ie pozueje Simič spoznal za svoje.
Ker je imel pri sebi dolgo bodalo, popolnoma novo, je bil predsinočnjim aretovan kurjač Fran D., ki stanuie v ulici sv. Frančiška in službuje na Lloydovem parniku ..Vindobona". Fran D. je bil namreč zaspal na tleli v ulici del Coroneo. Prišel je redar in ga vzbudil. Ko se je vzbudil in vstal, je pa padlo od njega rečeno bodalo.
Čevljar je skušal okrasti čevljarja.
Na zahtevo čevljarja Antona Mikoliča, ki je vratar hiše št. 18 na Corsu, je bil aretovan 18-letni čevljar Atilij M., ki stanuje v ulici della Fonderia. Mikolič je namreč našel Ati-lija v veži hiše, katere je vratar, poleg okna svoje delavnice, a na teiu oknu je zapazil par Čevljev in par podplatov, za katere je dobro vedel, da jih je bil pustil na mizici v delavnici in ne na oknu. Jasno mu je bilo torej, da ga je hotel Atilij okrasti, in zato ga je dal aretovati.
Samomor. Včeraj popoludne okolu 2. ure. je neki neznan, prileten mož skočil se zidu v ulici di Romagna na spodaj se vijočo ulico Fabio Severo. Skočil je z visočine kakih 10 m. Neki redar, ki je to videl, je takoj pribit el k nesrečniku, a ta je imel lobanjo zdrobljeno in je trenotek za tem umrl. Zdravnik dr. Usiglio, ki je šel slučajno tam mimo, ie tudi pristopil ter izjavil, da ni niti treba klicati na pomoč zdravnika, ker bi bila vsaka pomoč brezvspešna. Truplo samomorilca so prenesli v mrtvašnico pri sv. Ju6tu.
Samomorilec je popolnoma neznan. Pri njem niso našli nikakega papirja in tudi nič druzega, iz česar bi se bilo dalo dognati, kdo da je bil. Mož je moral biti star kakih 70 let. Je visoke postave in širokih pleč ter ima polno sivo brado. Pri njem so našli srebrno uro in iglo, kakoršne rabijo pri šivanju vreč, iz česar — kakor tudi po obleki — bi se dalo sklepati, da je bil težak.
Koledar la vrta«. Danes : Demetrij, moče-
nec; Niko din; Vranica. — Jutri: Sabina, mučenica; f.ovorko; Srebra. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -{- 19' Celsius. Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
Na Kontovelju priredi v nedeljo dne 28. t. m. dramatični odsek pevskega društva »Danica" priljubljeni igrokaz v 5. dejanjih : »Na Osojah"*. Zagotovljeno je, da se bo nudilo slavnemu občinstvu mnogo zabave, kakor tudi dobre kapljice, ki jo »Gospodarsko društvo na Kontovelju" običajno taci.
Prem C., tog., NtTRNBERG; Maidaricb J., zasebnik, POREČ ; Gasparac M., uradnik, DJABOVA : Franziszi F , svečenik, GRAFENDORF; StrauchC., častnik, GYOR; Veitmann A., častnik, DUNAJ; Wagner C., častnik, KRAKOVO; Ulrich H., uradn., LJUBLJANA: Turk M., zasebuik, GOMILSKA; Pordes BI., trg., GRADEC ; Mikič K., nadz., SPLIT; Wanka F., trg., MONAKO VO ; Janko vi Č, RAKEK.
t
Pevsko društvo »Slava« v Sv. Mariji I Tujci V hotelu
Magdaleni Spod. bo imelo svojo koncertno	-— — ...
i-	, . , —	Na novo so došli:
veselico prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. v
nov ^preslikani dvorani g. Josipa Miklavec.
Kdo med Tržačani in okoličani ne pozna še
tega pevskega zbora, vsaj po imenu? Mislim,
da je ni vasi v tržaški okolici, kamor ne bi
bilo to društvo že priredilo svoj izlet oziroma
se udeležilo veselic bratskih pevskih društev.
Da ni to druitvo že dve leti priredilo svoje
veselice, je bil glavni vzrok, da ni hotelo
tekmovati z drugimi bratskimi društvi. Tudi
minolega poletja je magdalenski pevski zbor
trikrat napovedal svojo veselico, in vsakikrat
jo je zopet preklical radi drugih bratskih
društev. Sedaj je pa definitivno odločeno, da
se bo veselica vršila dne 28. t. m. ob 5. uri
popoludne.
Odbor je storil vse, da bo veselica tem sijajneja in gostilničar, g. Josip Miklavec, se je preskrbel z izborno vinsko kapljico, da lahko pogosti došle goste. Upati je, da se naši Magdalenčani, bližnji Skedenjci, S. Ja-kobčani in Tržačani v obilnem številu vdeleže koncerta magdalenskega pevskega zbora. Veselica se bo vršila tudi ob slabem vre-
BALKAN"
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitKne in kožne bolezni itd. v Trstu ima
i * i svoj ambu/atorij iSi"it /JIHT"" •! T ulici S. Nicolo st. 9 (ud Jadralsko Banko)
Sprejema od 12. do i. in 5.*/, do 6popol.
menu.
Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti je imela v ponedeljek nadaljevanje svojega občnega zbora ki se je bil dne 14. avgusta vsled jednoglasnega sklepa odložil pri V. [točki dnevnega reda : radi notranjih stvari. Predsednik g. Ivan G e r d o 1 je otvoril občni zbor zahvalivši, da so prišli v tako lepem številu na to važno zborovanje. Povdarjal je, da je glavno vodstvo vsled sklepa z dne 20. 9. preklicalo odlok po želji gg. zborovalcev, ki so prisostvovali zadnjemu občnemu zboru. Zborovalci so z zadovoljstvom v interesu stvari vzeli na znanje to objavo.
G. zastopnik centralnega odbora prof. dr. M r h a r, je povdarjal, da je bilo glavno vodstvo krivo informirano in da radi tega je preklicalo dotični odlok, želeč, da bo odbor podružnice gledal na to, da bo podružnica služila v napredek in korist Slovencev v Rojanu.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje : Fran Godni k, predsednikom; Mihael Vončina, c. k. nam. oticijal, tajnikom; Silvester Pertot, blagajnikom; namestniki: Julij Mikota, Josip Katalan in Fran Mikelič Pregledovalci računov: Anton Bremic, Matija Znidersič in Anton Mavrič.
Novoizvoljeni predsednik se je v toplih besedah zahvalil v imenu novega odbora ter zaključil zborovanje.
Veselica, ki jo je priredila „Narodna čitalnica" v Rojanu dne 21. t. m. v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah, je prav povoljno vspela, v moralnem in tudi materi-jelnem pogledu. Posebno se zahvaljujemo „Tamburaškemu odseku" pevskega društva r Adrija", za blagohotno sodelovanje in za prekrasne točke, ki so jih izvajali med odmori in k plesu«
Zahvaljujemo se tudi pevcem pev. društva „Kolo" za blagohotno sodelovanje, odboru „Narodnega doma" v Barkovljah za^Tprepu-stitev prostorov in odra. ter vsem ude-ležnikom.
Vstopnino so preplačali sledeči gg. L. Geržina 50 st., Fr. Godnik 40 st„ I. Kože 30 st., Gorenjka 30 st., I. Drufovka 1 K, Bole trgovec 20 st.
Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" naznanja svojim gg. tamburašem in tamburašicam, da bo danes V petek ob navadni uri tamburaška vaja v gostilni „Balkan".
Ljudski oder. Danes zvečer se vrši v „Delavskem domu", ulica Boschetto št. 5/1. predavanje Etbina Kristana: „Žena in socija-lizem". Vstopnina 20 stot. za osebo. Začetek ob 8'/i uri.
Novo društvo. C. kr. namestništvo ie vzelo na znanje pravila novega društva: Delavsko, izobraževalno in podporno društvo v Sočergi (okr. Koper).
Slov. akad. društvo „Slovenija" si je na zadnjem obč. zboru, dne 21. t. m. izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor :
Predsednik : cand. phil. Fran Mravljak ; podpredsednik: stud. med. vet. Ivan Lesni-čar; tajnik: cand. j ur. Janko Olip; blagajnik : stud. phil. Fran Bradač; knjižničar: stud. jur. Ernest Kobe ; arhivar: stud. j ur. Ivan Stanonik; gospodar: stud. phil. Voje-slav Mole; namestnika : stud. jur. Fran Trampuš in stud. med. Ervin Murgel ; pre-
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžno vest, da je včeraj ob 10. uri predpoludne po dolgi in mučni bolezni v 10. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala naša preljubljena hčerka
Rožica Furlaat.
Pogreb zemskih ostankov predrage pokojnice bo jutri v petek (26. oktobra) iz hiše žalosti Campo San Giacomo štev. 5, II. n.
TRST, dne 25. oktobra 1906.
AHDBEJ la AHA, sta riši.
Marija in Angela, sestri.	Josip, brat.
(Dalja na Četrti strani).
t
Tužnim srcem poročamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš soprog, oziroma stric, oziroma oče
Jakob Pegan
veleposestnik In bivši večletni žnpan
danes, dne 24. t. m. ob 9. uri zvečer po dolgotrajni bolezni previden z sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega pokojnega očeta bo v soboto 27. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj.
V AVBERU, 24. oktobra 1906.
Jožefa Pegan, vdova.
Fran in Justina Pegan-Žvokelj, naslednika.
Prodaje se pstilna
z dektretom ali brez dekreta.
Naslov pove „INSERATNI ODDELEK EDINOSTI" pod štev. 1215
- 10110 M 011 oitouonono 11011OIIOI o
mm^ Tovarna pohištva 'mm
Aleksander levi JfCvm
■lica Tmi St». 52. II (testu MBa).
ZALOGA: * piitzzn rosurio (*©i»k» m»i*H«>
OtM, MmiiI bati ntbtn« lnnhurmo*. g Sprejemajo m vsakovrstna dala tudi p« ^ posebnih načrt*. Maik brtifMu la tramk
ioi»oiioiiaiionQnoiioiioiiOii#i
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente št. 34 (t novi Hiši) „Jtlla trnova cltta di Crieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke == vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.
»BHflmpi
Sprejeaaj« m riakovrttna 4ela ta pa ■ poMknlk	if i i
mm- nutmu mit trupliEio n tmto jjpm
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITAUA =
Velikansko »kladlifte In razstava
pohištva iii tapetarij
—* Tlltf
ulica Majcanibn Stav. 1
fp.MlO a/jgfcljt 0&kL #
B^* Kdor ISČe službo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor 15če uradnike alt s!n2beno osobjo ; kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor ieli posojila« vknjižbe Itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV r „E d 1 n o s 11", ki so najcenejl, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena.
EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI
ženskih in moških oblek
giorgio
jcss
TRST
ulica Barriera vecchia št. 15
. ■ - t?',
iš i't i j i,• ««i A >


Ženska krila... g\t 2,2.50,3.80, 5.50	W
Ženski jopiči .. „ 4.50,6.50, s.so pt	H
Ženski paleto! ... 7M 1'Kft -	* ~ TJ Ženske bluze iz yolne^
7.50, 9.50,1£50 3.50,4.50, 5.50
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
r FroTKroda toIJo do Jedi, utrjuj« ttlodea in ojadnje organiiem.
Priporočeno od najsloveiih zdravnikov v vtth slučajih, kadar Je treba ae po bolezni oja&iti.
Odlikovano • 18 kttajMBl m razlili raztavah to s aatf 3000
ziravailklail aprlčavall.
I. SERRAVALLO
= CvsL =
Stran IV
»EDINOSTc Štev. 295.
V petek, dne oktobra 10(1
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne
poSkai & 3(6pS ' HOTEL BALKA1
gletlniki : eand. phil. Josip Breznik, cantl. pLil, Ludovik Cimperman in stud. med. And. Jenko.	_
Razne vesti.
Štrajk tramvajskih uslužbencev.
V	Budimpešti štrajkajo uslužbenci električnega tramvaja. Njim so se pridružili tudi uslužbenci omnibusov. Ves promet je ustavljen.
* Število Židov v Avstriji. Glasom ljudskega štetja leta 1900, živi v Avstriji ],244.W99 Židov, oziroma 4*57 odstotkov vsega prebivalstva. Največ jih je bilo na Dunaju : 14H.296. potem v Lvovu 44.088, Krakovu 26.671, Černovicah 21.585, Pragi 26.614 itd. Nemški občevalni jezik je napovedalo 410.215 Židov, poljski 622.235, češki 57.782, rnalo-ruski 40.906, italijanski 2940, romunski 264, srbski 63, madjarski 165, slovenski 25. Potemtakem se 6°/o avstrijskih Zidov priznava k slovanskemu občevalnemu jeziku. Po poklicu se največ Zidov bavi s trgovino in prometom (535.247), s poljedelstvom in gozdarstvom 130.810, z industrijo 351.112, v javnih službah in svobodnih poklicih jih je 198.442.
V	prizadevanju po omiki nadkriljujtjo Zidje drugoverce. Na avstrijskih vseučiliščih tvorijo Židje 16*8 odstotkov, na tehnikah pa 19*4 odstotkov.	_
Brzojavne vesti.
Novi minister vnanjih stvari.
BUDIMPEŠTA 25. Novi minister vna-njili stvari baron Aehrenthal se najbrž poda v kratkem v Budimpešto, da konferira z ogrsko vlado.
Državni vojni minister zaprisežen.
DUNAJ 25. Cesar je danes ob 1. uri popoludne zaprisegel novega vojnega ministra FZM Schonaicha.
Grof Goluchowski in Pietreich pri cesarju.
DUNAJ 25. Cesar je danes ob 1. uri in pol popoludne vsprejel v odslovni avdijenci grofa Goluchowskega in kmalo na to FZM Pitreicha.
Švicarska narodna banka.
BERN 25. Narodna banka je povišala diskont za 1 %•
sestanek grofice Montignoso s svojima sinoma.
MONAKOVO 25. Danes predpoludne se je na saškem poslaništvu grofica Montignoso (bivša saška prestolonaslednica) sestala z obema starejšima sinovoma. Sestanek je trajal dve uri. Navzoča je bila tudi nadvojvodi-nja Toskanska. Opoludne sta oba saška princa odpotovala v Inomost. Velika vojvodinja Toskanska se je ob 1. uri popoludne odpeljala v Lindau, dočim ostane grotica Montignoso s princesinjo Moniko Še v Monakovem. « Francoski zbornici.
PARIZ 25. Zbornica in senat sta imela danes kratki, čisto formelni seji. Predsednika sta se spominjala pomorščakov, ki so ponesrečili pri katastrofi „Lutina" ter sta izrazila inozemskim mornaricam hvalo za njih požrtvovalno pomoč. (Pohvala). Na to sta se obe zbornici odgodili do 5. novembra.
Hamburg.
HAMBURG 25. Hamburški državni proračun za 1907 pokazuje 7 milijonov primanjkljaja-	_
Rusija.
PETROGRAD 25. Revolucij onarci so včeraj po noči napadli glasoviti samostan v Pavi ogradu, ubili nekoliko menihov ter ga oplenili.
Trgovina.
Borzna poročil« dne 25. oktobra. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —
dc — , London kratek termin K 241.-240.40
Francija K 95.50--95.75. Italija K 95.65—.—95.90_
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija E 117.50—117.70, nemški bankovci K	—
avstrijska ed notna renta E 98.15— 98.41, ogrska kronska renta E 94.35—94.65, italijanska renta E
—.— —.—, kreditne akcije K 670.— — 672._,
državne železnioe E 676.--678.--Lombardi E
16125—183.25 Llovdove akcije E 774,— 780 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — dc 483.—, Bodenkredit 1860 E 302.— 310 — Boden kredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 160 — do 162.— Srbske — do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	99.80 99.85
„ n Brebru	99.85 99.80
Avstrijska renta v zlatu	116.10 116.20
v kronah \!°	98.70 98.90
AtrU investicijska renta 388.5S 88.50 Odreka renta v zlatu 4•/,	112.30 112 30
kronah 4«,	94.30 94.25
„ 3V.	84.— 84.10
Akcije nacijonalne banke	1755.— 1754.—
Ereditte akcije	673 — 671.50
LoLdon, 10 Letr.	241.05 241.—
10b državnih mark	117.50 117.50
SO mark	23.48 23.48
2u frankov	19.13 19.12
HO itaL lir	95.65 95.65
C^i-arski cekini	1131 11.31
Farižka in londonska borza.
1* a ri z : (Sklep.) — Francoska rentu 95.6L3, i e iranska renta 102 60, >;>anski exterieur 94.70, akciie otomntisk*) banke 671 — . Menjice na London 252 50.
Pariz: (?k5en^ Avstrijske državne železnice —.— Lombarde —.— unificirana tur?ka rcma 93.20 avstrijska zlata renta 9/.20, ojriska 4' 0 zlata renta 9M0, JAnderbank 481 —. tursko prrčke 140.75. panika br.nka 15.48, italijansko meridijonalne skcije 779.— akcije Rio Tinto 18.88 Vzdržana.
London: (Skiep) Konsolidiran dc!g £5 ' M arebro 32.'/4. Lombardi 7.'/„» Spsn^ka renta 93.T.'„ italijanska renta 10I.'/S tržni diskont 6—, mcnjice na Duna;u 24.49. Stalna.
Tržna poročila 25. oktobra.
BudimpeSta Pšenica za okt. K 14.34 do £ 14-30, rž za okt K 13.60 do 13-62, oves za okt. od K 13.86 do 13.88, koruza zn okt. —do
Pšenua : ponudb^ slabotne, pov^raSevai^e pičlo, tendenca vzdržana. Prodni«: 25.000 met. stot., nespremenjeno ; druga žita vzdržano. Vreme : mrzlo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 35.' s, za december 363/v, za marec 36'/», za maj 36.%. Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna r. elna 40—41 navsdna dobra 42—44.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 17.95 , za november 17.80, za dec. 17.90, za jan. 18.—, za februvar 18.05, za maiec 18.20. Mirno. — Vreme: mraz.
Ha vre. (Sklep) Kava Santos good avemge za tekoči mesec 44.%, za december 44-Vzdržano.
N e w - Y o r k. Kava Rio za bodoče dobave: Stalno nespremenjeno, 10 stotink višje. — Prodaja: 7000 vreč.
London. Sladkor iz repe surov, 5 95/,e Sh. Mlačno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, za nov. 18.—, za nov.-februvar 18.25, za januvar-april 18.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za nov. 23-30, za novembar-februvar 23.25, za januvar-april 23.25 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 31.65 za nov. 30.85, za november-februvar 30.75, za jan.-april 30.35 (m:rno). — Repično olje za tekoči mesec 74 — za nov. 74.V*, za november-december 74.8/r, za jan.-april 74.— (mlačno). — Špirit & tekoči mesec 42l/.-. za nov 42.—, za januvar-april 43%, za maj-avgust 44.%, (mirno) — Sladkor surov 88° uao nov
26.--26%, (mirno), bel za tekoči mesec 26-7,, za
nov 26.%, za okf.-januvar 27.—, za januvar-april 27%, (mirno), rafiniran 60.—60.50- Vreme: dež.
BVGEN BUCHETTS
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Graški gnjat. — Ovčji sir pijemonteški — Ovčji sir star iz Ksruije — Parmezan I. in U. vrste — Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ita!., najbolje vr^te. Na debelo in drobno.	Ceno brez konkurcnce.
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsassc
T h s T
ulica S. Spfridione Stev. 6.
r>
Velika zaloga koles (bicikljev
Germansa in KazionaEe
tolcs na bencin (lotociilet) EOESLER & MM
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritikiin
tnehauićna Oclalnica
»f kolesarska šo
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev.
sr:

MaLi OGUISI.
i
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotaakane besede se računajo |enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 stotink.
. Plača se takoj.---'
i
Redke knjige na prodaj: jifrS?
celoleten 1881—1905, skupaj ali posamezno ; Stritarjev dunajski „Zvon" celoleten 6 letnikov; -Kres" 1881—1883. Prodajo posreduje IVAN BONAC, trgovina papirja v Ljubljani.	1-214
Gostilna na prodaj ziciji in jako dobro
obiskovana. Naslov pri „Edinosti".
na jako dobri pobi
I nueLi noc koder, bele dlake, se je priklatil LUVolll |I09 v nedeljo popoludne po končanem lovu k meni. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi p.i Antonu Gregoriču, krčmaiju „Konsum. društva" v Dekanih.	1222
Velika zaloga
dežnikov
se nahaja v prodajalnici
CARLO TACtlNI Trst
ulica Barriera vecchia 5.
Poprare izvrši y liajtrajšem času po mmi cenah,
Najboljša reklama za trgcvce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh 80 „MALI OGLASI'* v „Edinosti
i
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
TRST
ulica delle Ombrelle štev. 5
Guido e Jfogo Cossi
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Prodajejo in kupujejo so buteljke v-ak vrste za refošk, sanipanjc, bordeaux rensko vino, konjak itd. itd. VELIK ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene
Prevzamejo se doposiljatve na Idilo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste
Najbolji škrob za lek
Glanzine

Fritz Schulz jun. Akt. Ges. Eger i. B. u. Leipzig
~ O
Zastopnik
iUU
Trst Corso 4, 911
Vajonca za tr^oTino od—1 2 let že-v siu!bi
se i>Če takoj. Naslov pove „Inseratni
oddelek Edinosti".
1223
Učiteljica glasbe
sovir Naslov pri „Edinosti-.
1203
Radi odpotovanja
nov s 30 kovinskimi ploščami; izbrani, večinoma ruski komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld, vreden 90 gld, Naslov pove „lcaer. oddel. „Edinosti".	1353
Dve družini
(skupno 8 oseb) iščejo za februvar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod „D. D. 8U na „Inseratni oddelek Edinosti".	1700
nVD hici ,0 na pro^i ena v
UlO Illol druga pri sv. Mariji Magd. spodnji Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1205
Gospodska hiša lepim razgledom, ob
Slavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali rugo obrt se p r od a po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti".	U0O
VI/i orli lil I 9e odda v najem meblirana so-
Ivjauinu bica na dobrem zraku in zlepim razgledom. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti'^
FCnillro prodaja kuhinjsko opravo : omare, • OCIind mise itd. iz prve roke. Ferriera 25.
Pnhl^tvn svetlo ali temno, se prodaja; po-rUlIldlvU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanja. UHca Torrente 34, A. Gullich,	451
Uonr CLrrllo (ulica Baflineria &t. 3). Tovarna nollr. OIU UICL Biadčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo.	361
i
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speDicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
TelttfoBO it. 847. - Via della Stazione Št V. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Miluje preitoetoT, ki se jemljejo na pokanje ii prevažanje blaga u fse pruge.)
Sprejema te tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mr Edini tržaški aavod za a±S „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHBANJETANJE PEEPR0H
Točna postrežba in nizke cene.
Ustanovljena leta 1867. Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaidella
iL Hedia 28 TRST Telefon 374 /
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji.
Stiskalnice za grozdje,	'—~
najnovejseca sestava na množeči se obrat in napredujoči priMoin. — ObiraMee za oljie. — Stiskalnica za oljfce
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Pror«čunjna zahtev®-
U;Xg na prodaj (2 sobi in 2 kuhinji) z malim nida dvoriščem. Cena 1800 gld. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinostiu.	1216
Pridite vsi!
V gostilni ulica Belvedere štev. 17 ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIČ, lastnik.
Dr. KOLB
—===== bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik	-
Dr. A. Mittak, nloa della Zonta št. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hang Schmidt, bivši sodrag Dr. A. Mittak a odlikovan z „Grand Frix4i in zlatimi kolajnami na rastavah y Rimu, Berolinu in Saint-Luis.