Leto LXXIL, št. 16sa LfatOana, pete* H. )nH|a les* Cena Din in vsak dan Dopoldne izvzemil nedelje In praznike. // Interati do 80 petit vrst a Din 2, lOO^st oDiV2^od 100 do 300 vrst 6 Din 3. vetji inserati petit vrsto Din 4.-w dogovoru, imeratnl davek posebej // »Slovenski Narod* velja mesečno Di Uho do Popust po V Jugoslaviji 12—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stav. 5 Telefoni 31-22, 31-23» 31-24, 31-25 In 31-21 Podružnice« MARIBOR, Grajski trg st. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it 26 fl CBJE, celjsko uredništvo: Strossreaverjeva ulica 1, telefon it. 65» podružnico uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 U SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani it KL*3I. Odločilni dnevi ▼ Moskvi: Po treh mesecih dosežen končni sporazum? Na včerajinji seji je angleška vlada pristala čilni sestanek — V Londonu in Parizu so v par dneh sklenjena antfleSko- da so sedaj vojaška London, 21. julija, br. Po skoraj trimesečnih pogajanjih izgleda, da bo naposled v Moskvi vendarle prišlo do končnega sporazuma. Za danes je napovedan nov sestanek zastopnikov Anglije in Francije z Molotovim in Potemkinom. V Londona zatrjujejo, da bo današnji sestanek odločilne važnosti. Angleška vlada je imela včeraj dve uri trajajočo sejo, na kateri je proučila poročilo angleškega veleposlanika v Moskvi o zadnjem sestanku, ki je bil v ponedeljek in o ruskih predlogih, ki jih je stavil Molotov na tem sestanku. Po predhodnem posvetovanja s francosko vlado je angleška vlada poslala svojim zastopnikom v Moskvi dodatna navodila, ki imajo, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, namen pospešiti pogajanja, da bi čimprej prišlo do sklenitve pogodbe, zlasti se, ker so iz Moskve prispela poročila, da namerava Molotov prihodnji teden odpotovati na daljši oddih na Krim. Z vso gotovostjo pričakujejo v londonskih krogih, da bo sedaj hitro prišlo do sporazuma ter da bo pogodba sklenjena v najkrajšem času, tako da bo mogel Chamber-lain še pred odhodom spodnje zbornice na počitnice dati izjavo o tej pogodbi in Jo predložiti parlamentu v formalno odobritev. Današnji londonski listi pišejo o moskovskih pogajanjih zelo optimistično in »Times« naglašajo, da Je sedaj v spornih zadevah dosežen sporazum. Malenkostna vprašanja, ki še niso razčiščena, so postranskega pomena. »Daily Tele-graph« poroča, da je predvsem zasluga francoske vlade, da je prišlo do sporazuma, ker je nujno nasvetovala snglcsai vladi, naj sprejme zadnje predloge Moio-tova. Ti predlogi predvidevajo angleško francosko jamstvo za primer, da bi nemški vpliv povzročil notranji prevrat v baltskih državah. Pariz, 21. julija, br. Današnji francoski listi pišejo zelo optimistično o moskovskih pogajanjih in naglašajo, da so tik pred zaključkom. Pertinaz trdi, da Je moskovski pakt neposredno gotova stvar in je samo še vprašanje par dni, da bo sklenitev pakta formalno objavljena. Pariz, 21. julija, e. Zaradi izjave, ki jo je podal Chamberlain, da veruje, da bodo pogajanja v Moskvi zaključena tako, da bo lahko podal svojo izjavo še pred raspustom parlamenta 4. avgusta, Je v tukajšnjih krogih nastalo precej optimistično razpoloženje. Po zadnjih vesteh iz Londona se nanašajo navodila, ki so bila sooči poslana Seedsu. na definicijo neposrednega in posrednega napada. Po vesteh nekaterih londonskih dopisnikov iz Moskve v političnih krogih ruske prestolnice z veliko nape- Chamberlain še vedno misli na pogajanja z Nemčijo in Italijo? Zakaj }e Rusija tako nepopustljiva v svojih zahtevata napram Angliji London, 21. julija, k. Londonski politični krogi, ki niso naklonjeni Chamberlai-nu, zatrjujejo, da se Rusija boji. da bi se začel Chamberlain takoj po sklenitvi pogodbe z Rusijo pogajati z Nemčijo in Italijo, katerima bi dokazal, da sta popolnoma obkroženi in zaradi tega prisiljeni, da sedeta za zeleno mizo in se začneta pogajati za mirno rešitev problemov, ki ogrožajo mir v Evropi. Rusija se nadalje boji, da bi Chamberlain pri pogajanjih z Nemčijo in Italijo trr Japonsko popustil tn bi avtoritarne dišave ob tej priliki izbile zase nove koristi na vzhodnem teritoriju, v Afriki ter v Sredozemlju. Zato zahteva Rusija striktna Jamstva v naprej. V Londona so zdaj prepričani, da Rusija ne bo podpisala nobene pogodbe z Anglijo In Francijo, dokler Anglija ne pristane prav na vse ruske pogoje. Rusija bi sicer rajši počakala do izb-«ha krize, ker bi bila tedaj Anglija prisiljen* —^tati na vse ruske pogoje. Nov resen incident v Gdansku — Vlada pripravlja Varšava, 21. julija, br. V poljski Javnosti je zbudil veliko ogorčenje nov incident, ki se je včeraj pripetil na gdanskem ozemlju. Neki nemški carinik je skušal v družbi dveh Nemcev prekoračiti poljsko mejo. Tu jih je ustavil poljski carinik Vi-told Budjejevic. Eden izmed Nemcev Je začel takoj streljati nanj in ga Je ubit nakar so vsi trije pobegnili nazaj v Gdansk. G danski senat se je sicer opravičil pri poljskem komisarju v Gdansku in obljubil zasledovanje krivcev, vendar pa latra poljska javnost, da to ni dovolj. Ta dogodek po pisanja puljskfgs tiska dokazuje, da Poljaki v Gdansku niso več varni življenja in zato zahtevajo od vlade, da takoj pod vzame energične korake. Zunanji minister Beek Je imel snoči o tem dolg posvet z ministrskim predsednikom Skladkovskim in maršalom Ridz-Smiglim. Kakor izgleda, smatra tudi poljska vlada ta incident za zelo resno zadevo. V vladnih krogih napovedujejo za danes energično poljsko demaršo pri gdanskem senatu z grožnjo resnih represalij. Nemčija se pripravlja Po informacijah angleškega zrnu bo do 15» avgusta končana nemška mobilizacija London, 21. julija, k. Angleško zunanje ministrstvo je dobilo zanesljiva poročila, da bo Nemčija do 15. avgusta pripravljena. Do tega dneva bo končana mobilizacija celotne nemške oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku. Mobilizacija ni samo improvizirana, temveč izvedena do vseh podrobnosti. Dne 7. januarja je bil ustanovljen v KLajpedi vojaški arze-nal nemške mornarice, ki mu je poverjena obramba Gdanska. Dne 15. julija je bilo izdano povelje, da ne sme od 20. Julija naprej noben član SS-oddelkov na dopust. Sredi avgusta morajo biti vsi oddelki SS pripravljeni in na razpolago svojim šefom. Angleška admiraliteta je izvedela, da se prič no dne 27. julija veliki pomorski manevri nemških torpedovk v Baltskem morju. Nemške torpedovke imajo svoje oporišče v Rigi. Nemčija ima po angleških informacijah že sedaj pod orožjem 2 milijona vojakov. Madžarska se zopet ogreva za popolno razkosanje Slovaške Zato se vedno bolj vele na os Rim-BerHn Budimpešta, 21. julija, k. Opazovalci tujih držav v Budimpešti zatrjujejo, da je položaj Madžarske od dne do dne bolj kritičen. Vojaško sodelovanje med Nemčijo in Madžarsko stalno napreduje. Vodilni nacistični krogi so prepričali popolnoma madžarskega generala Wertha ob priliki njegovega nedavnega bivanja v Berlinu, da se mora Madžarska priključiti politiki ost Rim-Berlin General Werth je bil svoje čase velik nasprotnik politike Nemčije in Italije, bil pa je vedno odločen in fanatičen revizionist. Zato so ga v Berlinu lahko prepričali, da mora opustiti svoje prejšnje mišljenje, ako hoče doseči svoje revizionistične težnje. Pogovori madžarskega generala so se zaradi tega tikali v glavnem Slovaške, katero je treba po mnenju Madžarske čimprej razkosati, da dobi Madžarska svoj delež. Razkosanje Slovaške naj bi se izvršilo proti koncu avgusta. navodil skim in angleškim diptoaistem, ki najbrže še danes sestali s Molotovim. V nekaterih političnih krogih naglašajo, da naj bi bili sklepi francoske in angleške vlade kakršnikoli vendar mislijo, da ne bodo takšne narave, da bi ovirali dosego zaleljenega cilja. Ruet ne bodo popustili v svojih zahtevah, da ne pridejo v podrejen položaj. V Moskvi ponovno očitajo angleški vladi dvolično politiko, s katero stremi za tem, da na eni strani pridobi sovjetsko Rusijo in njeno vojaško moč proti napadalcem, na dragi strani pa išče ______________ __ ... ..___....._ s nasprotno stranko. Zatrjujejo, da vprašanje vzajemne pomoči med Poljsko, Rusije in Romunijo, ni bilo dozdaj sproženo še na nobenem sestanku. Poročila is Moskve pa zaključujejo s optimizmom in v upanju, da bo angleška vlada podvojila svoje napore, ki bodo omogočili Rusiji, da ae priključi političnemu na vojaškemu paktu zapadnih demokracij. London, 21. julija, e. Snoči so bila poslana nova navodila angleškim posredovalcem v Moskvo. Vsi listi zatrjujejo, da s bo v Moskvi odlo-vse ovire ter da bo si Anglija prizadeva, da se pogajanja s Moskvo kar najbolj pospešijo. »Daily Te-legraph« poroča, da Je Anglija sprejela zahteve sovjetske vlade glede jamstev za baltske države tudi glede notranjih sprememb v baltskih državah, tako da se bo torej že vsak nemški vpliv smatral kot sovražen napad. Kakor znano je dosedaj angleška vlada odklanjala sprejem takega stališča sovjetske vlade, ker je smatrala, da bi bilo to vmešavanje v notranje razmere baltskih držav. Posolilo Poljski London. 21. julija, e. Diplomatski urednik Reuterja doznava, da so angleško-pol j -ska pogajanja včeraj tako napredovala, da je v kratkem pričakovati podpis sporazuma, ki se bo nanašal na posojilo 8 milijonov funtov za oborožitev in nabavo siro-vin v Angliji in posojilo 5 milijonov funtov v gotovini, katero pa bo poljska vlada lahko svobodno uporabila tudi za nakupe raznih potrebščin v drugih državah, izvzemši nekatere manjše omejitve in pridržke. Razen tega bo tudi francoska vlada poljski odobrila posojilo 6 milijonov frankov za nabavo vojnega materijala. Italija noče nič dišati o vrnitvi Dodekaneza Turčiji „Giornale d9 Italia" očita Franciji in Angliji, da hujskata Turčijo proti Italiji Rim, 2L julija, e. Italijanski listi reagirajo na proti italijansko . turškega tiska in pri tem omenjajo članek turškega ministra Geni Sabaha, v katerem poudarja turško zahtevo po vrnitvi Dodekaneza, »Giornale d' Italia« ob tej priliki naglasa, da je Italija zasedla Dodekanez v italijansko - turški vojni leta 1911-12 in da Italija teh otokov, ki jih Je pozneje anektirala, pod nobenih pogojem ne bo nikomur odstopila. Te turške zahteve potrjujejo, da Anglija, Francija in Turčija vodijo ofenzivno politiko obkroževanja Italije v Sredozemskem morju in so zaradi tega več kot upravičeni vojaški ukrepi, ki Jih je Italija odredila na dodekaneškem otočju. Ti ukrepi Imajo za sedaj izključno defenzivni značaj in so kot taki neobhodno potrebni za zavrnitev agresivnosti Turčije ter njenih zaveznikov Anglije m Francije. Ne samo Gdansk, temveč tudi Tunis, Džibuti, Sueški prekop e e e Italija na javlja svoj revinonistični program Rim* 21. julija, e. V vrsti vprašanj, ki jih je Italija stavila v diskusijo, je poleg Džibutija, Tunisa in Sueškega prekopa tudi vprašanje aleksandretskega Sandžaka. Tega vprašanja Italija ni sprožila z namenom, da bi izrazila kake svoje asperacije, temveč samo v svrho pridržka proti odstopit vi tega ozemlja Turčiji. Zato je Italija v svoji noti 10. t. m. naglašala. naj Francija kot mandatska država opraviči svoj postopek v tej stvari pri državah, ki so leta 1920 v San Remu poverile Franciji mandat nad Sirijo. Na podlagi tega se Je Italija postavila na stališče, da enostranska rešitev, kakor jo je izvršila Francija v tem vprašanju, ne more biti veljavna brez pristanka italijanske vlade, ki se je udeležila konference v San Remu in je tudi podpisnica pogodbe. »Tribuna« poudarja, da tudi to vprašanje spada v vrsto mednarodnih vprašanj, od katerih rešitve je odvisna ohranitev miru v Evropi in v Sredozemskem morju in zaradi tega je to vprašanje pravtako aktualno kakor vprašanje Gdanska, kajti v primeru, če bi se vprašanje Gdanska kompromisno rešilo, Italija, ki je solidarna z Nemčijo, ne smatra, da so s tem razvoz-ljani vozli, ki ovirajo pravilni razvoj mednarodnega položaja, temveč bo os Rim— Berlin odločno zahtevala, da se brez omahovanja in istočasno reši tudi vprašanje Tunisa, Džibutija in Sueškega prekopa in naposled, da se z mednarodnega vidika razčisti tudi vprašanje aleksandretskega Sandžaka. Franeosko*nemska trgovinska pogodi) Pariz, 21. julija- e. Včeraj je bilo izdano poročilo, da je francosko-nemška trgovinska pogodba od 10. junija 1837 podaljšana in da so urejeni gospodarski in finančni odnosaji med obema državama. Dodatek te pogodbe predvideva: 1. Izmenjavo železnih rud za koks. 2. Francija bo lahko likvidirala zalogo lesa, nahajajočega se v skladišču ham-burškega pristanišča, kar Je bistvenega po- mena pa francosko kolonijo Gabon. 3, Izvedena bo s veljavnostjo od 1. Julija revizija vseh kontingentov, odobrenih Nemčiji za izvoz v Francijo. 4. Franciji se je posrečilo urediti tudi vprašanje Davisovega in Tungovega posojila na dosedanji osnovi. Ni pa bil dosežen sporazum glede Češke in Moravske, ker Francija ne priznava protektorata Nemčije. Novi dalai lama njo , 21. Julija e. Po petletnem iskalo tibetanski menihi v neki zakotni nesli petletnega dečka, ki bo postal štirinajsti Delaj Lama, vladar teritorija in duhovni vodja več 100 milijonov lamaistov, ki Srre po vsej Mongoliji in na »tajskem. Otroka so nafti v Tahec Fe ju v pokrajini Kokonor. Otrok je sedaj v spremstvu menihov in posebnega odposlanstva na poti ▼ Laso. Prejšnji Delaj Lama je umrl v decembru 1833. Pristaši Dalaj Lame verujejo, da se duh pokojnika preseli v telo otroka, U se je rodil točno v trenutku njegove smrti. Zaradi tega so iskali njegovega na- letala 21. julija, e. Švicarsko letalo, U opravlja službo na progi je blizu pa Je z razbilo. Manhard, uradnik sSsssss Air« Upps med njimi ubili. silo treščile na zemljo ter trije Pomanjkanje vode v Beogradu Alf Beograd. 21. julija, e. Vročina v gradu je vedno večja, pomanjkanje vedno občutnejše. V središču mesta že včeraj dopoldne ni bilo vode in so jo v pritličjih dobili šele okrog 22.30. v višjih nadstropjih pa šele okrog polnoči. Jtigoslovenski poslanik v Bruslju v nastopni avdijenci Bruselj, 21. julija, e. Jugoslovenski poslanik v Bruslju Milodrag Lazarević je izročil svoja akreditivna pisma belgijskemu kralju. V spremstvu poslanika je bil vojaški ataše generalštabni polkovnik Dragottn Savić. Naši letalci v Bruslju Bruselj. 21. jul. AA. Semkaj je prispelo danes iugoslovensko odposlanstvo, ki bo prisostvovalo velikim svečanostim o priliki otvoritve mednarodne letalske razstave. V odposlanstvu so polkovnik Dragorm Savić, jugoslovenski vojaški ataše v Parizu in Bruslju, ter štirje jugoslovenski letalski oficirji- Kongres sadjarskih in vinogradniških zadrug Beograd, 21. julija, p. Državna zveza sadjarskih, vinogradniških in vrtjiarskih zadrug ima svoj kongres v Beogradu. X zvezi je včlanjenih 68 zadrug. Na kongreo je prišlo nekaj nad 50 delegatov. Po otvoritvi so bila podana poročila upravnega odbora. Iz njih izhaja, da si je zveza prt« zadevala pripomoči k zboljšanju gospo-« darskega položaja zadružnikov. Izvršila! je celo vrsto intervencij pri vseh pristojnih oblasteh, da bi se čim bolj zasčitiH interesi zadružnikov. Posebno si je prizadevala doseči stabilizacijo cen. Zadruge« ki so organizirane v zvezi so izvozile lani v tujino 141 vagonov blaga. Letos s« bo izvoz, kakor kaže še povečal, ker ba Francija prevzela znatne količine pridelkov. IzčSR Praga, 21. julija, e. Neki angleški list je objavil vest, da bodo na Češkem zaplenjeni vsi radijski aparati. Službeni krogi to vest označujejo za netočno in naglašajo, da lahko vsi Čehi obdrže radijske aparate, la javno poslušanje nekaterih tujih postaj j« zabranjeno enako kakor v Nemčiji. Praga, 21. julija, o. V protektoratu se čuje jo zadnje čase dan za dnem tajne na« dijake postaje, ki širijo v češčini p ro tiri era-ško propagando. Najbolj se čujeta postaj^ ki morata biti nekje v bližini Nachoda ta Brna, to je na jugu in na severu protektorata. Vse kaže, da sta postaji instalira* ni na tovorna avtomobila ki sta stalno pokretu. Preiskava o katastrofi »Thetisa« [»ndon, 21. i uh]a. AA. (Reuter). Danes je bila prekinjena preiskava v zvezi s ka»-tastrofo podmornice »Thetis«-. V teku dvotedenskega preiskovanja so osebe, ki so preživele katastrofo, sporočile junaške podrobnosti o zadnjih urah v podmornici PrihooV nji formalni sestanek sodišča bo prihodnji četrtek. Na tem sestanku bo dolocesi dan za nova zasliševanja glede na sporočilo sodnika, ki vodi preiskavo, da bi hAo pametno, če se preiskava odloži vse dot ko* dokler se ne bo izvedelo, ali so se z nsps hom zaključili napori za rešitev podmornice z dna morja Na današnjem zaslišanju je bilo prebrano poročilo nekega učenjaka, ki je prebil M m poJ ar v neki jekleni sobi s stisnjenim zrakom, torej ▼ okoliščinah, kakršne so vladale v potopljeni podmornici. Prof. Haiden je dal samo pričevalec opis tega znanstvenega sa nad samim seboj. Italijanski prertoio* naslednik v Trstu Trst, 21. julija, e. Prestolonaslednik Utn-berto je prispel včeraj v Trst in je kot vrhovni inspektor obiskal italijanske p^ t cike v mestu in na vsem ozemlju tržaške province ter vojaška taborišča na Snežnika. snrfland. 21. julija. AA. Polkovnik vodja konservativne stranke v Ontariu, Je izjavil včeraj na nekem potftičneir rho-rovanju, naj Kanada kratko in odločno sporoči Japonski da bo nadaljevanje pro-tiangteške puli lihe s strani Japonske imalo za posledico izgon vseh Japoncev, al pi eni vajo v oosnsssonsa. Borzna poročila. tfcoisiri *1- MSja Beograd ru, Pariz 11.74S7S, LoSSaaai 20.7360, Nev York 443.2*, Bruselj 75.3250, MOan 23.3250. Amsterdam 237, Berfin 177J5. Prajza »JI Varsaaa Stan 2 »SLOVENSKI NAROD«#petek, 21. juHja 1989. Štev. 163 Obupni glasovi z Dravskega polja Ogretima ikada na krompirja zaradi Srvov, ni pridelkih pa zaradi suie Maribor, 20. julija Suša bo uničila vse letošnje pridelke, oe ne bo v kratkem dežja. Z Dravskega polja smo prejeli sledeče vrstice, ki kažejo, v kako obupnem položaju se nahaja naš kmetovalec na Dravskem polju: že dolgo ne pomnimo tako usodnih posledic suše. Korenja ne moremo okopati. Ajda se ne bo izcimila. Fižolu preti popolno uničenje. Slabo se razvija in ne bo zr na. Tudi žito je hudo prizadeto, alasti pšenica. Ko je žito cvetelo, je deževalo. Zaradi tega se ni moglo ploditi. Letos bo gotovo za 20 do 30 odstotkov manj zrna, kakor ga je bilo lani. In se to je puhlo m nima nobene teže. Edino slame bo veliko, vsebina klasja pa nudi žalosten pogled ter žalostne izglede. Pa tudi z otavo bo zelo slabo, tako da se kmetovalci vprašujemo, kaj bomo prav za prav mogli letos vnovčiti in s čim bomo lahko plačali davke. H katastrofi, ki je nastopila zaradi suše, pa se Se pridružuje druga, nova nesreča. Po poljih m njivah, kjer je posejan krompir, so se pojavili črvi, , ki so po- žrli najmanj eno tretjino pridelka, žalosten je pogled na ta polja, od katerih si je naš kmetovalec, ki mu nudi krompir glavni vir dohodkov, obetal ■Batno vnov-čenje. že na površini se lahko opeM usodno uničenje, ki so ga povzročili črvi. Dravskopoljski kmetovalec je v tsssTiiu položaju, saj sadje ne prihaja na Dravskem polju v poštev glede vnovčenja. Edino slive so pri nas bohotno obrodile. Ob pogledu na sUve, se zdi, ko da je na drevesu več sliv kakor listja. Tako bogate obroditve * dravskopoljski kmetovalec že dolgo ne pomni. Bati pa se je, da bo imela suša tudi tu svoje težke posledice in da bodo pričele sedaj že višnjeve slive v velikih količinah odpadati z dreves. Tako živimo v bojazni, da nam grozna suša odnese še poslednje upanje. Ponekod si kmetovalci z izrednim naporom pomagajo 8 Škropljenjem. Toda vsa prizadevnost, vsa marljivost nič ne zaleže. Le čim prejšnje, izdatno deževje nas lahko regi Iz obupne stiske in težkega položaja, kakršnega dravskopoljski kmetovalec že dolgo ne pomni. Ob zaključku anglsskih počitniških tečajev Lep uspeh zaključnih prireditev — Prisrčno slovo angleških dijakov od Maribor, 20. julija Potem, Ko so si udeleženci angleških počitniških tečajev in angleški dijaki ter profesorji ogledali lepote naših obmejnih krajev, zlasti v št. Ilju, kjer so bili gostje na prelekem Talerjevem so bile snoči prisrčne sklepne prireditve. Britanski konzul lz Zagreba g. Rapp je priredil na čast profesorjem, članom angleškega kluba in drugim odličnikom poslovilno večerjo pri Orlu. V Kazini pa sta pogostila angleške dijake ter njihove goste g. Marko Rosner in njegova soproga. Na obeh poslovilnih večerjah je znova prišla do izraza iskrena prisrčnost, ki je ves čas družabno združevala angleške goste in marljive ude ležence angleških počitniških tečajev. Sledil je večer angleške glasbe v »Vesni«, ki je predstavljal dostojen ter učinkovit zaključek posrečeno izvedenega prvega angleškega počitniškega tečaja v Mariboru. Po koncertu je bil ples in se je med udeleženci razvilo prijetno, zabavno raz- položenje, ki je še tesneje navezalo prijateljske družabne stike dragih gostov z Mariborčani, ki so pokazali izredno vnemo prt epopohijevanju v angleški konverzaciji. Danes zapuščajo angleški profesorji m dijaki naš obmejni Maribor, kjer so si nabrali najlepše vtise o našem narodu, da je v Mariboru v izobraženskth krogih veliko zanimanje za angleščino, za angleški narod ter njegovo kulturo ter da bo stalno izpopolnjevanje v poznavanju angleškega jezika in angleške kulture .ustvarilo ono prisrčno razmerje, oni iskren oa-nos obojestranskega sodelovanja, ,ki ga že več let marljivo ter vzorno pripravlja agilno delujoči mariborski angleški krožek. Upamo, da se bodo dragi gostje prihodnje leto spet oglasili v Mariboru ter sodelovali na prireditvah angleških počitniških tečajev, ki naj postanejo stalna počitniška ustanova v Mariboru. Hčerka toži očeta za 124.000 din ' >stna zgodba s kmetov — Usodne posledice krvoskrunstva Maribor, 20. julija Mariborsko okrožno sodišče se že več mesecev peča z neko civilno tožbo, katere oaadja sličijo pravcatemu kriminalnemu romanu. V nekem kraju ob meji živi že več let bogati posestnik in milijonar kot vdovec. V svoji mladosti je imel ljubezensko razmerje z neko deklico in se mu je rodila nezakonska hčerka. Do svojega 14. leta je bila nezakonska hčerka pri svoji materi na Dunaju. Ko mu je pa žena umrla, je vzel posestnik svojo nezakonsko hčerko k sebi. Toda hčerka ni bila niti pol leta pri svojemu očetu, ko jo je pričel zalezovati. Naposled se je oče spozabil nad svojo hčerko. Odtlej je imel več let z njo raz. merje. Hčerka, ki je bilo naravnost lepo dekle, pa se je nekega dne zaljubila v nekega mladeniča, s katerim se je hotela poročiti. Toda oče ni hotel o tem ničesar efcaati, ker se je bal. da bo hčerka odšla od doma. Končno pa je le privolil, toda pod pogojem, da ostane hčerka s svojim bodočim možem na posestvu. Ko se mu je hčerka upirala, jo je oče pričel pretepati, tako da je naposled hčerka težko zbolela aaradi živčne nervoze. Sama sploh ni mo. gla več hoditi in jo je morala vedno spremljati druga oseba. Nekaj časa. se je zdravila v sanatorijih in bolnicah, dokler ni naposled vse zadeve zaupala svojemu* možu. Hčerka je zapustila dom svojega »nezakonskega« očeta ter vložila proti njemu odškodninsko tožbo pri mariborskem okrož nem sodišču in sicer v znesku 124.000 din. V tožbi je hčerka zahtevala 80.0O0 din za izgubljeno zdravje, 20.000 din za prestani strah, 20.000 din za zmanjšano delaspo, sobnost in 4.000 din za izdatke zdravljenja. Zadeva se je že večkrat obravnavala pri mariborskem okrožnem sodišču. Toženi posestnik je pri razpravah zanikal vse strašne očitke ter dejal, da gre za mašče. vanje, ker ji ni hotel izročiti dote. Pri zadnji razpravi pred civilnim senatom mariborskega okrožnega sodišča pa je hčerka vztrajala pri svoji tožbi ter navajala šte_ vilne priče, ki bodo potrdile peklensko življenje, ki ga je imela pri svojem nezakonskem očetu. Civilni senat je sedaj ves obširen spis odstopil mariborskemu državnemu tožilstvu, ki vodi nadaljno preiskavo. Brezskrbno življenje na račun lahkvvernežev Zanimiva zgodba s Pobrežja Maribor, 20. julija Na PoLiesju pri Mariboru je Že delj časa zbujal pozornost občanov neki 411etni Ivan TJ. Kljub temu, da ni imel stalnega zaslužka, je razsipava! z denarjem ter sL jajno živel. Zadeva se je sedaj malce pojasnila in sicer na podlagi prijave nekega posestnika na Pobrežju, ki je Ivana TJ. prijavil mariborskemu državnemu tožilstvu in sicer zaradi suma ponarejanja bankovcev. Omenjeni posestnik je namreč v prijavi zatrjeval, da si je Ivan U. izposodil od nekaterih Pobrežanov zneske od 100 do 200 din pod pretvezo, da se bavi s ponarejanjem bankovcev in da je že napravil rnilijon dinarjev, ki jih pa ima skrite nekje na Dravskem polju. Lahkoverni ljudje so mu to seveda vea'jeli ter mu pridno prinašali denar. Pokazal jim je tudi nove tisočake in zatrjeval, da jih je sam izdelal. Na podlagi omenjene prijave je uvedlo mariborsko državno tožilstvo preiskavo. Tezenski orožniki, ki so vodili preiskavo, so dognali, da je Ivanu TJ. zares kazal nove tisočake, ki pa so bili pristni. Toda v prijavi omenjene osebe, od katerih je Ivan TJ. Izvabljal denar pod navadno pretvezo, da izdeluje tisočake, so pri zaslišanju vse tajile, češ da niti ne poznajo Ivana TJ. Pač pa so orožniki dognali, da je znal Ivan TJ. dobiti denar s tem, da je ljudem dejal, da dela na nekem izumu in sicer na zboljšanju plinskih mask, ki mu ho prineslo veliko premoženje. Na ta račun je Ivan TJ. zares dobil od dveh posestnikov po 2000 din, razen tega pa mu je dala neka tvornica večjo vsoto denarja. Vse navedbe Ivana U. so, kakor je preiskava dognala, popolnoma izmišljene in je spretni Ivan TJ. na račun lahkovernežev nekaj časa prav imenitno živel. Zadeva seveda še ni končana in bo predmet zanimive kazenske razprave. Iz Ljutomera — Sokolska tombola. Sokolsko društvo v Križevcih priredi v nedeljo 30. t. m. ve-Bko tombolo z glavnim dobitkom 2000 din v blagu. Tombola bo pri bratu Onišaku. Po tomboli bo velika vrtna veselic a. — Dež bi bil potreben. Po vrtovih, njivah in travnikih je nastala velika suša. Otava hi nujno potrebovala vlage, sicer bo kakor že več let, za seno preveč dežja afl. celo povodnji, za otavo pa velika suša. Tudi po cestah je Že mnogo prahu, .ki se dviga v oblakih in ovira promet, že vec dni pa je tudi zelo vroče, saj je toplomer kazal v senčni sobi do 32 stopinj. Ni čuda, 6e ob taki vročini nI videti skoraj ni-kogar na ulici, pač pa so polna naša kopališča, — Kotanje izginjajo. Oskrbovalci naših cest so sklenil!! letos zmleti kamen, ki ga dobavlja neko podjetje iz Lepoglave. ki tem res krasno drobnim kamenjem so zaceli po banovinski cesti zasipavati kotanja, ki so nek) neprijetne v prometu. — Letos Je malo mladih rac Letošnja, velika po vodenj Mure je odnesla mnogo jajc divjim racam. Tudi mladiči, ki so se bili izvalili pred povodni jo, so uničeni. Največ je pač letos starih rac. — Se vedno plaz na cesti. Ob zadnjem deževju in plazovju se je pomaknil del dr. FraneUcevogn hriba na novo banovinsko cesto, ki se gradli iz Ljutomera v Stn-govo. Zdaj bi že res bil Čas, da bi se ta semlja spravila s ceste, ker ovira promet, zlasti Se, ker je tam ovinek. — Ureditev cerkvenega trga. Pri Sv. Juriju ob Bčevniei, odkoder se gradi nova cesta čez Kraljeve« k Sv. Antonu, so aaradi strmega ovinka in za promet nepreglednega prostora uredili cesto m ves cerkveni prostor. Tako je sedaj cesta, ki se odcepi od banovinske ceste proti Vidmu in Kraljevcem, razširjena, položnejša pregledna in brez tako strmih ovinkov kakor so bili do preureditve. Temu primerno je splaniran tudi trg pred Šolo m cerkvijo ter podrto cerkveno obzidje, kl je uspravljalo vtis stare utrdbe, mesto zida pa je zgrajena škarpa, S tem je mnogo pridobil trg, kjer stoji lani odkrit spomenik Viteškemu kralju Aleksandru, ki bo dota sčasome, tudi lepo seleno visoko aftvo ograjo. Preureditev trm, In ceste je v svezi m graditvijo nove ceste preti Sv. Antonu, najbližje sveze medi nr *+—*' kraji m Man-ribarom. — Desno roko si Je ispe h n H VinioSr Gohmr Franc iz Ivanjtevoev je med naglo vožnjo padel s kolesja m si izpahnil desno roko. Iz Ptufa — Zoper žrtev Drave. V soparnih dneh je na Dravi vedno vec ljudi, ki iščejo v hladnih valovih hladila. Zlasti veliko se koplje mladine, ki pa je pri kopanju zelo neprevidna. Spuščajo se v preplavanje nad 100 m široke struge. Tako se je kopelo tudi večje število dijakov v gornjem toku Drave v Vičavi. Nenadoma je zašel v valove 151etni dijak meščanske šole Vlsdimir Sprah in nenadoma izginil pod vodo. Tovariši so mu priskočili na pomoč, pa mu je niso mogli več nuditi. Fant je utonil in njegovega trupla še niso našli. — Napad na žensko. V Zabovcih pri Sv. Marku je neki moški napadel 421etno ko-čarico Jožefteo Mesnsric In jo s tako silo vrgel ob tla, de si je reve slomila levo roko ter dobila tudi već zunanjih poškodb. Napadalec je potem pobegnil. Mesnsriče-vo so prepeljali v bolnica — Vlom. V stanovanje posestnice Lesn-dore Savec v Ilovšaku so te dni vlomili vlomilci in odnesli već gotovine, srebrno moško uro in več oblek. Orožniki so aretirali nekega osumljenca in gs izročili sodišču. — Tmtvinm kolesm. V Ptuju se je po opravkih mudila na sodišču Ana Brstuiek iz Cirkulan in je ta čas pustila moško kolo v veži. Ko se je vrnila, kolesa nI bilo več. Kolo je bilo last posestnika Frsncs Krajnca, ki ji ga je posodil. Kolo ima SV. št. 161.671 in je bilo vredno nad 700 din. — Nezgoda. Ko se je peljal s kolesom na delo zidar Martin Vindiš iz Sv. Jan/a na Dr. polju je za njim privozil neki avto-mobilist, ki je kolesarja podrl. Vindiš je dobil težke poškodbe in so ga prepeljali v bolnico. Neznanega avtomobilista zasledujejo orožniki. Dom nas klice in vabi Naši Potenci se organizirajo po zgledu Prlckov — Stalni stiki z rodnim domom Maribor, 20. julija Povojna doba je prinesla v naše življenje številne značilne pojave. Med drugim se je po naših mestih v občutku velike narodne skupnosti porajala neka posebna težnja po rodni skupnosti, po čim tesnejših, pogostejših stikih z ožjimi rojaki, z rodnim domom in> rodno zemljo. Tako so nastala na primer v Ljubljani razna dru. štva, kakor na primer »Društvo prijateljev Slovenskih goric«, »Društvo Bela Krajina«, »Klub Idrijčanov«, »Soča« itd. V Mariboru pa so se prvi organizirali naši Prleki, pri katerih je težnja po rodni skupnosti in rojaški povezanosti posebno izrazito razvita. Tako je kmalu po vojni vzniknila pol zares in pol za salo naša po* nosna »prleška republika«, ki ji je bil nekak duševni oče in tvorec blagopokojni dr. P. Lašič. Prleki imajo v Mariboru svoje tradicionalne vsakoletne družabne in prijateljske prireditve, ki so n-ed najbolj obiskanimi ter uvaževanimi. PrimorsKi krog" je zajet v »Nanosu« in deloma tudi v »Jadranu«. V zadnjem času pa se opaža geslo »Dom nas kliče« tudi pri naših Polancih, ki se tudi lahko ponašajo z bogastvom rodnih tradiciji in posebnosti, ki odlikujejo naše Polance. Pobudo za ustvaritev polanske družabne skupnosti in stalnih stikov z rodnim do- mom so dali rojaki iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki priredijo v nedeljo 13. avgusta skupni izlet v eno izmed središč našega polanstva, k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Izletu se pridružijo tudi pevci, organizirani v društvu »Krilato kolo«, razen tega železnicarsko godbeno društvo. Odhod iz Maribora je z vlakom ob 8.35. Po prihodu je maša, po maši pa polaganje venca pred spomenikom za padle v svetovni vojni. Pri Zdolšku bo skupno kosilo, nato obisk sorodnikov, nakar sle. di družabna veselica pri Zdolšku. Najpozneje ob 20. pa je vrnitev v Maribor. sentlovrenčani vabijo staro in mlado, da se udeleži te prve družabne prireditve. S seboj naj vzamejo čim več zidane volje, da bo počutje pod rodno streho čim bolj toplo in čim prijetnejše. Izlet se vrsi ob vsakem vremenu in se je prijaviti do 1. avgusta na naslov Štefan Mohorko, Poče-hova 34 pri Mariboru. Polancem, katerih rodno zavest poznamo že od znanih uspešnih nastopov polanske odrske družine na našem mariborskem odru, želimo, da bi se njihova rodna zavest in ljubezen do rodnega doma čim bolj utrjevala in poglabljala s stalnimi stiki ter v znamenju velike ljubezni do naSe Jugoslavije. Mariborske in okoliške novice -|-f Avgust Spendl. Preminil je v najlepši moški dobi poštni inšpektor Avgust Spendl, Sef poštnega carinskega oddelka pri pošti Maribor H. Star 52 let je podlegel posle, dicam težke, dolgotrajne bolezni, ki je rahljala njegovo zdravje in rušila njegovo telo. Avgust Spendl je bil vzor dobrega, ekapeditivnega in tovariškega uradnika. Stanovski tovariši in prijatelji so ga spoštovali in čislali zaradi njegove odkritosrčne ljubeznivosti in pripravljenosti za pomoč. Predstojniki pa so cenili v njem odlično, strokovno izvežbano moč. Navzlic težki bolezni pa je poštni inšpektor Avgust Spendl ohranil humor in vedrino svojega značaja. S Šaljivo, šegavo besedo si je pridobil v vseh mariborskih družabnih krogih tople, iskrene simpatije. Blagi, plemeniti pokojnik, ki je zmerom imel svoje srce odprto za bližnjega, zapušča globoko žalujočo soprogo in 6 otrok, med katerimi so trije še nepreskrbljeni. Vse svoje otroke je vzgojil Spendl v strogo narodnem duhu. Rajnki je bil vse dni svojega življenja zaveden narodnjak. Počastimo njegov spomin s tem, da se polnoSte-vilno udeležimo pokojnikovega pogreba, ki bo v soboto ob 16. na pobreškem pokopališču. Pokojnikova podoba bo trajno živela v našem spominu. Žalujočim naše glo. boko sožalje. — Osebna vest. Pri banski upravi v Ljubljani je napravil izpit za stavbenika g. Evald Koren. — Iz policijske službe. Predstojnik mariborske mestne policije g. Stanko Kos je nastopil svoj redni letni dopust. V odsot. nosti ga zastopa policijski svetnik g. Pete všek. — Domača iznajdljivost. Akademik R. Mužić je prijavil patentnemu uradu nove originalne vezalke za čevlje, ki bodo prihranile zlasti gospodom nevšečno zavezo-vanje in odvezovanje Čevljev pri obuvanju. Uporablja se lahko normirana velikost vezalk za vse velikosti nizkih čevljev. Vezalke se lahko poljubno in po želji zategnejo. — Veliko zanimanje za naše kraje. Tuj-skoprometna zveza Putnik v Mariboru prosi vsa tujskoprometna društva, planinska društva in ostale interesente, naj pošljejo nemudoma večjo množino prospektov na naslov Putnika v Zagrebu, Zrinj-skega trg 20, ker je vsa zaloga zaradi izrednega povpraševanja in zanimanja že pošla, zlasti se opaža povpraševanje za prospekte manjših cenenih letovišč. — Grob prt grobu. V Košakih 90 je umrla zasebnica Frančiška Zehner. stara 70 let. V splošni bolnici je umrla 81etna Terezija Breznik, žalujočim naše globoko sožalje. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu in Savostova magdalen-ska lekarna na Kralja Petra trgu. — Naši malčki se vračajo. Deška počitniška kolonija Pomladka Rdečega križa se vrne iz Kaštel Luksiča v torek 25. julija ob 17.20. Starši naj pridejo točno na postajo po svoje zamorčke. — Nagi mali harmonikarji so nastopili pod vodstvom g. Vilka šušteršiCa z velikim uspehom v Konjicah in Dobrni. — Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 31.4, maksimalna 10.8. Napoveduje se naraščanje temperature. — Prvi tovorni avto vrb Pohorja. Ob priliki gradnje Sokolskega planinskega doma na Pohorju je postavil prevoznik g. Ferlinc nov rekord. S svojim tovornim avtom, ki je bil naložen s 3000 kg gradbenega materiala, se je pripeljal prav do nove Sokolske planinske koče, ki bo že v kratkem dograjena. — Sele tretji dan so našli truplo B. Nasupovića, ki je, kakor smo že poročali, pri kopanju utonil v betnavskem ribniku. Preiskali so ves ribnik in je truplo šele tretji dan vrgla voda na površje. — Pobegla vajenca, 171etni slaščičarski vajenec Ervin Lorber ter njegov 171etni tovariš Robert Legart, ki je takisto slaščičarski vajenec, sta pred dnevi pobegnila od svojih gospodarjev. Nekaterim svojim tovarišem sta dejala, da bosta skušala priti preko meje. Službodajalca sta pobeg vajencev prijavila policiji, ki poizveduje za pobeglima vajencema. — Neprijeten doživljaj je imela zasebna uradnica Erna Petričeva. Obiskala je neko tukajšnjo kavarno. Pred odhodom iz kavarne si je umila roke in pri tem položila zlat prstan z briljanti na okno. Ko je Že odšla, je Petričeva opazila, da je pozabila prstan, ki je vreden nad 1000 din. Ko se je kmalu zatem spet oglasila v kavarni ter sporočila lastniku kavarne, da je pozabila prstan, ji je kavarn ar dejal, da se je našel prstan. Ko pa si je Petričeva vsa vesela, da je dobila prstan nazaj, najdeni prstan natančneje ogledala, je morala ugotoviti, da je najdeni prstan manj vreden kakor njen, ki ji ga je doslej še neznana oseba zamenjala. Z zadevo se sedaj peča policija. — Tihotapske zadeve. Na meji pri Sv. Duhu so finančni organ; zajeli nekega 36-letnega Ivana D., ki je skušal vtihotapiti preko meje na našo stran poln nahrbtnik tihotapskega blaga, V nahrbtniku je bilo 14 kg saharina, 100 komadov kresilnikov. 2 kg kresilnih kamenčkov ter 10 paketov igralnih kart. Blago so mu zaplenili, tihotapca pa so spravili začasno v zapor, dokler ne bo plačal precej visoke kazni. — Nesreče, 521etna Jožefa Grgas iz Slivnice pii Mariboru je padla tako nesrečno z voza da si je pri padcu zlomila levico. Slična usoda je doletela tudi 81etno Marijo Turk iz Sv. Martina pri Vurbergu, ki si je pri padcu z voza zlom la desnico. Z avtomobila je padel 251etni delavec Štefan Zorko iz Peker, ko je v Ehrlichovi tekstilni tvornici razkladal bale bombaža. Nesrečni Zorko je obležal nezavesten s pretresenimi možgani. V Spodnji Dobravi je padel s kolesa 71etni posestniški sin Vinko Veronik, ki je pri padcu dobil občutne poškodbe na glavi. Vsi ponesrečenci in poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — Drobne vesti. Pekovski mojster Franc Vtič iz Korene v Slovenskih goricah je prijavil orožnikom, da je pobegnil razna-šalec kruha 301etni Franc M. 8 seboj je vzel tudi kolo ter ponevertl okoli 500 din. Orožniki poizvedujejo sa nepoštenim raz. našalcem, ki je pobegnil brez sledu. — V Meži je nastala v neki tamošnji gostilni med v.njenimi fanti pravcata bitka, v teku katere Je dobil 271etni Ivan Ferenčak več vbodijajev v hrbet. — Trgovec Viktor Bren-čič iz Aleksandrove 81 je ovadil policiji 371etnega trgovskega potnika Josipa L. iz Stritarjeve ulice, ker ga je prevalil za okoh 600 din. L. je namreč pri Benčiču naročil razno blago, ki ga pa ni plačal, marveč je blago prodal neki stranki za znižano ceno. Zadeva bo imela evoje odmeve pri sodišču. — Neka lTletna služkinja Alojzija G., ki je bila uslužbena pri Andreju Radlerju na Meljski cesti 66, je ukradla svojemu službodajalcu čevlje, ob. leke, perilo in druge predmete ter nato pobegnila. Alojzijo G. išče sedaj policija. — Na Tržaški essU je lsletni Franc Ko-čič za vozil s svojim kolesom v neki krneč, ki voz. Pri padcu si je Kavčič poškodoval desnico ter raztrgal obleko. Sedaj bo imel še sitnosti zaradi neupoštevanja cestno policijskih predpisov. — Ix učiteljske službe. Premeščeni so: Franja Burger iz Kapele v Ribnico na Dolenjskem, Angela Jaut Iz Sv. Ruperta v Slov. gor, k Sv, Juriju v Slov. gor. Viligoj Kotnik li Sv. Marjete pri Ptuju na Fo_ brežje pri Mariboru, istotja Pavla Kot-nikova, Otilile Cene Iz Sv. Kriza nad Mariborom v Studence, Ivan Leblč iz Prevalj v Kuzmo, Neža Lebič istetja, Elza Lokaj iz Puconcev v Šoštanj. Javna stranišča, ki niso ]avna Gornja Radgona, 20. julija V delokrog tujsko prometnega in olepševalnega društva spada brez dvoma tudi ureditev stranišč, zlasti v letovišcarskih krajih. Ko Je bilo v obmejnem trgu Gornja Radgona pred 3 leti ustanovljeno tujsko prometno in olepševalno društvo, si je med drugimi nalogami nadelo tudi to, da se na prometnih križiščih kakor ob obmejnem murskem mostu, kjer vlada navadno precejšen osebni promet posebno še radi tega, ker je tu tudi avtobusno postajališče, ter na tržišču na Spodnjem grisu, oskrbi naprava in ureditev javnih stranišč. Ravno to društvo je izposlovalo, da je bila pred pričetkom gradnje carinske stražnice ob obmejnem murskem mostu ter javne tržnice na Spodnjem grisu predvidena tudi naprava dveh javnih stranišč, katerih pomanjkanje se je radi precejšnjega prometa že davno opazilo. Ta načrt je bil slednjič deloma tudi uresničen ter so bila pri carinski stražnici ob obmejnem murskem mostu, kakor tudi pri tržnici na Spodnjem grisu zgrajena stranišča, toda na skritih mestih in brez vsake označbe, da so to javna stranišča. Jasno je, da se takih zakotnih stranišč javnost ne upa in ne more posluževati, zlasti ne tujci, katerim razmere niso znane. Ta stranišča, ki so sicer namenjena v prvi vrsti javnosti, služijo sedaj na mostu edinole službujočim obmejnim organom, ki jih imajo vedno pod ključem, na tržišču pa zakupnikom tržničnih lokalov. Ker pa so bila ta stranišča zgrajena z denarjem, ki je javna last, bi bilo nujno potrebno, pa tudi logično, da se v to svrho tudi uporabljajo, kar bi bilo edino mogoče, ako bi se na vidnih mestih primerno označilo, da so to javna stranišča. Podobno je tudi z javnim kopališčem ob Muri na Tratah, kjer je stranišče podnevi zaklenjeno in pod ključem, namesto da bi bilo ves dan odprto pod nadzorstvom ko-palisčnega mojstra ter na razpolago številnim kopalcem, ki plačujejo predpisane pristojbine. Objave VIII. Mariborskega tedna Maribor. 20. julija Malokatera pokrajina združuje v sebi toliko naravnih krasot in prirodnih bogastev, kakor slovenski severovzhod z Mariborom kot svojim naravnim središčem. Ob Muri so najbogatejša slovenska fttttn polja, v Slovenskih goricah raste najboljše vino in sadje. Dravsko in Ptujsko polje dajeta največ krompirja in čebule, Pohorje in Kozjak skrivata velika lesna bOgSr stva, kamnolome granita in marmorja, po sredi se pa vije slovenska reka Drava. V mestih in trgih ob njej ropočejo stroji velikih tekstilnih tovarn, kovinskih, kemičnih, lesnih in drugih industrij, na Fali je pa največja slovenska elektrarna. Produkte vse te pokrajine in še njeno kulturno in narodno življenje bodo pokazale na najnazornejši način velike raastav« in druge prireditve letošnjega VIII. Maribor, skega tedna v Mariboru od 5. do 13. avgusta. Za njih obisk je dovoljena od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh naših državnih železnicah. Kam na počitnice? Kam na AesJSBŠ? To je vprašanje, na katero si težko odgO- vorl, kdor bi si želel od svojega o lina čim več in čim ceneje. Kdor pa hoče sdnu žiti zabavo s poukom, venelo družbo z !st-leti v samoto, kopanje v na a kop t- lišču na Mariborikem otoku s planlnstv iti ter uživati pri tem še najboljša, vina in najslajše sadje, ta \'e, da mu more r.u-nti vse to samo obisk Maribora za časa letošnjega VITT. Mariborske era tedna od 5. do 13. avgusta. To je največja gospodar*';* in kulturna prireditev v slovenskem Po-dravju. Vnem in vse! Tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom kupčijo, kulturnim delavcem in vsem drugdm pouk, veseljakom zabavo, športnikom sport. pri;ateljem vinske kapljice najboljša vina in sploh vsem vse bo nudil le letošnji VIII. Mariborski te Se*) od 5. do 13. avgusta s svojimi razsta/ami in prireditvami, posebno pa še z gian -oznim festivRlnm slovenskih niro lr;h običajev v soboto 5. in v nedeljo 0. avgusta. Polovična voznina na vseh železnicah že od 1. VIII. Iz Gortij2 Radgone — Zaključni proces devizne afere pred praškim sodiftčem. V sredo, 19. t. m. ves dan do pozne noči se je vršil pred graftkim kazenskim sodiščem zaključni proces o zna ni devizni aferi proti jugoslovanskima državljanoma Alojziju Neudauerju, lesnemu trgovcu v Gornji Radgoni in Marici Csrtl iz Slatine Radencev. Obtožena sta bila soudeležbe pri devizni aferi znanega graške-ga Žida in lesnega industrijalca Elije Grttn-schlaga, v kateri zadevi se je vršilo doalej več kazenskih razprav ter je bil pred meseci Griinschlag z nekaterimi soobtoženci obsojen. Obtoženca Neudauer in Cartl sta potom zaslišanih prič sebe v marsičem, kar jima je bilo očitano v obtožnici, razbremenila, deloma se je pa kazenski senat prepričal o njuni krivdi. Sledila je sodba, katero je senat razglasil proti 9. uri zvečer, ki se glasi: Neudauer Alojaij se obsoja na 9 mesecev strogega zapora in denarno globo 20.000 RM, v primeru neizterljivosti na nadaljnje 3 mesece zapora, Cartl Marica pa na 4 mesece strogega zapora in 17.000 RM denarne kazni ali v primeru neizterljivosti na nadaljnja 2 meseca zapora. Ker pa se je obema obdolžencema vračunal v zaporno kazen dosedanji preiskovalni zapor, je bila Marica Cartl, za katero je senat ugotovil, da je odsedela celo 3 dni več v preiskovalnem zaporu, takoj izpuščena. Izročen ji je bil takoj zaplenjeni potni list, da je zamogla odpotovati še istega večera domov. Zagovornik Neudauerja g. dr. Fe-konja, rodom iz nemške Radgone, si je pri-držal premislek radi tventualnega priziva zoper obsodbo. — Otvoritev doma Matije C.ubca pri Sv. Jurju ob SČavntei. V nedeljo 30. t. m. dopoldne bo društvo kmetskih fantov in deklet prt Sv. Juriju ob ščavnici slavnostno otvorilo dom Matije Gubca. Otvoritev bo dopoldne, nato bo tudi polaganje venca pred spomenik kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, popoldne ob 17. pa uprizoritev igre »Za staro pravdo«. — Tukajšnja ekspozitura Putnika organizira za nedeljo, 23. t. m. celodnevni izlet v Rogaško Slatino ln na Pohorje po izredni ceni 44 din od osebe za vožnjo tja I ln nazaj. Prijaviti se je treba pri Putniku I ali direktno lastnici avtobusa g. Antoniji 1 ©en v Gornji Radgoni.