Leto VI. CELOVEC, 28. aprila 1950 Številka 17 Vprašanje Svobodnega ozemlja Trsta V soboto je italijanski zunanji minister grof Sforza govoril v parlamentu v dvodnevni debati tudi o tržaškem vrašanju. Izjavil je, da želi Italija sporazum z Jugoslavijo glede Trsta. Istočasno pa je obtožil oblasti jugoslovanske cone B, da so dovolile teror in pritisk ob priliki krajevnih volitev. Grof Sforza je rekel: ..Jugoslovani so naši sosedje in oni ne bodo nneli pravega miru in blagostanja, dokler ne najdemo nekega dne prave poti do sporazuma, ki bo pokopalo stare razprtije in ustvarilo novo miroljubno sožitje ter povečalo ugled obeh, to je Jugoslavije in Italije.“ Dalje je dejal Sforza, da je z veseljem opazil, da povdarja sovjetska nota nedeljivost Tržaškega ozemlja. Italija še ni prejela sovjetske note v uradni obliki. Ko jo dobi, jo bo študirala v podrobnostih. Sforza je nadaljeval: „Nedeljivost Tržaškega ozemlja je tudi cilj naše politike. Položaj je težek, toda prepričan sem, da zavezniki ne bodo prelomih svoje obljube, s katero so obljubili Italiji povrnitev Trsta.“ Dalje je rekel italijanski zunanji minister, da Italija ni pripravljena utrpeti največjo krivico, ki bi se ji zgodila z izgubo ozemlja „tudi če bi se to zgodilo na podlagi pogodbe, ki so jo številne dežele za železno zaveso že itak prelomile.“ — Politični opazovalci v Rimu si razlagajo, da je Italija pripravljena preklicati mirovne pogodbe, če si ne mo re drugače zagotoviti po njenem mnenju „ugodne rešitve“ tržaškega vprašanja. Iz Moskve je prišla 20. aprila vest, da je Sovjetska zveza zahtevala z devet strani dolgo noto, ki jo je izročil ameriškemu, britanskemu in francoskemu poslaniku glavni namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko, naj umaknejo iz Trsta ameriške in britanske čete, Varnostni svet pri Združenih narodih pa naj čimprej določi guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje.. V noti napada nadalje Sovjetska zveza na dolgo in široko zapadne sile, ker ne izpolnjujejo mirovne pogodbe z Italijo, ker so napravile iz Trsta vojaško pomorsko oporišče. Z vsem tem je treba končati, ker mora pri sedanjih razmerah Sovjetska vlada smatrati položaj v Trstu kot nevzdržen. Za izvolitev guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja je odgovoren Varnostni svet Združenih narodov, ki pa se od 1. 1916. sem ni mogel zediniti glede predlaganih kandidatov za guvernersko mesto. Zato zapadne sile niso nič bolj krive kakor pa Sovjetska zveza, da Trst še nima guvernerja; sovjetsko obdolže-vanje in napadanje zapadnih sil kaže samo postopanje Sovjetov v še bolj čudni luči. Ker ni prišlo do imenovanja guvernerja, ni prišlo do civilne uprave Svobodnega tržaškega ozemlja in ker je vojaška oblast nadaljevala z upravljanjem tega ozemlja, se tudi zasedbene čete niso umaknile do konca januarja 1948, kakor se je zdaj spomnila sovjetska vlada, da bi se bilo moralo zgoditi po predpisih mirovne pogodbe. V noti navaja sovjetska vlada, da je gospodarski položaj Trsta postal obupen, ker dela pristanišče samo s 60% svoje zmogljivosti in je zaradi tega tudi nezaposlenost ogromna. Več kakor polovica proračuna Tržaškega ozemlja porabijo za vzdržavanje policije, ki kruto preganja vse one, ki zagovarjajo demokratski način življenja. Ameriške in britanske čete prirejajo neovirano vojne manevre na Tržaškem ozemlju in vojne ladje neprestano obiskujejo Trst In so si napravile pristanišče za svojo Vojno oporišče. Na Tržaškem ozemlju zidajo — trdi sovjetska nota — vojaška letališča, strateško važne ceste, vojaške barake. Skratka: Tržaško ozemlje je postalo odskočna deska, ki jo imajo v oblasti ameriške in britanske oborožane sile, kar ogroža mir in varnost Evrope. Enako pa je tudi francoska vlada pomagala, da sta si ameriška in britanska vlada ustvarili v Trstu položaj, ki jima daje možnost, da imata tam svoje zasedbene čete za nedogledno dobo in s tem držita v rokah neizpodbitno oblast nad Tržaškim ozemljem v skladu s svojimi osvajalnimi načrti. Sovjetska vlada se postavlja odločno na stališče, da mora Tržaško ozemlje ostati neodvisna enota, da se ne sme priključiti niti Italiji niti Jugoslaviji, ker „je namen ustvaritve Svobodnega ozemlja bil, da zagotovi demokratske pravice prebivalcem ozemlja in da brani narodnostne koristi vseh, brez ozira „New Cronicle“ opisuje položaj, ki je nastal po izginotju ameriškega letala „Privateer“ in pravi: Na brezobzirni protest Sovjetske zveze. zaradi domnevne kršitve njenega ozemlja, ki naj bi jo zakrivilo neko ameriško letalo, je sedaj Washington odgovoril z odločno spomenico, v kateri zahteva zadoščenje za letalo, ki so ga uničili Sovjeti. Sovjetska nota je bila prenag- Timm in fldieion upata u mir Ameriški zunanji minister Acheson je izjavil na tiskovni konferenci, ki jo je imel preetkli teden, da se po njegovem mnenju svetovni položaj ne razvija v smeri oboroženega spopada. Vendar pa je položaj resen in z ozirom na zadnji sovjetski ukrep in njihovo izjavo, ne vzbuja posebnih upov. Sovjetske izjave so pomenile, da takoimenovana sovjetska mirovna ofenziva ni resno mišljena, ampak namerava povzročiti le nemir. Tudi predsednik Truman je v svojem govoru na nekem inšpekcijskem potovanju izjavil, da je prepričan o tem, da se bo svetovni položaj izboljšal. Združene države, morajo biti vojaško močne in morajo igrati v mednarodnih zadevah vodilno vlogo, ker je to edino sredstvo, ki bo preprečilo ponovitev nekdanjih napak in s tem novo vojno. Obrambni minister Suoboda ■Ustavljen V Pragi so objavili spremembo v češkoslovaški vladi. Bistvena sprememba je v odstavitvi dosedanjega češkoslovaškega obrambnega ministra generala Svobode. Kakor znano je Svoboda igral pri komunističnem državnem udaru na Češkem odločilno vlogo, ker je preprečil vsak odpor. General Svoboda bo odslej naprej namestnik ministrskega predsednika in vodja državnega urada za telesno kulturo in šport. Novi obrambni minister je postal dosedanji pravosodni minister dr. Aleks Č e p i č k a, ki se je odlikoval s posebno zvestobo komunistični liniji. Dosedanji namestnik minstrskega predsednika F i e r 1 i n g e r bo prevzel mesto državnega urada za cerkvena vprašanja. na narodnostni izvor ah na jezik in veroizpoved in da ustvari tako dobre od-nošaje med sosednjimi državami ter vsemi ostalimi.“ Temu sovjetskemu stališču se je na zapadu pridružila le italijanska izrazito levičarska stranka Petra Nenni ja, ki je v italijanskem parlamentu 21. aprila zahteval enako umik zasedbenih čet iz Trsta in sicer tako ameriško-britanskih iz cone A, kakor tudi jugoslovanskih iz cone B. Oprezno je vprašal v parlamentu, kakšno važnost polaga italijanska vlada zdaj na izjavo treh zapadnih sil v marcu leta 1948, po kateri izjavi naj bi se celotno ozemlje povrnilo Italiji. Po njegovem mnenju je edina rešitev tržaškega vprašanja v ustvaritvi neodvisne suverene Tržaške države, kot jo predvideva mirovna pogodba z Italijo. Iz Washingtona, Londona m Pariza prihajajo komentarji k sovjetski noti, ki skoraj vsi povdarjajo, da je prera- Ijena. Bila je napisana v izzivalnem tonu, ter je nudila komunistom po vsem svetu priliko za protiameriško propagando. Po ugotovitvah ameriške preiskave Washington čuti, da je vsa pravica na njegovi strani in je njegov odgovor zato brezpogojno neupogljiv. Moskva sedaj ne. more dvomiti, da nameravajo Američani zavzeti odločno stališče proti temu napadalnemu dejanju.“ „News Chronicle“ nato navaja berlinski zračni most za primer, kolik uspeh je imelo v preteklosti tako odločno sta-hšče in nadaljuje: „Po vsej verjetnosti se bo taka odločnost obnesla tudi danes. Naj pripomnimo, da imata obe strani dolžnost, da slične spore odstopita mednarodnemu sodišču, ki je. za take stvari pristojno“. V sredo popoldne so se sestah v Londonu posebni opolnomočenci za avstrijsko državno pogodbo, da nadalje razpravljajo o petih še nerešenih vprašanjih. Pri sedanjem zasedanju se bo izkazalo, če je prinesel sovjetski zastopnik, poslanik Z a r u b i n, iz Moskve konkretne predloge ali nove ideje za rešitev težkoč, ki ovirajo sklenitev avstrijske državne pogodbe. V Londonu so predvsem radovedni, če se bodo Sovjeti še dalje izgovarjali na dunajske razgovore in na ta način namenoma zavirali pogajanja. V Londonu do sedaj niso videli znakov, da bi So- Zunanji minister Združenih držav Acheson je pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice zagovarjal udeležbo Združenih držav pri Mednarodni trgovinski organizaciji in označil to organizacijo kot stvarno sredstvo za svobodne narode, da živijo v miru po svojem načinu življenja brez strahu, da bi jim kdo ta način življenja in mir uničil. Acheson je poudaril, da Mednarodna trgovinska organizacija ne more uspešno delovati brez polne podpore Združenih držav. Acheson je nadalje izjavil, da je listina Mednarodne trgovinske organizacije, katero so podpisali predstavniki 54 dr- čunana na to, da onemogoči ali vsaj otežkoči neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, o čemer se je mnogo govorilo zadnje čase. Ameriški komentarji pravijo, da ima nota predvsem (Nadaljevanje na 2. strani) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii Po petih letih izhajanja lista se je uredništvo odločilo, da preneha z izdajanjem „Koroške Kronike“. Tekom vseh teh pet let je bil namen „Koroške Kronike“, podajati čitate-Ijem uravnovešeno in nepristransko sliko svetovnih dogodkov in krajevnih vesti, čeprav bo sedaj „Koroška Kronika“ prenehala izhajati, vendar upamo, da bodo drugi nadaljevali s slie-iim načinom pisanja in poročanja, V tem upanju se poslavljamo od svojih či-tateljev v Avstriji in povsod po svetu, ter se jim zahvaljujemo za izkazano zaupanje in sodelovanje pri našem delu. UREDNIŠTVO iiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi llllll!llll!llll!l!l!ll!lllll!lll!llllllllllllllllllllllll!ll|||||||||||!ll||lil|||||||||| Trme Lše v Ivropi Glavni tajnik Organizacije združenih narodov, Trygve Lie, je odpotoval v soboto s parnikom „Queen Mary“ v Evropo. Med svojim obiskom v Evropi bo mogoče obiskal tudi Moskvo. Pred svojim odhodom je izjavil, da je treba sedaj storiti vse, da se konča hladno vojno. Treba je uporabiti vsa sredstva Organizacije združenih narodov, ki bi lahko privedla do sporazuma. Trygve Liejev obisk v Evropi služi pripravam za ukrepe, na podlagi katerih bi se dalo izboljšati odnošaje med Vzhodom in Zapadom. vjeti izkoristili zadnjih osem tednov za pogajanja z avstrijsko vlado, ki bi prinesla rešitev. Če bodo razgovori pri sedanji seji ponovno brez uspeha, bo nastalo vprašanje, kaj morejo storiti zapadni zastopniki, da vkljub sovjetski zavlačevalni taktiki nadaljujejo pogajanja in pridejo do sklenitve državne pogodbe. Brez dvoma bodo znani konkretni nameni zapadnih držav glede tega vprašanja šele po zaključku londonskih razgovorov treh zunanjih ministrov, ki se bodo vršili sredi maja. žav na sestanku v Havani leta 1948, brez primere na področju sporazumov o trgovinskih odnošajih. Mi smo vodilni predstavniki mnogo-stranskih pogobd, svobodnega tekmovanja in zasebne podjetnosti v današnjem svetu, je izjavil Acheson. Prepričani smo, da bo zasebna podjetnost več koristila svetu, kot kateri koli drugi gospodarski sistem. Zaradi tega je naša dosledna politika, da z vsemi silami podpremo vsako mednarodno prizadevanje, ki ustvarja pogoje, pri katerih zasebni trgovec lahko kupuje in prodaja, kjer hoče'in kjer misli, da mu je najbolj koristno. To je v bistvu filozofija Mednarodne trgovinske organizacije. Zaostritev med USA in USSR Nov sestanek glede Avstrije Pomen NTO za svobodni svet Politični pregled | Tiiaiko vprašanje (Nadaljevanje s 1. strani) Pobuda svobodnih držav -defenziva oolicijskih in dnevno po pošti razpošiljamo Dodelitev živil za 66. dodeliiveno dobo biti nezakonito anglo-ameriško pomor-i sko oporišče“, ker jo bo težko najti, ko obstoji vsega skupaj iz devetih mož. Isti list povdarja, da Moskva vedno rada nastopa v vlogi branilca izvrševanja pogodb in ima verjetno tudi najnovejša nota isti namen. „Morda hoče tudi onemogočiti vsako pogajanje, Id bi se mogoče vršilo v bodoče med Italijo in Jugoslavijo, čeprav ni jasno, zakaj bi naj imela pri tem uspeh,“ zaključuje „Times“. Iz Beograda poroča Reuter, da je jugoslovanska uradna poročevalna služba „Tanjug“ objavila prvi komentar k sovjetski noti, v katerem pravi, da v njej ni omenjena možnost rešitve vprašanja na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Tak sporazum bi bil v skladu z načeli Listine združenih narodov ter bi bil tudi v duhu mirovne pogodbe z Italijo. Dalje se Tanjug pritožuje, da nota le površno omenja dejstvo, da je ustvaritev Svbodnega tržaškega ozemlja kompromis med velikimi silami in da je s tem bila storjena Jugoslaviji krivica, ker so oddvojili od nje del njenega narodnega ozemlja. „Sovjetska zahteva po imenovanju guvernerja pomeni, da hoče sovjetska vlada obdržati sedanje stanje, kar bo povzročilo Jugoslaviji še večjo krivico in popohioma podredilo tržaško ozemlje velikim silam, ki ga bodo uporabljale za svoje mešetarije", pravi končno Tanjug. Zahodni Nemčiji in Združenem kraljestvu za 33%. Opozoril je, da so morali Sovjeti spustiti železno zaveso, če so hoteli ohraniti absolutno gospostvo nad podjarmljenimi narodi. OZN je označil za najboljše sredstvo za ohranitev miru. Končno je poudaril, da je politična filozofija demokracije življenje in rast, komunizma pa moralna in intelektualna smrt. Kamere, filmi in plošče v kopati tzbiri in najboljši kakovosti Celovec-Klagenfurt Heiligengeistplatz i Vaše posnetke izdelujemo X Ameriški list „Denwer Post“ se v članku z naslovom „Zakaj so tesneje zaprli železni zastor“ vprašuje, zakaj so kominformistične države to storile. Med drugim piše: „Komunisti so tesneje zaprli železno zaveso in čudimo se, kaj naj to pomeni. V zadnjem času so izgnali iz Češkoslovaške dva ameriška časnikarja, Poljaki pa so odslovili nekega britanskega dopisnika. Ali je zanje mnogo bolj važno prikrivati to, kar se sedaj dogaja kot ono, kar se je že zgodilo? Pred pratkim so spet postali glasnejši namigi, da Sovjeti pripravljajo proti Titu spomladansko vojaško ofenzivo. Morda je to vzrok, da so tesneje zaprli svoj zastor. Morda pa so se razmere pri njih toliko poslabšale, da bi komunisti prišli v zadrego, če bi se resnica zvedela po svetu. Ni malo dokazov, ki govore za to, da utegne biti tako. Možje in žene neprenehoma bežijo iz držav za železno zaveso in njihovo število je vedno večje. Ti ljudje dnevno prinašajo dokaze o tamkajšnjih razmerah. Pri vsakem takem dogodku, pa naj je bil vzrok za tesnejšo omejitev svobode poročil kakršen koli, je bila jasna ena stvar: Komunizem se boji dejstev in dane,s se jih boji še bolj kot kdaj koli poprej. Dejstva, ki le prodrejo v svobodni svet, se nato ovrnejo v svet suženjstva in za ta poročila je komunistični oklep najbolj ranljiv. Rdeči ne upajo dovoliti, da bi njihovi ljudje zvedeli za resnico. Zato jo morajo razbijati po vseh svojih močeh in preprečevati njeno razodetje pri korenini. Tu imamo nov primer nasprotja med niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii Važno opozorilo Da si prihranimo upravne stroške in delo z vrnitvijo denarja vsem onim, Id so plačali naš časopis za naprej, se je uprava dogovorila z izdajatelji „Našega Tednika“, (ki se bo od 1. maja dalje imenoval „Naš tednik — Kronika“), da bo uprava novega lista prevzela nalogo pošiljati svoj list bivšim naročnikom „Koroške Kronike“, ki so plačali naročnino preko 1. maja 1950. List „Naš Tednik — Kronika“ bo izhajal na 8 straneh in bo stal mesečno 2 šil; četrtletno pri plačilu v naprej šil. 5.50; polletno šil. 10.50 in celoletno šil. 20. Posamezna številka bo stala 55 grošev. Pri onih, ki so plačali naročnino za „Naš tednik“ in „Koroško Kroniko“ v naprej, se bo skupni znesek vračunal kot naročnina za odgovarjajočo dobo naročnine novega lista. Seveda pa vsaki naročnik „Koroške Kronike“ more zahtevati predplačano naročnino od uprave „Koroške Kronike“ nazaj. Vse one, ki še niso poravnali svojih računov za naročnino „Koroške Kronike“ do 1. maja 1950, prosimo, da čimprej vplačajo denar na poštni račim „Koroška Kronika 8581.“ UPRAVA INOZEMSKIM NAROČNIKOM Vse dosedanje naročnike „Koroške Kronike“ v inozemstvu opozarjamo, da bo uprava lista „Naš tednik — Kronika“ pošiljala list le onim naročnikom, ki bodo list plačali v naprej. Naročnina je mesečno pet šilingov ali odgovarjajoča protivrednost v tuji valuti (za pet mesecev je naročnina 1 dolar). Zagotovite si redno prejemanje lista in pošljite čimprej naročnino vsaj za nekaj mesecev na naslov: Uprava „Našega tednika — Kronike“, Kla-genfurt — Celovec, Viktringer Ring 28. imiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiimiiiiiimmiiiimmimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii GOSPODJINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU 30. aprila zaključi gospodjinska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu svoj zimski tečaj z obširno razstavo, ki naj prikaže delo tega tečaja. Razstava je odprta ves dan. Ob 15. uri je kulturna prireditev v Narodni šoli. Vsi prisrčno vabljeni! dvema svetovoma. Pri nas posvečamo največjo pozornost napakam in. zanemarjanju dolžnosti po državnih funkcionarjih. O vsem tudi obveščamo javnost. Onkraj železnega zastora pa so dovoljene samo besede pohvale in lizunstva pohtičnim voditeljem. Samo taki ljudje, ki imajo kaj masla na glavi in ga žele prikriti, potrebujejo železno zaveso.“ KOMUNIZEM NASPROTUJE LIBERALIZMU Minister pravosodja Združenih držav, J. Howard McGrath, je izjavil, da bi komunizem postal smrtna nevarnost za svobodno družbo, če bi njegova maska liberalizma, ki je njemu nasproten, uspela prevarati ljudi. Liberalizem, če govorimo o njem zgodovinsko, je pomenil svobodo posameznika od državnih omejitev, napredovanje človeške osebnosti s pomočjo neodvisnega mišljenja in modrovanja. Komunizem je pa ravno nekaj nasprotnega, neusmiljeno zasužnjenje posameznika s strani države, v kateri resnica pomeni voljo tistega, ki vlada, a svoboda slepo pokorščino diktatorskim ukazom. Zato treba komuniste razkrinkati kot krive preroke, kot krive odrešenike in kot smrtni strup. DROBNE NOVICE Iz Aten poroča Reuter, da bo jugoslovanski odpravnik poslov. Šerif Še-hovič, spet posetil grškega ministrskega predsednika generala Plastirasa, kakor hitro dobi nova navodila iz Beograda. O svojem zadnjem razgovoru z jugoslovanskim zastopnikom je general Plastiras izjavil, da je bil razgovor „nadvse prisrčen“. V Atenah napovedujejo, da bosta poslaništvi v Beogradu in Atenah kmalu dobili nova poslanika; tako bi bili spet zasedeni poslaniški mesti, ki sta bili prazni tri leta. * Državno sodišče v Pragi je izreklo v soboto sodbo nad šestimi češkimi državljani. Glavna obtoženca, Jaromir Ne-hansky in Velesav Wal sta bila obsojena na smrtno kazen. Ostali štirje obtoženci pa na dosmrtno prisilno delo, oziroma na prisilno delo za dobo od 18 do 25 let. Vsi obsojenci so bili obtoženi vohunstva v službi Združenih držav. Razprava je trajala štiri dni. * Na tiskovni konferenci v Berlinu je angleški poveljnik general Boume opozoril, da bodo skušali komunisti povzročiti prvega maja ali za binkošti resne nemire v Berlinu. Izjavil je, da so komunisti že pripravili načrt, kako bodo izkoristili gospodarske težkoče zahodnega Berlina, da se tako vrinejo v politično življenje zahodnega področja Berlina. Poudaril je tudi, da bodo komunisti priredili množične demonstracije s končnim namenom, da bi izrinili zahodne zaveznike iz Berlina. NA ČEŠKEM KAZNUJEJO OTROKE STARŠEV, KI SO PROTI KOMUNIZMU Otroke staršev, ki so bili obsojeni na kratke kazni odvzema prostosti za majhne „protidržavne“ prekrške, pošiljajo v posebne šole, ustanovljene za otroke teh „hudodelcev“. Tem staršem niso dovolili, da bi pošiljali svoje otroke v šole, ki so jih sami izbrali. propagandno vrednost in da so Ameri-kanci mnenja, da mora pri reševanju tega vprašanja predvsem vpoštevati koristi Jugoslavije in Italije. Dopisni urad „Reuter“ poroča iz Wa-shingtona, da bodo zapadne tri vlade zavrnile sovjetske obtožbe, da so napravile iz Trsta vojaško in pomorsko oporišče in da bodo tudi odklonile sovjetsko zahtevo, da umaknejo z omenjenega ozemlja zasedbene čete. Dalje pravi Reuter, da je splošno mnenje v Wa-shingtonu, da bi Združene države in Velika Britanija — četudi še vedno vztrajata pri svoji izjavi iz 1.1948, da naj bi se Svobodno tržaško ozemlje vrnilo Italiji, — vendar dali svoj odobritveni blagoslov odločitvi, da se del ozemlja priključi Jugoslaviji, če bi do take odločitve prišlo na podlagi svobodnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Zastopnik francoskega zunanjega ministra je izjavil, da v Parizu še vedno proučujejo sovjetsko noto in je pripomnil, da morajo zapadne sile brezkompromisno zavrniti sovjetsko zahtevo po umaknitvi zasedbenih čet. Popolnoma je namreč v skladu z mirovno pogodbo, da so zavezniške čete na ozemlju, dokler se varnostni svet ne odloči za imenovanje guvernerja. Londonsko zunanje ministrstvo je podalo izjavo, da obstoji „pomorsko britansko oporišče v Trstu“ iz dveh mor-nari51-:h častnikov in sedem mornarjev. „Ti: s“ se norčuje, da bo težko „raz- Na vseučilišču Michigana je govoril Francis H. Rüssel, ravnatelj urada zunanjega ministrstva za javne zadeve in v svojem govoru izjavil, da kažejo vsi znaki, da v hladni vojni narašča pobuda svobodnih narodov, policijske države pa prehajajo v defenzivo. Rüssel je podal zgodovino hladne vojne in izjavil, da so komunistični diktatorji organizirali kominform z namero, da sabotirajo Evropski obnovitveni načrt, da pa so njihovi tozadevni načrti propadli. Evropska proizvodnja je po dveh letih izvajanja tega načrta za 15% višja kot pred vojno. Nadalje je izjavil, da so bili leta 1946 komunisti v raznih vladah zahodne Evrope, danes pa niso v nobeni več. Ta politični, moralni, duhovni in gospodarski preporod kaže novo smer k svobodi. Rüssel je označil komunistični poraz pi’i italijanskih volitvah leta 1948 za prvega izmed važnih komunističnih porazov. Nadalje je navedel, da je število včlanjenih komunistov padlo na Norveškem za 60%, na Danskem za 60%, v Franciji za 50%, v Nizozemski, Švedski, Vsi potrošniki (tudi na dodatne živilske nakaznice) dobijo na živilske nakaznice za 66. dodelitveno dobo na posamezne odrezke one količine in one vrste živil, ki so na teh odrezkih označene. Razen tega dobijo potrošniki še: Sladkorja: po 600 gramov za vse skupine starosti na odrezke 13 in 14 živilskih nakaznic, ki imata natisnjeno oz- [ nako „Zucker“ (sladkor). Mesa: po 50 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/E, 2/E, 3/E, 4/E, 'l/Jgd, 2/Jgd, 3/Jgd in 4/Jgd. — Po 100 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fleisch“ (meso) 1/Klst in 2/Klst. Maščob: Po 100 gramov na odrezke živilskih nakaznic z oznako „Fett“ (maščoba) 9/E, 10/E, 11/E, ' 12/E, 9/Jgd, 10/Jgd, 11/Jgd, 12/Jgd, 9/K, 10/K, 11/K, 12/K. — Po 150 gramov maščob na odrezka I in II dodatne nakaznice za zaposleno mladino. Riža: po 850 gramov na odrezke 15/K, 15/Klk in 15/Klst. — Cena za potrošnike je. šil. 4.80 za 1 kilogram riža. Naročilne listke za mleko naj potrošniki oddajo v začetku 66. dodelitvene dobe v poljubni prodajalni mleka. Obroki polnomastnega (svežega) mleka so: za otroke do treh let dnevno po 1 liter, za otroke od treh do 12 let dnevno po y2 litra, za mladino od 12 do 18 let dnevno po '/• litra, za noseče in doječe matere dnevno po % litra. Ker so dobili prodajalci živil večjo količino sladkorja v kockah, smejo prodajalci zahtevati, da vzamejo potrošniki vsaj 50% sladkorja v kockah. Svojim cenjenim odjemalcem sporočam, da sem zopet prevzel in otvoril svojo iPQClalno trgovino n tkanine m posteljnino v Celovcu - Klagenfurt, Alter Platt 29, v kateri je bila od leta 1945 (vsled vojnih razmer) trgovina Brunner. Svoje cenjene odjemalce prosim, naj upoštevajo moje izredno ugodne cene in dodatni 10% rabat v času od 28. aprila do 13. maja 1950. Slej ko prej se bom potrudil svetovati kot strokovnjak svojim odjemalcem, ki bodo z vso pazljivostjo postreženi. Celovec —Klagenfurt, 27. aprila 1950. R. MATSCHNIG Ob Rio de la Plata snujejo novo sovjetsko~nemško zvezo (T. H. Tetens) Iz varnega zavetja v Argentini deluje skupina odličnih nemških razumnikov in politikov, ki vsi pod vplivom zamisli profesorja Karla Haushoferja, delujejo vztrajno na določanju smernic nemške politike, ki bi lahko ogrožala varnost zahodnega sveta še bolj kot Hitlerjeve sanje o svetovnem gospostvu. Čeprav ti ljudje še nimajo uradnega položaja in oblasti, so že zdaj bolj vplivni voditelji nove Nemčije kot sta predsednika Heuss in Pieck. Ti možje nameravajo položiti temelje nemškega političnega mišljenja od jutri; njihov vpliv na sonarodnjake je pa že zdaj postal tako važen, da je to za zahodnjake le težko razumljivo. Delovanje tega glavnega stana tajne politike postaja za ves svobodni svet tako nevarno zato, ker so sklenili, da se mora v primeru tretje svetovne vojne nemški narod pridružiti Sovjetski zvezi. ŽIVLJENJSKI PROSTOR SPET V MODI Glasilo te skupine je mesečna revija „Der Weg“ (Pot). Ta revija je „sv. pismo“ „stvarne pohtike“, evangelij nemških nacionalistov po vsem svetu. Revija je tudi neposreden potomec slovitega Haushoferjevega „Časopisa za geopoh-tiko“, ki je bil izvor nacističnih sanj o gospostvu sveta. „Der Weg“ objavlja z isto odkritosrčnostjo članke in pa druge priročnike nemške strategije, podrobnosti nemškega načrta za borbo na strani Sovjetske zveze in razloge, ki so dovedli do te odločitve. Revijo „Der Weg“ tiskajo v Buenos Airesu; izhaja v elegantni obliki na 80 straneh, polnih člankov in publicističnih opozoril. Urednika sta Eberhardt Fritsch in Gustav Friedl, sodelujejo pa izbrani pisatelji in misleci, vsi zagrizeni nacionalisti, od katerih bivajo nekateri v tujini, drugi pa v Nemčiji in Avstriji. Revija je začela izhajati v juliju 1947, in je dobila takoj pristaše med Nemci, zagrenjenimi zaradi poraza in katerim obeta boljšo, če že ne naravnost sijajno bodočnost. Čeprav so zasedbene oblasti prepovedale njeno razširjanje v ameriških conah Nemčije in Avstrije, prihaja tajno v domovino v tisoč in tisoč izvodih. Glavni članki revije — večinoma sestavki istega pisca in ki se skriva, pod označko „Opazovalec“ — prinašajo^ in izražajo z bujno doslednostjo politična načela, katera zagovarja revija. Med preroki klike v Buenos Airesu, ki delajo odkrito, najdemo številne junake nemškega nacionalizma in napadalne ekspanzije. Med temi so: znani.Colin Ross, svoječasni voditelj nacistične propagande v Združenih državah, dr. Anton Zischko, dr. Ferdinand Fried, Hans Grimm in še drugi. Našteti razumniki pa nikakor niso osamljeni. Obsežna in vplivna kolonija južnoameriških Nemcev financira in podpira v svojih hišah in v krožkih Buenos Airesa delovanje teh vodilnih duhov. Med njimi najdemo velike finančnike in tovarnarje nemškega porekla, ki držijo v svojih rokah ..vajeti, argentinskega gospodarskega življenja; gospodarske teoretike, kot je Ludwig Freude, osebni svetovalec Perona; bivše visoke častnike nemške „Wehrmacht“, ki zavzemajo zdaj važna mesta v argentinski vojski; učenjake kot je Wilhelm Westphal, odličen strokovnjak na polju atomske energije; in končno bivše nemške letalce, katerim je uspelo pobegniti pred zavezniki, k»t je na primer general Adolph Galland, ki je sestrelil 3.02 letali. Pred dobrohotnimi očmi predsednika Perona je postalo uredništvo revije „Der Weg“ kovačnica četrtega Reicha. Tu se porajajo gospodarske, politične in vojaške zamisli, o katerih nato razpravljajo in katere s priznano tevtonsko natančnostjo vpisujejo in spravljajo v arhive. Ko je revija leta 1947 prvič iz- šla, je objavila svoj program zbiranja podatkov o moči in šibkosti zahodnih zaveznikov na eni strani in vzhodnega bloka na drugi strani. Revija je stala na stališču, da si mora Nemčija glede končne odločitve obdržati proste roke proti obema strankama in odklanjati vsako zvezo vse do trenutka, ko bo postala jasna povojna razvrstitev sil na svetu. Po svojih odposlancih so ti pisci opozarjali politične voditelje v Nemčiji, da je njihova dolžnost, da se ravnajo po teh smernicah. Do nenadnega obrata je prišlo poleti 1948. Na podlagi skrbno izbranih „dokazov“ so postavili tezo, da bo v spopadu med Zahodom in Vzhodom nedvomno zmagala Sovjetska zveza. Ti begunci so prepričani, da se bodo lahko takoj, ko bo končana vojaška zasedba Nemčije, vrnili v domovino in prenesli tja svojo organizacijo. Prepričani so. da bodo lahko prevzeli oblast in uradno izvedli svoje načrte v soglasju z vsem nemškim narodom. SOVJETI NISO IZGUBLJALI ČASA Pa tudi ne glede na delovanje, ki je razvidno iz revije „Der Weg“, je Argentina prvo mesto zarotnikov; od Rio de la Plata v severni Argentini do Patagonije v južni Argentini, sanjajo še večji prenapeteži o povrnitvi nacizma, ki bo pa to pot zmagal. To zarotniško delovanje podpira vztrajno Moskva, ki skuša pritegniti Nemčijo na svojo stran. Sovjetska zveza se je proti določilom potsdamskega sporazuma že gospodar- Fantje, ki nameravajo vstopiti letos v jeseni v gimnazijo in želijo biti sprejeti v Marijanišče, naj se čimprej zglasijo pri svojih gg. župnikih. Prošnje za sprejem v Marijanišče morajo biti vložene najkasneje do 10. .junija na ravnateljstvo dijaškega semenišča v Tanzenber-gu pri Gospe Sveti (Maria Saal). V zavod morejo biti sprejeti le fantje, ki napravijo popreje sprejemni izpit za vstop v 1. gimnazijski razred. Fante, ki so obiskovah le ljudsko šolo, bo treba za sprejemni izpit posebej pripraviti. Naj bi dušni pastirji radevolje pri tem pomagali, gotovo bodo radi pomagali tudi učitelji. Ako bi hoteli v gimnazijo fantje, ki so do sedaj obiskovali glavno šolo, morejo biti sprejeti ne samo v prvi, ampak tudi v višji razred latinske gimnazije, ako so dobili v glavni šoli izredno dobro spričevalo. Pri izpitu za 1. gimnazijski razred zahtevajo: 1. Nemščina. Prosti spis ali pripovedovanje, branje in ponavljanje prebranega berila, desetere vrste besed, pri-prosti stavek, predmet stavka, povedek stavka, izpolnitev stavka, sklanjanje in spregan je, stopnjevanje. 2. Računanje. Glavni štirje načini računanja, enostavno računanje, decimalne številke, ustno računanje: pisanje in branje večjih številk, računanje z utežnimi, merskimi in časovnimi enotami. Prošnji za sprejem v Marijanišče je treba priložiti: 1. krstni list (novejšega datuma), 2. domovinski list ali dovoljenje o bivanju v Avstriji, 3. poročni Ust staršev (v izvirniku ah v prepisu), 4. šolsko spričevalo zadnjega polletja, 5. potrdilo o cepljenju proti kozam in ošpicam, 6. zdravniško spričevalo, v katerem morajo biti omenjene morebitne bolezni in telesne hibe (nima nikakega pomena kako bolezen ah telesno hibo prikrivati, ker bi nato pozneje zavodov zdravnik to bolezen ugotovil in fant bi se moral vrniti domov), 7. izjava staršev, da vedo za fantov namen postati duhovnik in da bodo fanta v tem podpirali, 8. poročilo vodstva šole, ki jo je sko okoristila z nemško zasedbo. Pola- I stila se je v obhki reparacij, nakupov ah prenosa tovariških naprav vse nemške industrijske proizvodnje, katero so | lahko zasegli njeni diplomatje in vojaki, j Sovjetska zveza je menda tudi uverje-na, da si je zagotovila vojaško zvezo z Nemčijo. Če bi bilo to res, bi prišel v bodočnosti Sovjetom v prid vsak dolar, vsak ameriški stroj, vsaka z ameriško pomočjo obnovljena ali pred porušitvijo rešena tovarna, ker bi se vsi ti dolarji, vsi ti stroji, vse te tovarne v primeru tretje svetovne vojne obrnile proti Zapadu. Dejstvo pa je, da do danes ni nobena skupina višjih častnikov, nobena edinica nemških čet „prešla“ od strani zahodnih sil na nasprotno stran, z izjemo celega nemškega glavnega stana s feldmaršalom Friderikom von Paulo-som, premaganim „herojem“ Stalingrada. Nekateri odlični ameriški državniki so jasno spoznali, da lahko Nemčija izrablja eventualno zvezo s Sovjetsko zvezo kot močno diplomatsko orožje. Zgodovina nudi številne primere takega izsiljevanja. Posluževal se ga je tudi Hitler pred in po podpisu pogodbe Moskva —Berhn meseca avgusta 1939. V času, ko so Rusi pri Stalingradu zaustavili nacistično prodiranje, so funkcionarji Wilhelmstrasse in Goebelsovega propagandnega ministrstva znova začeli pred tujezemskimi dopisniki šariti s sovjetskim strašilom in z možnostjo nemško-sovjetske zveze. prosilec obiskoval (to poročilo pošlje vodstvo šole naravnost na ravnateljstvo Marijanišča). Prošnjo je treba oddati domočemu g. župniku. Ta bo v prilogi dal svoje poročilo o prosilcu in o starših. — Polna mesečna oskrbina je 160 šilingov. Mogoče pa je na posebno utemeljeno prošnjo dobiti znižanje te vsote, toda ne. pred sprejemom fanta v zavod. Prosilci naj bi polagah sprejemni izpit že koncem šolskega leta. Sicer so tudi jeseni pred začetkom šolskega leta še sprejemni izpiti, vendar pa je priporočljivo, da se prosilci zglasijo že pri poletnem roku. Prosilci bodo pravočasno obveščeni, kdaj bodo poletni sprejemni izpiti. Marijanišče ima namen pripravljati gojence na duhovniški poklic. Seveda ni mogoče zahtevati od desetletnega fanta, da si bo že izbral svoj pokhc in da bi se odločil za duhovniški pokhc, vendar mora kazati veselje in nagnjenje do tega pokhca. Potrebno je predvsem, da pridejo v zavod res pridni in nadarjeni fantje. Ako starši ne bi zmogli plačevanja študijskih stroškov in bi zaradi tega mogoče ravno najbolj nadarjeni fantje ne mogh v gimnazijo, naj bi gg. župniki na kak način pomagali, da bo res nadarjenim fantom omogočeno šolanje v Marijanišču. Starši pa naj bodo prepričani, da bodo fantje v zavodu res dobro oskrbljeni. MNENJE PROTINACISTIČNEGA NEMCA Tudi med besnenjem vojne podobnih groženj niso raznašali samo nacisti. Skoraj neposredno po brezpogojni vdaji Nemčije se je v Združenih državah znova pojavilo napredovanje bodočega so-vjetsko-nemškega sporazuma. Tako je na primer spisal nemški časnikar Heinrich Hauser, ki je svoj čas pobegnil v Ameriko zaradi svojih protinacističnih nazorov, knjigo, z naslovom: „Nemci odgovarjajo.“ Knjiga je postala v nemških četrtih New Yorka, Chicaga, Clevelanda in St. Paula „bestseller“, to je knjiga, po kateri je največje povpraševanje. Knjiga po-jasnuje obširno, zakaj so Hauser in vsi Nemci imeli za zahodno demokracijo in kapitalizem, posebno za obliko, v kateri sta se te dve stvari v Združenih državah razvili, samo zaničevanje. Hauser p:še nato med drugim: „Preostaja še ena velika ideologija, katere nemški narod še ni preizkusil, in katera torej še ni propadla: komunizem. Če Nemci sprejmejo komunizem kot svoj nov sen in mi- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllHIHHIIIIIII DOBRI Bjsl'Mi. «wžj/ Edino zasiopsivo in prodala TOMSCHE BELJAK-VILLACH - HAUPTPLATZ selnost, in če napravijo to prav kmalu, se bodo skoraj čez noč dvignili iz položaja zavrženih gobavcev na stopnjo zaveznikov največje zemeljske sile sveta. Če moramo pasti v naročje komunizma, da dosežemo naš „Lebensraum“, kaj pa je končno na tem?“ To je glas nemške „stvarne politike“, ki ga čujemo iz ust protinacističnega Nemca, pa to nikakor ni osamljen primer. Danes je Nemčija telo brez glave. Hitlerja obsojajo, toda v glavnem zato, ker je izgubil vojno. Njegov napad na Sovjetsko zvezo označujejo kot veliko zmoto in ta Haushoferjeva teza je postala verska dogma. Skoraj vsak Nemec ve, da je glavno načelo Haushofer-jeve šole načelno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Zato je v očeh Nemcev skupina Haus-hoferjevih učencev, ki delujejo v Argentini, vir neizpodbitne resnice. V vsej Nemčiji jo smatrajo za skupino politikov, ki z nanstveno natančnostjo tehtajo nauke preteklosti in sedanjosti in ki ustvarjajo neranljiv program, po katerem naj Nemci postavijo temelje za zmago četrtega Reicha. Tako nastaja v Nemčiji v bistvu skoraj nerazumljiva nacionalna fronta. Komunisti Vzhoda in prenapeti nacionalisti Zahoda so se znašli pri usmerjanju nemškega osvajalnega militarističnega nagona za zvezo s Sovjetsko zvezo proti zahodnim državam. Sedaj so načrti pripravljeni, program je začrtan. Če tega ne prepreči Zahod, bo Nemčija postala zaveznica Sovjetske zveze in se bo Nemčija vojskovala na strani Sovjetske zveze, če bi prišlo do nove vojne. Bih smo prisiljeni premestiti svojo trgovino na drobno iz sedanjih prosto rov na 8.-Mai-Strasse v nove prostore na StQUdßfPf@fZ (nasproti mestnega kopališča), kjer smo odprh 24. ÜPüJlgi ÜÜÜÜ ločeni ženski ir moški oddelek v vehko večjem obsegu. Sedaj lahko nudimo svojim odjemalcem do sedaj še ne doseženo izbiro dam skih, moških in otroških klobukov in se bomo potrudili, da zadovoljimo svoje, odjemalce tudi še nadalje. Hutium U. Hastinfet S«,t Stradenilali (nasproti mestnega kopališča) Sprejem fantov v Marijanišče Pravda za poškodovano zelje Nočni čuvaj Miha Pajk je imel v Zapletu blizu svoje hiše s plotom ograjen zelnik, v katerem je uspevalo - čudovito zelje. Zeljnate glave so bile velike, debele in trde. Plot je bil na dveh mestih znatno, trhel, tako da bi žival lahko prišla v ogrado. Miha Pajka je sicer žena opozorila na ta nedostatek, a je skomignil z rameni, češ letos bo že še dober. Saj koz ni v Zaplotu, druge živali pa ne lezejo skozi plot. Miha se je kruto varal. Sosed in cerkovnik Matevž Ferjančič je redil velikega in debelega prašiča. Cerkovnikova žena ga je spuščala vsak dan v zagrajeno dvorišče, kjer je ril po zemlji in ga je po mili volji polivala z vodo. Ležal je na božjem soncu, je tekal sem in tja in se po svoje zabaval. Zgodilo se je pa, da je nekega dne strgal ograjo, ušel in se zaletel v Pajkovo ograjo pri zelniku. Ril'je okrog nje in priril do trhlega mesta pri plotu, ga z velikim rilcem raztrgal in zalomastil v zelje. Hlastno ga je žrl po dolgem in širokem zelniku in napravil precejšnjo škodo. Ker je Miha Pajk imel večjo družino, je bila škoda še občutnejša. Ko je cerkovnikova žena prašiča opazila, je bilo že prepozno. Spodila je prašiča iz zelnika in se Mihovi ženi opravičevala. A Miha in žena nista bila zadovoljna z opravičilom in sta zahtevala povrnitev škode. Matevž in njegova žena sta pa rekla, da je Miha sam kriv škode, ker ni popravil plota, sicer bi prašič ne mogel v zelnik. Miha se pa ni dal ugnati v kozji rog. Tekel je k županu Zmrzelu in prosil, da oceni škodo, župan mu je ustregel in poslal dva cenilca — Prismodaja in Plešnarja, da sta škodo ugotovila. A Matevž Ferjančič ni bil mož, kateremu bi srce takoj skočilo v hlače. Zavrnil je vsako plačilo. Tako se je zgodilo, da je nočni čuvaj Miha Pajk na uradni dan stopil v Vipavo k sodišču in vložil proti Matevžu Ferjančiču tožbo za povrnitev v znesku 50 "kron, ki mu jo je napravil v zelniku prašič. ' • - Cerkovnik Matvež je vzel odvetnika, ki se je za pravico svojega klijenta z vso vnemo zavzel, in ugovarjal, da je goli slučaj nanesel, da je prašič našel iz zagrajenega dvorišča. Za goli slučaj pa toženi ne odgovarja. Da, tožitelj je celo sam odgovoren za to, da je prašič zagazil v zelnik in napravil tam škodo. Njegova dolžnost je bila, da bi plot pri zelniku popravil. Tega pa ni storil, čeprav ga je celo lastna žena na to opozorila, škodo je torej tožitelj sam zakrivil. Zato naj se tožbeni zahtevek zavrne! Sodni starešina Anton Nosan, sin ribniške doline, je imel navado, da je iz-preobračal celo trdovratne pravdanje in jih poravnal z lepo in pohlevno, a tudi ostro besedo, ki je pogosti največ zalegla. Nosan je kadil pipo, večkrat tudi žvečil tobak, za cigarete in cigare ni maral. Zato so ga kmetje radi imeli. Odvetnikov ni maral. Če so se mu vtikali v poravnavanje, jih je neusmiljeno nahrulil. Marsikateri zaradi takih Nosanovih navad ni maral prevzeti vipavskih pravd. Pred tega moža pravice sta prišla Matevž in Ferjančič s svojim odvetnikom in nočni čuvaj Miha Pajk. Lotil se je z vso Vnemo poravnanja razprtih sosedov: „Kraščanski dušici iz Zaplota! Ali nimata nikakega važnejšega posla, kakor da se kregata za zelje. Saj ga vendar zraste gori v hribih dovolj. Ne eden ne drugi ga ne bo stradal. Ali je naziranje vašega odvetnika gospoda drja. Polca, o golem slučaju pravilno ali ne, je vprašljivo. Vsekakor je treba tudi upoštevati revščino nočnega čuvaja Mihe Pajka in po primernosti uporabiti načelo socialne pravičnosti. Upam, da ste me razumeli, gospod doktor! Pregovor pravi, da je boljša kratka sprava, kakor dolga pravda. Zakaj bi se vidva, krščanska človeka, ne ravnala po tej narodni prislovici? Kmalu bodo Šmarni dnevi. Oba bosta romala v Log k Mariji Tolažnici. Ali bosta mogla pogledati v zijeno podobo, če bosta v srcih gojila sovraštvo? Gotovo ne. Zato vaju pozivam, da se poravnata. Matevž Ferjančič, plačajte Mihi Pajku 20 kron, odvetniške stroške pa plačajte vsak polovico!“ Matevž Ferjančič ni bil posebno pri volji, da bi se poravnal. Tedaj ga je pa sodni starešina neusmiljeno nahrulil: „Ali te ni sram, ti grešna cerkovniška duša! Vsak dan kadiš okrog oltarjev, se priklanjaš pred sv. Rešnjim Telesom in moliš v očenašu: „Odpusti nam naše dolge kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!“ Zdaj pa pomišljaš! Kakor sem rekel, tako mora biti. Ali hočeta, da vama zaradi pravdanja zapoje boben ? Ali hočete plačevati sodno in odvetniško komisijo v Zaplotu? To bo strašno draga stvar. No, Miha Pajk, ali si pripravljen, da se poravnaš, kakor sem ti svetoval? Do Gledališče Začetek predstav ob 20'00 28. aprila: Die blaue Mazur, Franz Lebarjeva opereta. 29. april: De blaue Mazur. 30. aprila: Ob 10.30: Sneguljčica, predstava za otroke, ob 20.00: Die blaue Mazur. 1. maja: Die Blaue Mazur. 2. maja: Die blaue Mazur, red B. 3. maja: Zvita Suzana. 4. maja: Die blaue Jlazur, red C. LOPE DE VEGA: „ŽJŽpita Snzatta“ Celovško mestno gledališče je uprizorilo pretekli petek veseloigro znanega in zelo plodovitega španskega pesnika — Lope de Vega. Lope de Vega, ki se je rodil v Madridu leta 1562, je po-stal slaven po svojih veseloigrah, katerih je napisal nič manj in nič več kot 1500 — od teh jih je 500 še ohranjenih. Snov za ŠPORT TOTO 29. kolo V tem kolu vidimo na sporedu poleg domačih klubov zopet tudi italijanske, angleške in celo švicarske klube. Oglejmo si jih. 1. Austria—Floridsdorf er AC: V tej tekmi bo skoraj gotovo spravila obe točki Austria, ker je boljše moštvo in igra poleg tega še na domačem igrišču. 1/1 2. Sturm Graz—Gloggnitz: Pri primerjanju obeh klubov vidimo, da je težko uganiti, katero moštvo bo zmagalo. Mogoče ima Sturm nekoliko več iz-gledov, ker igra doma. l/x 3. Vienna—FC Wien: FC Wien je v zadnjem času postal uradno moštvo, česar o Vienni ne moremo prepričevalno trditi. Prednost dajemo FC. 2/x 4. Wacker—Vorwärts Steyr: Wacker ima po primerih iz zadnjega časa več izgledov na zmago. 1/1 5. Admira—Slovan: Dasiravno se tekma vrši na igrišču prvega moštva, je Slovan sedaj tako močno in vigrano moštvo, da ta prednost prvega moštva verjetno ne bo vplivala na izid. 2/x 6. Blau Weis s—Simmering; Ce pogledamo na tabelo, vidimo, da sta obe moštvi drugo poleg drugega med najboljšimi. Težko je dati pravi nasvet. x/2 7. Austria Brunn—Wimpassing: Wimpasing lahko smatramo vkljub temu, da se vrši tekma na igrišču prvega sedaj je še malo stroškov. A ti bodo naraščali dnevno. Si razumel ? Miha Pajk, ponižna in boječa duša, je pripomnil: „Sem. Jaz se poravnam!“ „No vidiš, Matevž Ferjančič, cerkovniška duša, tudi ti se moraš poravnati. Strašno grdo bi bilo, da bi ugovarjal. Gospod dr. Polec pa bo popustil nekaj na stroških. Vozi se itak v tretjem razredu in ne bo zahteval plačanega prvega. Dijeta je visoka, pa bo tudi kaj popustil. Če dobi dve tretjini svojega honorarja plačanega, je dovolj. Od tega plačata Miha Pajk in Matevž Ferjančič vsak eno tretjino. Tako mora biti in amen. Ali ste razumeli?“ Rada ali nerada sta se pravdarja uda-la. Tudi dr. Polec je s kislim obrazom pritrdil. In pravde zaradi zelja je bilo konec. svoja dramska dela je črpal iz narave svojega naroda, katerega je na odru prikazal v vseh dobrih in senčnih straneh s tako popolnostjo in dovršenostjo, da še danes, vkljub trem stoletjem dihajo svežost in očarajo zaradi svoje živahnosti. Njegova dela je prevedel v nemščino Hans Schlegel in eno izmed njih — Zvita Suzana — je uprizorilo z velikim uspehom v režiji zmožnega režiserja Willy j a Dunkla celovško gledališče. K velikemu uspehu so s svojo odlično igro, v katero so se vživeli, pripomogli Ingold Platzer v vlogi Suzane, GreteBittnerv vlogi njene matere, vdove Belise, Agnes Busch kot vročekrvno špansko dekle Gerarda, MartinHirthev vlogi ljubimca Lu-cinda, Karlheinz Schmidt kot njegov oče in v mlado Suzano zaljubljeni nerodnež — Bernando, Walter Kohut kot Lucindov zvesti sluga in spremljevalec Hernando, Rolf Dietrich v vlogi vljudnega ljubimca lepe Gerarde in vsi, ki so kot nevidni, a zato nič manj odločilni činitelji pripomogli k velikemu uspehu: Anny Arnold — obleke; Paul Kleber — razsvetljava; Julius Sterniczky — frizure. Za odrsko slikarijo je poskrbel R. E. Jahren. Uprizoritev je bila dobra in je zadovoljila gledalce. moštva kot' zmagovito moštvo, če ne pride kaj vmes. 2/x 8. Basel—Zürich: Vse govori za zmago prvega moštva. 1/1 9. Fioreiitina—Torino: Florentinci so doma malokdaj podlegli, zato bo moral imeti Torino izredno srečo, če bo hotel odnesti dve točki. 1/2 10. Newcastle United—Blackpool: Neodločen izid tekme je možen, toda prvo moštvo igra na domačem igrišču 1/2 11. Porthmouth—Aston Villa: Obe moštvi sta med srednjimi moštvi na seznamu mojstrov, zato je neodločen izid možen. x/l 12. Oberwart—Mattersburg: Prvo moštvo bo verjetno odločilo izid igre za sebe, dasiravno se zna drugo moštvo ostro in vztrajno boriti. l/x 13. Österreich—Italien: Mogoče bo uspelo Avstrijcem dvigniti težje breme. 1/1 14. Leoben—Austria Graz: Austria Graz, ki se je v zadnjem času pridobila številne pristaše, jih verjetno tudi sedaj ne bo razočarala. Seveda tudi Leoben ni kar tako. 2/x 15. Klagenfurt AC—Villacher SV: Kdo je boljši? Celovčani igrajo doma, Beljačani pa so ostri nasprotniki. x/2 KbM Qm "Celovec - J£fa&enftiti Predstave dnevno ob: 16., 18.15 in 20.30 STADTTHEATER 28. IV.—1. V. „Ernte des Sturmes“, (žetev viharja). 2. v.—4. V. „Vivere*, (živeti), italijanski film s Tito Scipo. PRECHTL 26. IV.—1. V. „Ehemann auf Bestellung«, (Mož po naročilu). 2. V.—4. V. „Das Haus der sieben Sünden«, (Hiša sedmerih grehov), z Marlene Dietrich. V nedeljo, 30. aprila oh 10.00 in 11.00 najnovejše predavanje avstrijskega urada za kulturni film. CARINTHIA-LICHTSPIELE 28. iv.—1. V. „Der Graf von Monte Christo", 1 del, (Grof Monte Christo). Nedelja, 30. aprila pravljična predstava _ ob 10.00 in 14.00 „Das tapfere Schneiđerlein", (Krojaček — junaček). 2. V.—4. V. „Der Graf von Monte Christo“. 2. del, (Grof Monte Christo). PETERHOF 28. IV.—4. V, „Küß und verschweig es nicht“, (Poljubi in ne zamolči tega) s Shir» ley Temple. 5. V.—8. V. „Sindbad der Seefahrer“, (Pomorščak Sindbad). (BetjaSi - Vittadk BAHNHOFLICHTSPIELE 28. IV.—30- IV. „Das Tal der Entscheidung“, (Dolina odločitve). Tudi na platnu se je že mnogokrat reševalo vprašanje dveh ljubečih src, enakih po ljubezni, a različnih po razredni stopnji, toda nikdar še tako pretresljivo kakor prav v tem filmu. V vlogi ljubečega para nastopata: Greer Garson, znana iz Filma: „Najdena leta“ in Gregory Pečk, glavni igralec v filmu: „Ključ nebeškega kraljevstva.“ Ona kot služkinja, hčerka tovarniškega delavca in on kot sin bogatega tovarnarja. Vsak, ki si bo ogledal to zgodbo, polno kru* te resničnosti in nesebične ljubezni, mu bo ostala v nepozabnem spominu. Predstave kot običajno. 1. V.—4. V. „Die Lustige Witwe“, (Vesela vdova). — Franz Lehar, mojster operet, ni več med nami, toda njegova dela bodo večno živela. Na vseh odrih sveta odkrivajo vedno znova in znova lepoto njegove meh* ke, ljubke glasbe. Je še kdo, ki me pozna dvoje njegovih največjih operetnih del: „Zemlja smehljaja“ in „Vesela vdova“? — Poslednje je mojster režije, Ernst Lubitsch, prenesel tudi na platno. — Predstave kot običajno. STADT-KINO 28. IV.—1. V. „Das Lied verstummt«, (Fe« sem je izzvenela). APOLLO-LICHTSPIELE, BELJAK Petek, 28. IV. do ponedeljka, 1. V. „DER MANN MIT DER NARBE“ (Mož z brazgotino) Zelo napet film po romanu Muray For-bes-a. V kriminalni dogodivščini dvojnikov sodelujejo: Paul Henreid, Eduard Franz, Joan Bennet, Lesllo Broška. Torek, 2. V. do četrtka, 4. V. „DER LACHENDE DRITTE“ (Smejoči Se tretji) Odlična kmečka humoreska po gleda* liškem delu Hansa Nadererja. Film opisuje dogodivščine okrog zdravilnega vrelca s priljubljenimi komiki: Oskar Sima, Harald Paulsen, Lucie Englisch, Carla Rust, Gina Falkenberg. Predstave dnevno ob 10., 12., 14., 16., 18. in 20. uri. ___ELITE-FILMBÜHNE, BELJAK _____________ Petek, 28. IV. do ponedeljka, 1. V. „LIEBE 41“ (Ljubezen 47) Cr-sovna igra z Hilde Krahl, Grete Weiser, Karl John. Torek, 2. V. do četrtka, 4. V. „MEINE TOCHTER TUT DAS NICHT (Moja hčerka tega ne dela) Film po istoimenskem oderskem delu z Geraldine Katt, Rudolf Wanha, Hilde Hildebrand, Erika v. Thellmann, R. A. Boberts. Predstave ob delavnikih: 16., _ 18.-5 in 20. uri, ob nedeljah in praznikih tudi ob 14. uri. OGLASI iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiimiiiuiiiiiiuuiimiiiiiuii SVILO za obleko kupite NAICENEJE pri MlÄÄ 1P1LAC1HI • BLAGO VI - CELOVEC-KLAGEMFURT.S.-Nai Straßel 11 ...... "" 11 ».'».'m!".J.IM'!... |.».iwwp»wii'.wjmuwwn'.'i!i'iiu.jniiiwLi.sHwii.wiptni»«iimiiuuw^ut.'mi' wa ................. ............ .. Mleko - temelj naših dohodkov v Aiko hočemo biti nepristrani in pravični, bomo morali priznati, da je cena mleku še od vseh kmetijskih pridelkov skoraj najbolj primerna. Saj nam pri količkaj urejenem mlekarstvu donaša mleko dan za dnem in mesec za mesecem dohodke, s katerimi moremo vedno računati, ki so torej stalni; zato pa se že tudi izplača, da posvetimo proizvodnji mleka malo več pozornosti, da pa pri tem tudi premišljujemo, kako bi bilo najlažje in z najmanjšimi stroški mogoče povečati proizvodnjo mleka. Dva sta načina in dvoje potov je, ki vodita do povečanja proizvodnje mleka: najpreje boljše oskrbovanje in boljše krmljenje krav, drugič pa večja skrbnost pri izbiranju živali za pleme. Medtem ko moremo z boljšim oskrbovanjem krav in z boljšim krmljenjem že v razmeroma kratkem času doseči povečanje proizvodnje mleka, pa je druga pot daljša, četudi navadno zanesljivejša. Ako hočemo namreč doseči Če ste enkrat pri nas kupili, pridete radi zopet, ker ste z blagom in cenami zadovoljni. fkautu Celovec-Klagenfurt, Alter Platz 35 zvišanje proizvodnje mleka z boljšim in skrbnejšim izbiranjem živali za pleme, traja več let, predno pridemo do uspeha. Ako hočemo doseči trajno izboljšanje proizvodnje mleka, moramo združiti en način z drugim, to se pravi: živali moramo primerno krmiti in dobro oskrbovati, istočasno pa moramo tudi izbirati skrbno živali za pleme. Danes hočemo govoriti o možnosti zvišanja proizvodnje mleka z boljšim krmljenjem in s boljšim oskrbovanjem živali. Prav gotovo moremo trditi — pa četudi komu ni prijetno — da je krmljenje pri večini naših živinorejcev pomanjkljivo. Ako gremo poleti ali pa jeseni po naših vaseh in ogledujemo pašnike, bomo mogli skoraj povsod zapaziti, da so pašniki do golega popaseni, da pa so na posameznih delih pašnika ne-popašeni celi šopi že skoraj posušene trave. To je posledica tega, ker nismo redno in pravočasno razgrabili odpadkov blata in pa posledica tega, ker nimamo razdeljenih pašnikov v več oddelkov, ampak se pasejo živali kar po Vsem pašniku naenkrat. Tako dobijo v spomladi, ko pridejo živali na pašo. skoraj preveč mlade beljakovinasce krme naenkrat in je to potrata, v jeseni pa bo KUPUJEM KOŽE IN KOŽUHOVINO po najvišjih dnevnih cenah Bok TRGOVINA Z USNJEM Celovec-Klagenfurt, Osterwitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje. paše premalo in bo skoraj povsod potrebno, da bodo živali poleg paše dobivale krmo še v hlevu. Pri tem pa količina mleka vsak dan pada in jo bomo z veliko težavo spet spravili na prejšnjo višino. UREJENI PAŠNIKI Eden prvih predpogojev urejenega pašnika je torej ta, da razdelimo pašnik na več pododdelkov. Le tako je namreč mogoče, da si posamezni deli pašnika nekako odpomorejo in odpočijejo. Medtem, ko so živali na drugem oddelku pašnika, prejšnji oddelek pognojimo. Ko določamo velikost posameznih oddelkov pašnika, računamo za vsako odraslo žival po tri are. Ako so živali v vsakem oddelku po tri dni, moramo imeti skupno 8 pododdelkov pašnika. Ako hočemo imeti na pašniku skozi celo poletje tja do pozne jeseni vedno mlado in sočno pašo, ki najbolj pospešuje proizvodnjo mleka, moramo pašnik skrbno gnojiti in oskrbovati. Zlasti so preje in tudi še danes premalo skrbeli zato, da dobi pašnik zadosti humoznih snovi ali sprstenine. Zastarelo naziranje je, da dobi pašnik zadosti teh snovi z živalskimi odpadki za časa paše. Ako hočemo, da nam pašnik daje zadosti paše, moramo gnojiti pšnik vsaka tri leta s sprstenelim kompostom ali pa s hlevskim gnojem. To gnojilo trosimo na pašnik med pašno dobo in ga nato prevlečemo z brano, ki smo jo prepregli s šibjem. Vsaka tri ali štiri leta, in to v jeseni, potrosimo na pašniku apneni prah in sicer okrog 1000 do 1500 kg na en hektar površine. V spomladi potrosimo 200 do 250 kg 40%-ne kalijeve soli in v pozni jeseni 300 do 400 kg Thomasove moke. Skrbeti pa moramo tudi za zadostno količino dušičnih snovi na pašniku, ker je od tega v veliki meri odvisen donos pašnika. Zato posipamo skupno 200 do 250 kg dušičnih gnojil, ki pa jih ne posipamo naenkrat, ampak v treh obrokih in sicer prvi obrok takoj, ko skopni sneg, ostala obroka pa, ko je pašnik prvič in drugič popasen. ZADOSTNA KRMA Nadaljnje zagotovilo stalne količine mleka je v tem, da pravočasno izračunamo, koliko krme bomo potrebovali preko zime in po tem računu tudi krmimo. Popolnoma nepravilno je, da začnemo jeseni krmiti brez vsakega načrta, za svečnico pa stojimo pred praznim skednjem. Ako pa v jeseni natančno preračunamo, koliko posameznih krmil moremo dati dnevno posameznim živalim. bomo videli, koliko živali moremo z doma pridelano krmo prekrmiti in koliko krme moramo še mogoče dokupiti ali pa moramo kako žival pravočasno prodati. Bolje je, da imamo manj živali v hlevu, pa so te zadostno preskrbljene s krmo, kakor pa imeti v hlevu veliko število živali, katerim krmiti. mo količino krme, izračunati moramo tudi, če vsebuje ta količina krme zadosti onih hranilnih snovi, ki so zlasti potrebne kravam, ako hočemo, da nam dajejo večjo količino mleka. Kravam, ki dajejo preko 10 litrov mleka dnevno, bomo morali skoraj vedno dodajati poleg sena, slame in pese še kako krepko krmo, ki vsebuje beljakovinaste snovi, n. pr. kake tropine, ki ostanejo pri proizvodnji olja. ., _____ pa nimamo kaj Ni pa dosti, da ugotovimo sa- TELETA — POZIMI Na zvišanje količine mleka vpliva v precejšni meri tudi čas telitve. Nekateri priporočajo, naj bi imeli tako urejeno, da bi bila teleta enakomerno porazdeljena preko celega leta. Zaradi povišanja mlečnosti in tudi zaradi boljše razdelitve dela pa je najbolj priporočljivo, če imajo krave teleta v mesecih december, januar in februar. Tako krave ravno takrat prenehajo z molžo, ko preneha tudi paša. Ker se navadno zgodi, da se znatno zniža količina mleka takrat, ko preneha paša in začnemo s suho krmo, se ta padec mleka ne pozna» ker krave že tako prenehajo z molžo. V zimskih mesecih imajo nato krave teleta in ko pridejo spomladi na pašo ali pa začnemo z zelenim krmljenjem v hlevu, se kar naenkrat spet zviša mlečnost, ki je po teletu mogoče že spet začela malo padati. — Razen tega je pa prav gotovo v zimskih mesecih na kmetiji več časa za pravilno rejo telet kakor pa v času največjega dela. Spomladi pa so teleta že toliko odrasla, da morejo na tekališče ali pa na pašo, krave pa moremo spet pravočasno gnati k biku. Bistveno vpliva na mlečnost tudi to, koliko časa pred telitvijo krave prenehamo molziti. V tem času mora krava namreč nabirati zaloge za pozneje in mora dajati snovi, ki so potrebne za rast teleta v kravi. Zato moramo vsaj šest, pa tudi osem tednov pred telitvijo prenehati z molžo. Tudi ako bi Krava do telitve dajala mleko, ni pravilno, da bi do kraja molzli, ampak moramo kravo s polaganim prenehanjem molže nekako prisiliti, da preneha dajati mleko. Krava, ki jo predolgo molzemo, po telitvi in tudi še naprej vse do prihodnjega teleta ne daje toliko mleka, kot pa bi ga mogla in morala dati. ZDRAVJE — TEMELJ DOBRE MLEČNOSTI Tudi najboljše in najskrbnejše krmljenje in oskrbovanje pa ne pomaga nič, ako niso živali zdrave in dobro razvite, da morejo krmo ali pašo tudi koristno izrabiti in pretvoriti v mleko. Da to dosežemo, moramo vso rejo postaviti na čim bolj naravno podlago, da postanejo tako živali čim bolj odporne proti raznim boleznim in škodljivim vplivom krme in vremena. Predpogoj take naravne reje pa je paša v poletnih mesecih in pa tekališče v zimskih mesecih. S tako rejo pa moramo začeti že takoj pri teletih. Pri izključno hlevski reji, ko so že mlade živali večno privezane k jaslim, se pač ne morejo razviti močne in zdrave živali. Ako imamo možnost, da Pašnina \ letu 1950 Po zakonu o ureditvi cen iz leta 1949 niso postavke za pašnino nič več vezane na uradno odobritev. Pašnino torej lahko svobodno določita lastnik pašnika in pa lastnik živine. Kljub temu pa je urad deželne kmetijske zbornice v sporazumu s planšarskim nadzorništvom (Alminspektorat) pri deželni vladi priporočil vsem lastnikom pašnikov, naj bi ostala tudi za leto 1950 pašnina v isti izmeri kakor je bila v letu 1949. Tudi ostala določila uredbe o določitvi pašnine naj bi ostala, četudi seveda niso obvezna. Zaradi cen živini pa vseeno kmetijska zbornica smatra, da bi bilo morebitno zvišanje pašnine do 20 odstotkov v primeri z lansko pašnino še primerno. Maksimalne pašnine so bile v lanskem letu: Skupina pašnika v šilingih i. n. m. Mlada živina do 1 leta 21 27 33 mlada živina od 1 do 2 let 36 mlada živina od 2 do 3 let 45 45 60 75 75 54 75 90 90 biki nad 1 letom 66 voli in telice nad 3 leti 60 jalove in breje nemolzne krave 60 75 90 breje in molzne krave 75 93 112 žrebeta nad 1 letom 45 60 75 konji od 1 do 2 let 90 120 150 konji od 2 do 3 let 135 165 195 konji nad 3 leti 165 195 225 kobile z žrebeti 210 255 300 ovce z jagnjeti 10 13 16 koze z kozliči 10 13 16 ovni in kozli 10 13 16 ostale ovce in koze 9 12 15 15 18 37 18 22 45 molzne ovce in koze 12 svinje do 1 leta 15 svinje nad 1 letom 30 Tri skupine pašnikov so določene z ozirom na nadmorsko višino pašnika in pa na pašno dobo. I. Višinski pašniki so pašniki v visokih planinah, pašna doba je do 90 dni. II. Pašniki v srednje visokih legah so gorski pašniki, pašna doba je od 90 do 120 dni. II. Nižinski pašniki so pašniki v dolinah, pašna doba je preko 120 dni. Ofodfed k§mm SANONIG nudi lepo blago za dirndl-obleke v veliki izbiri po S 11.90 BEUAK-VILLACH Weißbriachgasse 12 pridejo živali na planinsko pašo, spadajo mlade živali v drugem in tretjem letu starosti brezpogojno na planino. Sele tam se telo pravilno razvije, pravilno in močno se razvijejo tudi vsi notranji organi. Velika mlečnost pa naravnost zahteva močno in dobro ter zdravo razvite vse notranje organe, zato je pa dober razvoj organov nekak predpogoj dobre mlečnosti živali. Da mnogo pripomore k večji mlečnosti tudi lepo ravnanje z živalmi, je samo ob sebi razumljivo. Stalno vznemirjanje živali v hlevu in surovo postopanje z živalmi znatno znižuje mlečnost krav. In končno še nekaj: na mlečnost vpliva tudi pravilna molža. Krave, ki so le napol ali slabo pomolzene, se nekako pokvarijo in njih molznost je vedno manjša, dobra krma in vsa dobra oskrba ne pomagata nič. Zato je treba pri molži največje skrbnosti in pazljivosti ter vestnosti. Ako bomo pazili na vse prednje, Jma-mo zagotovilo, da bomo mogli mlečnost naših krav znatno povečati in bomo pri istem številu krav v hlevu dobili od njih več mleka. Vse to pa bo povečalo naše redne dohodke in bomo imeli tako vso povečano skrb pri krmljenju in oskrbovanju molzne živine obilno poplačano. NOVI DELOiNI URNIKI Nekatera ameriška podjetja proučujejo načrt za spremembo sedanjih delovnih urnikov; nameravajo namreč uvesti tak delovni urnik, ki bi predvideval za uživanje hrane dva odmora dopoldne in dva popoldne. Na to misel so prišli po objavi uspeha najnovejših poizkusov univerze Yale, ki dokazujejo, da človeški organizem ni najbolj spodoben za delo, ako se hrani po dosedanjem sistemu treh jedilnih obrokov na dan; ti poizkusi so dokazali, da nudi način prehrane, po katerem se ista količina jedi razdeli na štiri dnevne obroke, mnogo boljši uspeh. Sejmi za žrebeta in žrebce Koroška deželna konjerejska zveza sporoča, da bodo v letu 1950 tile sejmi za žrebeta, enoletne konje in za žrebce: 1. Žrebeta in enoletni konji Ponedeljek, sobota, ponedeljek, torek, sreda, četrtek, ponedeljek, torek, sreda, četrtek. petek, petek, ponedeljek, ponedelEk Sobota, nedelja 7. avgusta 19. avgusta 21. avgusta 22. avgusta 23. avgusta 24. avgusta 28. avgusta 29. avgusta 30. avgusta 31. avgusta 1. septembra 15. septembra 18. septembra 2. oktobra 16. septembra 17. septembra Šmohor I Beljak Bistrica ob Dravi Koče — Kötschach Šmohor II Bistrica na Zilji Trg — Feldkirchen I Grabštajn Velikovec Gospa Sveta Št Vid n. Gl. I Breže — Friesach Trg — Feldkirchen P Št. Vid n. Gl. H Žrebci Trg —• Feldkirchen Trg — Feldkirchen Sanje so pene, pridejo kakor različno oblikovani oblaki, ki spet preidejo in se razpršijo, od njih pa ne ostane ničesar. Kakor so sanje prišle, tako tudi izginejo v nič. Kdo bi hotel na sanjah graditi svojo hišo? Vendar pa se je dogajalo v vseh časih, da so ljudje gledali v sanjah čudno resnico in da so v sanjah gledali bodoče dogodke ali pa dogodke, ki so se ravno takrat odigravali. Saj dobimo celo v knjigi vseh knjig, v sv. pismu, poročila, kako je Bog v sanjah nekaterim izbranim osebam dajal naročila in kako jim je v sanjah kazal bodoče dogodke. Za sanje, so se ljudje vedno zanimali, že v vseh časih so tudi znanstveniki poizkušali dokazati in dognati, od kod sanje, kako nastanejo in kakšno zvezo imajo sanje z našim življenjem in z dogodki okrog nas. Zato priobčujemo tudi dogodbo o čudnih sanjah, ki smo jo brali pred nedavnim v dunajskem listu „Die Furche“. Povest o teh sanjah se takole pričenja: „Ta povest, ki bi jo mogel kdo imeti za izmišljeno, se je v resnici tako dogodila, kakor jo tu pripovedujem. Teh sanj sicer ni sanjal pisatelj te dogodbe, ampak neki gospod dr. S. v Monakovem (München). Ta dr. S. je bil znan učenjak, zelo rahločuten mož, zvest in veren katoličan in večkrat otroško naiven. Kot učenjak, ki se je zlasti zanimal za stare umetnosti, je skoraj vsak dan obiskoval vse trgovine s starinami v Monakovem. Bilo je to, predno je prevzel Adolf Hitler oblast v Nemčiji. Ko je prišel Hitler do oblasti, je začel kmalu preganjati najpreje svoje politične nasprotnike, kmalu pa tudi učenjake in znanstvenike, ki se niso strinjali z njegovim naukom. Tako je prišel v zapor tudi učenjak dr. S. Po nekaj tednih zapora so ga spet izpustili. Kmalu potem je nekega dne pripovedoval pisatelju te dogodbe tale svoj doživljaj : „Nedavno se mi je pripetilo nekaj posebnega. Imel sem neke prav posebne in čudne sanje. Sicer se mi drugače ne sanja dosti in na sanje tudi dosti ne dam, ko se zbudim, se mi sanje razbii-nejo in nekaj trenutkov nato za sanje že ne vem več. Tokrat pa se mi je sanjalo tako jasno, da sem takoj, ko sem se sredi noči po teh sanjah zbudil, vstal in sem sanje zapisal. Sanjalo pa se mi je tole: Sprehajal sem sespo mestu v Monakovem in sicer po cesti princa Ludovi-ka v smeri od vrat zmage (Siegestor) proti lopi poveljnikov (Feldhcrmhalle). Tedaj zagledam avto, ki je pripeljal po Cesti navzdol. Ta avto pa je vozil čudno. Vstavil se je pri vsaki hiši na cesti. Videl sem, kako je. vstavil avto pred hišo, iz avtomobila je stopil neki človek, ki se mi je zdel znan, vendar ga nisem mogel popolnoma točno videti v obraz. Mož je skoraj tekel k hišnim vratom in slišal sem, kako je ves razburjen spraševal: „Ali mi morete povedati ali sem na cesti Franca Jožefa št. 6.“ Vprašanje je büo seveda popolnoma nesmisleno, toda v sanjah se mi je zdelo vprašanje popolnoma pametno. Stanovalci omenjene hiše pa so zmajevali z rameni in odgovarjali: „Ne, ta cesta ni tu in tudi ne vemo svetovati, kako bi prišli na to cesto.“ Nato je neznanec hitro spet vstopil v avto, ki je odpeljal za eno hišo naprej. Spet je izstopil isti mož in odhitel do hišnih vrat ter ponosil vprašanje. Pa tudi tu mu na njegovo vprašanje niso vedeli odgovoriti. Tako se je ponavljalo od hiše do hiše in avto je prihajal vedno bližje mesta, kjer sem opazoval ta čudni dogodek. Končno se je avto vstavil ob cestnem tlaku in neznanec je hitel po cesti navzgor, vstavljal vsakega človeka na cesti in prestrašeno spraševal: „Ali mi morete povedati, kje je cesta Franca Jožefa št. 6:“ Vsi po vrsti pa so zmajevali z rameni in vsak je obžaloval, da tega ne ve in ne more povedati. Takrat pa je neznanec že stal pred menoj. Obraz mu je bil ostuden, poln strahu in groze. Z obema rokama se je oprijemal neznanec moje obleke in je zahropel: „Ah. prosim, zelo se mi mudi, izvedeti moram, kje je cesta Franca Jožefa št. 6.“ Tedaj sem neznanca še enkrat bolj natančno pogledal v obraz in sem ga s strahom spoznal. Bil je Adolf Hitler. Že davno in predobro vem, da je cesta Franca Jožefa v Monakovem oda-Ijena samo par sto korakov od Vrat zmage v švabingu in da je do tja od kraje, kjer sem stal, mogoče kakih deset minut. V sanjah pa se na to nisem mogel spomniti in v sanjah mi je bila ta cesta popolnoma neznana. Pogledal sem v Hitlerjeve široko in prestrašeno razprte oči in sem mu rekel vljudno: „Zelo ni je žal, toda jaz ne morem dati pojasnila, ne vem namreč, kje neki je v Monakovem cesta Franca Jožefa." Takrat me Hitler ves prestrašen zapusti in odhiti naprej. V tem sem se zbudil. Takoj sem vse sanje še enkrat premislU, vsega sem se popolnoma jasno spominjal kakor bi bil vse to doživel v budnem stanju in v resnici. Takoj sem vstal in sanje zapisal. Nekaj dni nato srečam na cesti profesorja N. in njegovo soprogo. Bili smo si dobri znanci. Povem jima svoje čudovite sanje. Tedaj pa me gospa vpraša: „Ali res ne veste, katera hiša na cesti Franca Jožefa je št. 6?“ „Ne vem“, odgovorim, „tudi jo nisem iskal, ko sem mislil pozneje na te sanje. Nisem poizvedoval, kdo bi mogel tam stanovati, ker nisem temu pripisoval nobene važnosti. Najbrž bo to kaka večja stanovanjska hiša." „Nikakor ne, gospod doktor“, mi odgovori gospa. „Stvar me pričenja zelo zanimati. Bila sem kot dekle v zavodu Svetega Srca — Sacre Coeur in vem, da je ta zavod na cesti Franca Jožefa št. 6. V tem zavodu imajo lepo domačo kapelico in sestre tega zovada so napravile sedaj v času verskega preganjanja po Hitlerju zaobljubo, da hočejo moliti za najbolj izgubljenega človeka na svetu. To molitev darujejo sestre v zavodu noč in dan.“ Pri tej vesti smo zastrmeli. Nismo vedeli, kako naj si stvar razlagamo. Za Hitlerja torej v tem zavodu molijo. Veliko število pobožnih src neprestano za njega moli. Toda ne z občudovanjem ali s sovraštvom, ampak iz usmiljenja. Razlagali smo si sanje takole: Od neprestanih molitev je bila Hitlerjeva duša tako prizadeta, bodisi budna, bodisi v sanjah, da je kakor netopir plapolala na vse strani, kako bi mogla priti ven iz svojih težkih vezi, toda izhoda ni našla. Izgubljena duša je iskala stika s čistimi dušami in je tak stik upala najti v speči duši doktorja S. Naletela je torej na njega in ga je vprašala: „Kje je cesta Franca Jožefa št. 6?" Za Hitlerja je bila in za vsakega še živega človeka je ta cesta, kjer bi našel svojo rešitev, tam, kjer se moli zanj in nikjer drugod. Samo tam more dobiti pomoč. Saj še vedno velja: da stanovitna molitev oblake prebije. To naj bi bil tudi nauk te dogodbe o čudovitih sanjah. Skije mdšm v Memmtk (George Mann) Avtomobil je začel voziti počasneje in se je končno ustavil sredi samotne ceste. Mož, ki je sedel za volanom, je nataknil na ušesa slušalke in začel premikati kvadrant aparata, ki je bil zelo podoben radijskemu aparatu. Poslušal je pazljivo točno dve minuti in vpisal kratke zaznamke v notes, katerega je imel na kolenih. Nato je snel slušalke; znova pognal avto in pri tem gledal pazljivo na kilometrski števec. Ko je prevozil točno tri kilometre, se je znova ustavil in ponovil svoje delo. Mož, ki je delal vse to, kar je izglodalo prvi hip čudno in nerazumljivo, je bil biolog lovskega in ribarskega oddelka države Severne Dakote. Zbiral je statistične podatke: štel je f' >ane. tiste cone s poslušanjem njihovega značilnega krika. Znano je, da oddajo ti ptiči svoj krik vsaki dve minuti in da se krik ne širi dalje kot poldrugi kilometer. Tako je pojasnjeno, zakaj je vsak postanek avtomobila trajal točno dve minuti in razdalja med posameznimi postanki znašala tri kilometre, tako ni bilo nobene nevarnosti, da bi šteli istega fazana dvakrat. Poslušalni aparat je bil poseben sprejemnik, ki je lahko ujel samo glasove teh ptičev. Mož, ki je tako pazljivo opravljal to delo, je bil samo eden izmed tisočev strokovnjakov — poklicnih in diletantov — ki stahio nadzorujejo število divjih živali v Združenih državah, ljudje, ki so pripravljeni z resno nevarnostjo za svoje življenje preplezati najstrmejše vrhove skalnatih gora. da ugotovijo število divjih koz, ali ure in ure stati z očmi, prikovanimi na prehod rib, ki skačejo po ribjih lestvah bonnevilskega jezu, ali pa pilotirati majceno letalo, ki leti nad kraji, kjer gnezdijo divje race. Nevaren in težaven poklic je štetje živali tudi zato, ker so živali po svojem nagonu stalno pozorne, pripravljene, da ob najmanjšem šelestu listja skočijo na drevo, se vržejo v jamo ah zbežijo proti vrhuncem gora. In vendar dajo številke teh ugotovitev točno in popolno celoto; pač ni potrebno poudarjati važnosti teh številk za deset in več milijonov Američanov, ki se ba-vijo z lovom in ribolovom. S pomočjo točnosti teh statistik lahko danes določijo letni odstrel jelenov, določijo dnevni donos ribarskega področja, predvidi- jo trajanje lovske sezone za divje race. Nobena žival ne uide štetju, od losa pa do zadnje užitne ribe. Za ribe je celo v teku natančno ugotavljanje v širokem premeru, ki bo zajelo ves Severni Atlantik. Ta naloga je poverjena ladji „Albatros", katero je ameriška vlada primerno opremila. Dela „Albatrosa“ bodo dokončana v petih letih in takrat bodo lahko določili precej točno količino rib, ki bo vsako leto na razpolago potrošnji tržišč Združenih držav. Za štetje so potrebni zapleteni matematični računi in znanstveni instrumenti. Tako je na primer za precenitev števila divjih rac, ki so se zbrale v veliki jati na določeni vodni površini, potrebno letalsko fotografiranje, na podlagi katerega je napraviti z uporabo toplomera zapletene, geometrične račune. Iz letalskih slik je razvidna širina in dolžina prostora, ki ga je zasedla jata; znano je dalje, da se te ptice zbirajo druga ob drugi v razdalji, ki se menjuje s spreminjanjem temperature. Poleti plava raca na površini dveh do treh kvadratnih metrov; pozimi pa plavajo na enem samem kvadratnem metru dve ali tri divje race. S poznavanjem prostranosti jate in temperature okolja torej lahko preračunajo skupno število perutnine. Za štetje rib v določenem jezeru ali reki uporabljajo razne sisteme. Za postrvi skušajo ugotoviti mesto, kamor se zatekajo; nakar položijo v vodo dvoje električnih žic, po katerih spustijo naenkrat v vodo lahen tok. Preplašene ribe se pojavijo na površini ter iščejo zraka in tako lahko preštejejo njihove glave sproti, ko se pojavljajo. Drug način štetja je, da ugotovijo, koliko rib je v določeni prostornini vode. V ta namen vlovijo najprej določeno število rib, katerim pritrdijo kovinski znak in katere nato spet vržejo v vodo. Nato znova lovijo ribe. Razmerje med ribami z znakom in ribami brez znaka omogoča sestavo dovolj točnega pojma o številu rib tistega vodovja. Nekoliko lažje je z uporabo letala in v najnovejšem času helikopterja šteti večje živali: lose, antilope itd. Težje pa je izbrati najprimernejši letni čas za štetje. Navadno štejejo velike črede divjih živali med zimsko pašnjo, najrajši proti koncu decembra. Druge, kot na primer medvede, spomdali, ko prilezejo iz svojih zimskih brlogov in se počasi klatijo okoli za hrano. Spomladi štejejo tudi divje koze in karibuje. Strokovnjaki ne. štejejo prav mladih in komaj rojenih živali, ker dober del teh ne ostane pri življenju in bi sicer štetje bilo napačno. <^a spomlad! Obleke, plašči, kostumi, bluze, kuli-jopice pri UtiUket CELOVEC-KLAGENFURT lO.-Oktober-Str. 2, tel. 22—73 Štetje živali ni omejeno na suhoparno računanje. Strokovnjaki hočejo s pomočjo štetja razložiti določene biološke pojave, kot na primer nenadno padanje števila nekaterih živalskih vrst. Tako so lahko že ugotovili, da so divje živali podvržene ciklom izumiranja in zopetnega množenja. Pred sto leti, ko so prodirale karavane pionirjev proti Zahodu, je bilo tako malo divjačine, da so morali često žrtvovati konje in jesti konjsko meso, da niso umrli od lakote. Polagoma pa se je Stevüo divjačine množilo in jo je v času pred državljansko vojno bilo toliko, da je pritegnila trume lovcev iz Evrope, ki so kopičili pred svojimi gorskimi šotori gomile ubitih živali. Nato je prišlo spet do novega padca, ki je doživel najnižjo točko Tkanine vseh vrst najboljše kakovosti pri Ahum Tstkemittet (prej. Jakob Herschitz) (Jelovec-KJagenfurt, Karfreitstrasse 1- okoli konca XIX. stoletja. Danes smo priče novemu razcvetu divjega živalstva, čeprav so izginili veliki gozdovi, se je mnogo Živah privadilo novemu okolju; jelen živi v manjših gozdovih in fazan se skriva sredi zelenih preprog velikih kmetij. Na velike razlike v številu posameznih vrst živali, ki se dogajajo od enega leta do drugega, pa vpliva največ podnebje. Od vremena v mesecu marcu od-visi usoda tisočev in tisočev travojednih živali; ker so oslabljene zaradi pomanjkanja hrane med zimo. lahko napravi med njimi snežno vreme pravi pokolj. In kdo pozna končno vse kužne bolezni, ki pokosijo cele rodove. V enem samem letu pade lahko število določene vrste živali na polovico ali pa se podvoji. Moramo priznati, da so v očigled takim in tolikim težavam doseženi uspehi v štetju naravnost čudoviti. TERRAKOR — BETONSKO TRDI MATERIAL — GLAVNO ZASTOPSTVO Veletrgovina z gradbenim materialom, krovstvo fRAMZ MOSSUR ^ CO. BELJAK—VILLACH, tel 4171, 4436 Cement, trass, cevi, strešna opeka, plošče iz naravnega škriljevca, plošče za tlalc, heraklit i. t. d. Gradbeni material pripeljemo z lastnim avtomobilom — » §t