Leto 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LTIT. — Izdan in razposlan dne 23. oktobra 1890.
1§§.
^°pustilnica z dné 21. septembra 1890.1.
a tkalno železnico iz Štire, oziroma iz Per-gern v kopel Hall.
^ Franc Jožef Prvi,
milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogerski, kralj češki, (kimala in1’ hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski kra^lrs^> nadvojvoda avstrijski ; véliki vojvoda jerg^°Vs^i vojvoda lotariiiški, salcburški, šta-8ležv’k0r°ikif kranjski, bukovniški, goreuje-^jn'111 ^°^enje-sleški ; véliki knez erdeljski; 8?of moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in pa na podstavi zakona z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) to dopustilo podeliti takd-le:
§• 1.
Družbi za železnico po štirski dolini dajemo pravico, da naj zgradi iz Žtire, oziroma iz Pergern v kopel Hall lokomotivno železnico, katero bo izvesti kot lokalno železnico z ozko raztečino, ter da naj vrši po nji obrat.
§■ 2.
Železnici, ki je predmet té dopustilnice, dodeljujejo se naslednje ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, kijih sklene podjetje lokalne železnice, za vloge, ki jih zada, za listine, ki jih naredf; dalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
Hnier družba za železnico po štirski lokalno ^aProsifa. naj se ji dâ dopustilo, da zgradi Pol ?. Zljleznico iz Štire, oziroma iz Pergern v ko-X (*z'roi ,;i P° nji vl'ši obrat, vzvidelo se Nam je ^Žlij n na °bčo korist tega podjetja, imenovani na Podstavi zakona o dopuščanji železnic
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obreslovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na raz- j prave sodnega postopka v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo j delnic sè začasnicami vréd, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo, in pa od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. «, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te do-pustllniee ;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponskih, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se utegnil uvesti s prihodnjimi zakoni, na dobo dvajsetih (20) let, računčč od današnjega dné.
Oprostitev od dohodarine in kolkovnih pristojbin kuponskih se bo po izteku oprostitvene dobe za starejši kos železnice po štirski dolini izvršila takö, da se bodo imenovani davki in imenovane pristojbine plačevale po razmerji kilometerske dolžine novih kosov k starejšim.
§■ 3-
Družba je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej, dokončati jo najkesneje v poldrugem letu od današnjega dné računčč, in dodelano železnico izročiti v obči promet ter po nji vzdrževali obrat nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bode držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna je družba na zahtevo državne uprave dati primérno položnino v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi ne izpolnjevala zgorenje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
Ako bi se v napravo dopuščene železnice zahtevale javne cesto, naj družba dobi privolitev
tistih, ki so dolžni te ceste vzdržavati, ozirom3 tistih oblastev ali organov, ki imajo p > veljajoč zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste.
§. 5.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. W- ^ zakona o dopuščanji železnic izrečena obramb3 proti napravi novih železnic se ustanavlja na vetdeset (90) let, računčč od dné, katerega se Je podelilo dopustilo za progo Štira (Garsten)- U°ter Grünburg (18. februvarja 1888. 1.), ter mine P° tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopusf'J0 tudi pred iztekom zgorenjega rokü izgubilo sVCU moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §• ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje, P°tenj o začetku obrata, ter bi se prestop rokü ne m0»., opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščam železnic.
§■ 6.
V ostalem naj se v §. 1. imenovana železn^ zmatra za celovit dél podjetja lokalne železnice, tero je predmet dopustllnice z dné 18. fehruv J 1888. 1. (Drž. zak. št 30.) za lokomotlvno želez,)|C^ iz Štire (Garstena) v Unter-Grünburg, cventuv a v Klaus, ter naj se o nji zmisloma uporabljaj0 ločila §§. 5. vštevši do 8. in pa določila §§■ vštevši do 14. v zgoraj omenjeni dopustilnici.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj Z°P ^ to. kar ustanavlja ta dopustilnica, in dode J ^ družbi pravico, da naj zastran izkazne šk°l hteva vračila pred Našimi sodišči, dajemo oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj^ in skrbno čujejo nad to dopustilnico in kar se v nji določuje.
a
V dokaz tega izdajemo to pismo, nam ■ i z Našim velikim pečatom, v Našem državn0^. nem in prestolnem mestu na Dunaji, edem ^ selega dné meseca septembra v letu °dre^nb iznosom sto devetdesetem, Našega ccsarovanja štiridesetem.
ÏJÈ Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dimajewski s.1
Bacquelieni s. r.
1§9.
tikaz pravosodnega ministerstva z dné 8. oktobra 1890.1.
zavezana najemni domarini, ter naj se ne uporabljajo za pripisovanje najemne domarine za dobo pred 1. januvarjem 1891. L, kolikor se tičejo poslopij, katera so zavezana najemni domarini po §. 1 lit. b zakona z dné 9. februvarja 1882.1.
j1 'zPolnjevanji vzajemnosti gledé vročevanja katere se pri kakem kraljévo-saksonskem SOt^®i vlagajo proti avstrijskim državljanom ali Pr°ti inozemcem. ki so v tukajšnjih deželah.
v k n ° sP°r°čllu kraljévo-saksonske vlade se (a Jevtni saksonski za vročbo pravdo pričenjajo-lh nai[edeb (vabil, tožbenih odlokov, plačilnih na-Pravn '° ° r'-*’ 'zcfan‘b P° avstr'jskih sodiščih, iada &	brezpogojno dodeljuje samö tedaj,
^ks S° ^ narel^k>e namenjene avstrijskim, na *akšn°nS^em Se ri ai lajajočim državljanom. Ako pa so ajj 6 naredbe namenjene saksonskim državljanom dru ^ Saksonskem se nahajajočim državljanom fev . av nemškega cesarstva ali inozemcem i ' avsiri.jske državljane), vročajo se samč <	’ kadar se jih nadpisanec ne brani vzprejeti.
Po	s°diščem se naroča, da naj se ravnajo
pravri e u vzajemnosti in da naj zatorej dodeljujejo deij .P°ni0<: za vročbo pravdo pričenjajočih nare-v j , 1Zcianih po kraljevo-saksonskih sodiščih, so	deželah brezpogojno samo glede
. Kl‘i državljanov, katerim so té naredbe na-
sak;
ïbenjen	---••juiiui, nuioiuu ov» 1.0 uui	..u
nov pj ' 6^edč vseli drugih nesaksonskih držav.ja-Hare.ii Satr*ô tedaj, kadar se nadpisanec ne brani. 110 vzprejeti.
Schönborn s. r
190.
az finančnega ministerstva 1 fine 15. oktobra 1890. 1.
* llVrŠlteu
\ ^ zakona z dné 1. junija 1890. I. (Drž. l0 izpreméni domarlnskega zakona • ,ebruvarja 1882. I. (Drž. zak. št. 17.).
CfeV Zakona * dné 1. junija 1890. 1. b • 97.) izdajejo se nastopna določila:
81 ^°loči|U zakona z dné 1. junija 1890.1. podli * tlajen,a Se n'^ne dotikajo pravil otém, kakö je W kastor,*1.1.6 ^oniar'ne (hišne [domovne] najma-4 2 dat, q1 s Poslopji, katera so po §. I. lil. a za-• februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.)
K členu I.
Kolikor bo torej glede poslopij, katera so po §. 1. lil. b zavezana najemni domarini, še dodatno za naposled omenjeno dobo pripisovati najemno do-marlno, ravnali se je pri tém po predpisih,ki so dosedaj veljali o tém.
Po izpreméni §. 5. v zakonu z dné 9. februvarja 1 882. 1. (Drž. zak. št. 1 7.), katera se je izvršila s členom I. zakona z dné 1. junija 1890. 1., oziroma po opustitvi poslednjega odstavka v ravno kar omenjenem §. 5., katera se je izrazila s tém, izpreminja se bistveno dosedanji način, kako nakladati najemno domarino, ker se vsled téga najemna doma-rina takim poslopjem za dobo po 1. januvarji 1891. I. smé pripisavati in pobirati tudi v manjšem znesku kakor je pristojbina, ki pripada za nje po tarifi o porazredni domarini(hišno-razrednem davku).
Po novem besedilu §. 5. je za dobo po 1. ja-liuvarji 1 89 1.1. najemno domarino tistim poslopjem, katera so po §. 1. lit. b zavezana najemni domarini in ako so popolnoma dana v najem, ovédovati in pripisovati v tistem znesku, kateri se bo od uradno izpravljenc najmovine (najemščine) pokazal po izmeri najemne domarine, ustanovljeni v §. G., in pa z ozirom na določilo §. 15. in tabele C, ako gré za poslopja na Tirolskem in Predarelskem.
Ako so taka poslopja dana samo déloma v najem, ovedovati je za nje najemno domarino tako da se
a)	znesku porazredne domarine, kolikor bi je po tarifi B (§. 8.) pripalo od stanovlških sestavin, ki niso dane v najem,
b)	doda tisti znesek, kateri se od uradno izprav-ljene najmovine (najemščine) za sestavine, dano v najem, pokaže po izmeri najemne domarine, ustanovljeni v §. 6., in da sc tâ tako dobljeni skupni znesek pripisuje ter pobira kot najemna domarlna.
Kolikor gré za odinéro najemne domarine tistim poslopjem na Tirolskem in Predarelskem, oziroma na Salcburškem in v Dalmaciji, katera so najemni domarini zavezana po S- I ■ bit. b, naj se pri tem ovedovanji v zmislu §. 5. uporabljajo §§. 8., 11. in 15. in pa tabela C že pri ustanavljanji zneska pod a, za poslopja na Tirolskem in Predarelskem pa naj se uporabljajo §§. 6. in 15. in pa tabela C že pri ustanavljanji zneska pod b.
K Členu II.
Planšarske koče in vinogradske hiše (zidanice), za katere se morda plačuje kak davek, naj se na prošnjo dotičnih posestnikov, ako se izkaže, da so zares
samo neki čas za stanovišče gospodarskemu osebju zemljiškega posestnika, tedaj, kadar dotične prošnje dospö davek odmerjajočemu oblastvu I. stopinje v prvih treh mesecih 1891. L, rešijo davka (razdav-čijo) počenši z letom 1891., v drugih slučajih pa v zmislu obstoječih razpreglednih predpisov počenši s tistim letom, ki pride prvo po času, v katerem se je prošnja vložila.
K členu III.
Določila člena III., da naj se porazredna doma-rina za poslopja, katera so zavezana porazredni do-marini ter nimajo več kakor devet stanoviških sestavin, odpisuje zato, ker se ne rabijo, ta določila zadobé moč še le s 1. dném januvarja 1891. 1.
Pogoju, stavljenemu v členu III. za dovolitev odpisa porazredne domarine poslopjem, katera nimajo več kakor devet stanoviških sestavin, da so bila namreč skozi eno leto neprenehoma ,popolnoma nerabljena“, ustreženo je tedaj, kadar se do-tična poslopja neprenehoma skozi eno leto niso rabila ni za stanovišče ni kakô drugače.
To, da se pohištvo in druge stvari, ki so namenjene v opravo dotičnih poslopij, hranijo v teh poslopjih, tö samö se še ne zmatra za rabo v zmislu zakonovega člena III.
Priznanlla, katera je o neporabi, oziroma o zopetni rabi takega porazredni domarini zavezanega poslopja podajati v tridesetih dneh davek odmerjajočemu oblastvu I. stopinje (člen III., §. 2.), ne potrebujejo kolka ter morajo natančno podajati popisno številko dotičnega poslopja, davčno občino in pa | čas, kedaj se je pričela neporaba, oziroma zopetna raba.
Davek odmerjajoče oblastvo I. stopinje bo došla priznanlla o neporabi, katera naj ima v natančnem razpreglédu, praviloma precej odposlalo dotičnemu občinskemu načelniku, kateri naj po natančni krajevni ovedbi izjavi, ali in od katerega časa so dolična stanoviška poslopja zares v zmislu spredaj stoječega pojasnila popolnoma nerabljena. Krajevni izvid naj se postavi na videž na priznanilu * samem. Občinski načelniki naj se zavežejo, da bodo j priznanlla s krajevnim izvidom vred nemudoma po j
končam oblastvu I. stopinje.

V prvem letu priznanjene neporabe je doti*'® izjavo ponoviti v vsakem četrtletji vsaj dvakrat,a ’’e, v vsakem četrtletjisaD1
izjavo ponoviti v vsaKem ce traja neporaba pa še dalje, enkrat.
sD]t
Davek odmerjajoče oblastvo I. stopinje se o resničnosti priznanjene neporabe preprtë®*1.^ svojih organih o priložnosti, ko imajo ti v dc občini kako drugo uradno opravilo, eventuvalno te organe tudi samö v ta namen tje pošiljati
Glede odpisa porazredne domarine za s
;1U»
ari»1
da se dokaže neporaba kakega porazredni do®' zavezanega poslopja, dalje gledé zopetnega P|a vanja porazredne domarine, če se poslopje Prl ■ zopet rabiti, in pa glede kaznovanja tistih.
skušajo z napačnim priznanilom o neporabi ka^
porazredni domarini zavezanega poslopja P°
pjfl'
jačnosti, doseči davčni odpis, ali kateri opusté, ° ^ j
zoPe
vem času podati predpisano priznanilo o ^ rabi, ravnati se je po določilih §§.	1
v členu III.
Kazen podvojenega zneska utrganih ali
varnost dejanih davkov, katera se po §■ 6-
prisodi tistemu, ki skuša z napačnim priznan
nil0"1,
neporabi kakega porazredni domarini zaveza
poslopja po zvijačnosti doseči davčni odpis (s
nadalje tistemu, kateri opusti, o pravem
času P°
4
J	nuiv-11	^	V»'
v §. 2. predpisano priznanilo o zopetni ra®, zen zastara v petih letih.
i,osa»,e
Zastaranje se pričenja glede vsakega P ~ ^ nega utrganega ali v nevarnost dejanega _1,1. obroka s tistim rokom, v katerem bi bil dolu- ^.^pi dospel ter se prekinja ^ prvim vabilom ali P na uradno zaslišanje obdolženca.
Zaračunjevaje kazen, jemati je torej
iosl1
za podstavo samo tiste utrgane ali v neV,IIJ josp® jane davčne obroke, katerim padejo rok°v vabd'’ losti v petletje, ki se računi od časa prv6#8 ali poziva na uradno zaslišanje obdolžen08 ^
Pripadajoči enojni davek je P°*>I^eVafl1<,s*’ dobo, v kateri je bil utrgan ali dejan da se utrga.
Dunajem