N $ E€ B TITOVA NOVOLETNA POSLANICA 19G0 O o O GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — S. JANUARJA 1960 * Poštnina plačana v gotovini LETO IX — ŠTEV. 2 NOVOLETNI POZDRAV IN VOŠČILO PREDSEDNIKA OLO KOPER ALBINA DUJCA ° D R ° o1 Na pragu novega leta bi želel na kratko oceniti letošnje planske dosežke in povedati, kakšne naloge nas čakajo za prihodnje lct.0. Vsako leto smo zaznamovali ob koncu leta lepe uspehe v razvoju našega gospodarstva in v razvoju socialističnih družbenih odnosov. Toda letošnji uspehi so kar presenetljivi in imamo v resnici tudi kaj pokazati: »varna motornih koles »Tomos« je letos začela z redno proizvodnjo in že izdeluje povprečno 84 motornih koles dnevno, v decembru pa je delovni kolektiv prekosil samega sebe in znaša njihovo povprečje celo IGO motornih koles dnevno. »Mehanoteli-nlka« se je končno preselila v nove prostore in s tem proizvodnjo povečala za približno eno tretjino, tovarna »Iplas« pa je proizvodnjo kar podvojila, tovarna »Lama« je svoj finančni plan presegla za 13 odstotkov (kljub temu, da so v tovarni imeli letos 40 ljudi manj zaposlenih kot lani), Živinorejski kombinat v Postojni je letos več kot podvojil število svoje živine. Močno smo letos napredovali tudi v pomorstvu: število prekooceanskih ladij »Splošne plovbe« se je zvišalo za 13, v gradnji pa imajo še tri ladje, tako da bo imelo podjetje, ko bodo tudi te dograjene, ladijskega prostora za nad 150 tisoč ton nosilnosti. Promet skozi koprsko pristanišče je narastel na 72 tisoč ton in je v novem pristanišču letos pristalo že nad 70 ladij, od tega 42 inozemskih, ter je ta promet v stalnem porastu. Samo v novembru in decembru se je natovo-rilo in raztovorilo v Kopru skoraj 20 tisoč ton raznega blaga. Na izboljšanje poslovanja in na povečanje proizvodnje in proizvodnosti je letos odločilno vplivala zlasti spodbudnejša delitev dohodka in pa novi tarifni pravilniki, ki dosledneje uvajajo v proizvodnji načela nagrajevanja po učinku. Proizvodnost na enega zaposlenega se je tako letos SEJA ObLO IIRPELJE Z novim letom na občini reorganizacija uprave Dne 30. decembra minulega leta so se odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev v Hrpeljah poslovili od starega leta z zadnjo sejo, na kateri so sprejeli odlok o novi organizaciji občinskih upravnih organov in odlok o sistemizaciji delovnih mest. Prvi odlok določa ustanovitev enotnega tajništva za vso občinsko upravo, ki bo imelo naslednje odseke: odsek za splošno upravo in družbene službe, odsek za finance, proračun in pre-(moženjsko-pravne zadeve ter odsek za dohodke. Po novem zakonu o organizaciji uprave ljudskih odborov je možno ustanoviti tudi posebne občinske organe. Taki posebni organi bodo v občini I-Irpelje 'krajevna urada v Materiji in Podgradu, samostojen referat za notranje zadeve, odsek za narodno obrambo in urad za sodnika za prekrške. Posredovalnica za delo bo samostojna organizacijska enota. Za reševanje občinskih upravnih zadfev je predvidenih 36 delovnih mest. Ta nova organizacija občinskih upravnih organov, ki je rezultat izčrpne analize dosedanjega dela na posameznih delovnih mestih, bo omogočila racionalnejšo razdelitev dela, zaradi česar bo poslovanje temeljitejše in hitrejše. Odborniki so sprejeli tudi predlog o znižanju stanovanjskih najemnin po novem točkovanju za 10 odstotkov ne glede na starost stanovanjskih zgradb. j. 2. povečala za 0,2'/., če računamo na družbeni bruto produkt, in za 13,G '/o glede na narodni dohodek. V primerjavi z lanskim letom se je družbeni bruto proizvod povečal za približno osem milijard dinarjev ali za 19 •/» in je s tem plan prekoračen za 4,3 •/«. Narodni dohodek pa je letos večji skoraj za štiri milijarde dinarjev ali približno za 35 Potemtakem je torej za nami res leto velikih uspehov. Delavci v industriji so svoje letošnje planske naloge po fizičnem obsegu presegli za približno 10 'It. Podobno velja tudi za promet, medtem ko so kmetovalci pridelali letos za približno 700 milijonov dinarjev več blaga kot leto poprej. Ponosni smo lahko tudi na uspehe v blagovnem prometu in turizmu, saj smo letos dosegli 10 "/< več domačih nočitev kot lani, inozemskih pa celo G5 % več. Kljub temu pa sta ti dve panogi glede na splošni gospodarski razvoj še vedno razmeroma šibki. V naprej jima bomo morali posvetiti še več skrbi, ker imamo za turizem izredno ugodne pogoje. Navedene uspehe za napredek naših krajev pa moramo seveda v veliki meri pripisati zlasti veliki materialni pomoči republiških in zveznih organov, ki so nam pomagali s krediti, da se tudi naše področje kar najhitreje uvrsti med razvitejše okraje v državi. Tak napredek gospodarstva v zadnjih letih, zlasti pa še letos, dejansko omogoča, da izpolnimo naloge perspektivnega plana za razdobje od leta 1957 do leta 19G1 že v prihodnjem letu. To, da se bomo mogli za celo leto prej približati takšni življenjski ravni, kot smo jo predvidevali doseči v petih letih, je izredno velikega pomena. Seveda pa bomo morali za dosego tega celja v novem letu še marsikaj napraviti: industrijsko proizvodnjo bo treba n. pr. povečati še za četrtino, kmetijsko za 17 •/•, promet, trgovinsko dejavnost na drobno in gostinstvo ter uslužnostne dejavnosti za 15 '/o itd. Tu nas čaka torej še veliko truda, toda če bomo v prvih mesecih v novem letu delali tako, kot smo delali v zadnjem četrtletju letos, je takšen porast proizvodnje v letu 19G0 popolnoma realen za naše proizvodne zmogljivosti, zlasti še, ker je že dokaj dobro urejeno v vsedržavnem merilu tudi vprašanje oskrbovanja industrije s potrebnimi surovinami. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nekatere družbene panoge preveč zaostajajo za hitrim razvojem našega gospodarstva. Gre namreč za tako imenovano komunalno dejavnost: za stanovanja, za vodovode, kanalizacijo itd., razen tega pa še za šolstvo, O za zdravstvo in druge podobne dejavnosti, Izredno nagli razvoj gospodarstva pri nas in povečanje števila prebivalcev v naših krajih sta zahtevala, da smo vprašanju stanovanj posvetili veliko skrb, toda kljub temu še nismo uspeli zadostili tolikšnim potrebam. Z vso vnemo se moramo v novem letu lotili reševanja šolskih prostorov. Zlasti na obalnem področju pa je tudi zelo pereče vprašanje vode in kanalizacije. (Nadaljevanje na 3. strani) Stari in mladi so bili veseli ob koncu minulega leta obiska dedka Mraza, ki je po vsem okraju s svojimi obhodi v spremstvu pravljičnih živali razveseljeval zlasti najmlajše. Na sliki: obhod v Kopru na Titovem trgu na Silvestrovo po odru, ki so ga nalašč zanj potegnili z balkona nekdanje pretorske palače do srede trga »Državljani in državljanke Jugoslavije! Petnajsto Novo leto proslavljamo v svobodni Jugoslaviji, zdaj povsem preobraženi z ustvarjalnimi napori resnično združenih narodov naše socialistične skupnosti. Kratko je to obdobje v zgodovini naše dežele, toda redki so narodi, ki so prehodili tako trnovo pot, kakor je pot, ki so jo prehodili naši narodi v tem obdobju. Mi smo res lahko ponosni na uspehe, ki smo jih doslej poželi vzlic ogromnim težavam, na katere smo nenelioma zadevali na tej poti. V novo, 1900. leto, stopajo naši narodi z ogromnimi pridobljenimi izkušnjami na vseh področjih naše družbene in gospodarske dejavnosti. S posebno velikimi uspehi se poslavljamo od leta 1959, v katerem so bili s polnim uspehom kronani napori in ustvarjalno delo naših delovnih ljudi v industriji in kmetijstvu. Želim poudariti, da so nam lahko dosežene izkušnje 111 lanski uspehi najboljši dokaz in jamstvo, da smo na pravi poti in da bomo v nadaljevanju te poti v prihodnjem letu dosegli še večje uspehe ter s tem omogočili h trejše zboljševanje življenjske ga standarda naših delovnih ljudi in 1 naših državljanov nasploh. V procesu družbene in gospodarske dejavnosti je bilo lani nekaj pomanjkljivosti in napak, ki jih bomo morali v novem letu dosledno odstranjevati, da bomo lahko še hitreje napredovali v celotnem razvoju našega družbenega življenja. Skrbeti je treba zlasti za ljudi, za človeka, v delu nižjih organov, v raznih odborih in komunah pa te skrbi še zmeraj ni dovolj. — 'J Pu ne gre toliko za gmotne težave, marveč v glavnem za, nerazumevanje in nezadostno skrb za ljudi. Skrb za ljudi pa je v socializmu najvažnejša stvar. Naše delovne kolektive čakajo v novem letu zelo važne naloge: še bolj moramo izpopolniti sistem upravljanja, izpopolniti sistem nagrajevanja, povečati delovno storilnost, od česar naj imajo korist predvsem sami proizvajalci. V tem pogledu smo že dosegli v mnogih podjetjih zelo lepe uspehe. Toda to mora zajeti vsa podjetja in vse kolektive. Seveda se morajo kolektivi ob pomoči sindikatov skrbno pripraviti za uresničevanje novega sistema nagrajevanja, pri čemer lahko porabijo izkušnje kolektivov tistih podjetij, ki so v kratkem času dosegla zelo lepe uspehe. Isto velja tudi za kmetijstvo. Lani smo dosegli v kmetijstvu izredne uspehe, toda v letu 1960 moramo še odločneje napredovati v kmetijski proizvodnji in s tem dokazati polno vrednost uveljavljenih ukrepov. Visoka industrijska, zlasti pa kmetijska proizvodnja, seveda imperativno zahtevata, da odstranimo ozka grla v transportu in v vskladiščenju proizvodov. Temu problemu morajo posvetiti voditelji v prihodnjem letu največjo pozornost. V letu 1960 bomo investirali v naše gospodarstvo doslej največja sredstva. Prizadevajmo si, da bomo ta sredstva kar najbolj racionalno izkoristili za cilje, ki so jim namenjena. Sleherno razsipanje ali povečanje investicij čez plan nam lahko prinese samo nove težave in negativno vpliva na standard delovnih ljudi in naših državljanov nasploh. Kar zadeva mednarodni položaj mislim, da lahko z večjim optimizmom gledamo v prihodnost in da se lahko mirno posvetimo ustvarjalnemu delu za napredek naše socialistične dežele. Boj za mir, ki se je bil in ki se še zmerom bije na svetu, je začel roditi sadove. To nas še bolj bodri, da skupaj z vsemi miroljubnimi deželami nadaljujemo boj za uresničenje načel, ki lahko zagotove mir in miroljubno sodelovanje med narodi. Državljanom in državljankam Jugoslavije, vsem delovnim ljudem v naših mestih in vaseh, naši mladini in najmlajšemu pokolenju, pionirjem iii pripadnikom Ljudske armade ter službe varnosti najprisrčneje želim srečno leto 1960.« ATOMI ZA MIR, ZDRAVJE IN BLAGINJO 28. decembra, tik pred nastopom novega leta, je bila v Vinči kjer je naš največji inštitut za jedrske znanosti »Boris Kidrič«, edinstvena slovesnost. V prisotnosti predsednika republike Tita in drugih najvišjih jugoslovanskih državnikov ter ob udeležbi sovjetske delegacije glavne uprave za miroljubno uporabo jedrske energije pri ministrskem svetu SZ, so strokovnjaki za jedrsko energijo na slovesen način izročili skupnosti naš prvi jedrski reaktor. 17 metrov visok orjak z 19 pomožnimi objekti pomeni za našo državo pridobitev neprecenljive vrednosti. Ob ugotovitvi, da stopamo v atomsko dobo pripravljeni, naj omenimo tudi splošne koristi, ki nam jih bo nudil jedrski reaktor, saj smo dobili s tem gigantom prihodnosti tudi proizvajalca radioaktivnih izotopov, nepogrešljiv element v sodobni medicini. Naš prvi jedrski reaktor, eden izmed osmih v svetu, je sad sodelovanja med ZSSR in našo državo. V svojem pismu, ki ga je naslovil pred zaključkom del predsednik Tito kolektivu Inštituta za jedrske znanosti »Boris Kidrič«, izraža naš državni poglavar zadovoljstvo ob ugotovit- vi, da so naši delavci, naši inženirji in znanstveniki tudi tu, kakor na drugih mestih izpričali visoko raven strokovnega znanja in sposobnosti, kar je neprecenljivega pomena za našo deželo, ki doživlja izredno nagel tempo, gospodarskega razvoja. NAPOVED VREMENA za čas od 8. do 15. januarja 19G0 V prihodnjih dneh bo temperatura zraka močno padla, Istočasno pa bo začelo snežiti. V drugi polovici januarja bo nekaj toplejših dni, kar vsekakor ne Izključuje možnosti, da bi bil februar brez mraza in snežnih padavin. Med G, in 10. januarjem bo snežilo, nato pa bo do .15. januarja prevladovala megla. Pričakovati je, da bo 15. januar najmrzlejši dan v letošnji zimi. Neonacistični izgredi se siril® V zadnjih desetih dneh so ladje Mirna, Auriga, Aleksander von Ilumboldt, Birba, Žužemberk, Barbarina in Kupa pripeljale v koprsko pristanišče skoraj 4200 ton južnega sadja, predvsem pomaranč. Na sliki je ladja Žužemberk, ko je izkrcevala 1029 ton pomaranč, nakar je vkrcala 1500 ton lesa In ga odpeljala na Bližnji vzhod. Izkrcanje in nakladanje blaga je naglo in solidno opravil kolektiv podjetja Pristanišča Koper, medtem ko je prevoze prav tako varno in naglo opravilo podjetje Intereuropa. Znano je, da se protižidovsko razpoloženje tudi v povojni, predvs'em Zahodni Nemčiji, ni povsem poleglo in je prišlo že večkrat do manjših izpadov, Toda svetovno javnost so močno presenetili dogodki zadnjih dni, ko domala v vseh večjih mestih Zahodne Nemčije in v vrsti drugih držav — Veliki Britaniji, ZDA, Italiji Avstriji, ¡Švedski, Danski, v daljni Avstraliji in celo v Izraelu — organizirane skupine neonacistov povzročajo pro-tižidovske izgrede. Poročajo o skrunitvi sinagog, risanju kljukastih križev po poslopjih, kjer stanujejo Zidje, in o številnih grozilnih pismih, ki jih dobivajo. Predstavniki nekaterih židov- skih skupin ogroženih mest izražajo obžalovanje, ker se policiji in varnostnim silam »ne posreči«, da bi preprečile te neljube incidente. Sodeč po spretnem izmikanju neodgovornimi elementov sklepajo, da gre za organizirane in dobro izvežbane pro-pagatorje nacističnih idej. V Zahodni Nemčiji, kjer ste je val antisemitizma najprej pojavil, je izdala vlada izredne ukrepe. Vlada v Bonnu je poslala svojim veleposlaništvom v inozemstvu navodila, naj izrazijo voditeljem židovskih skupnosti obžalovanje zaradi dogodkov in jih skušajo prepričati, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila izgrede. PROBLEM OBRTNIŠTVA IN OBRTNIŠKIH USLUG V KOPRSKEM OKRAJU Neodvisnost Kameruna Dne 1, januarja so v Younde-ju proglasili neodvisnost francoskega dela Kameruna. Ta najmlajša država na svetu leži v središču Afrike in ima okrog štiri milijone prebivalcev. Slovesnosti je prisostvoval tudi generalni sekretar OZN Dag Ham-marskj51d, zastopnik predsednika Tita Ljupčo Aršov pa je ob tej priložnosti izročil prvemu predsedniku neodvisnega Kameruna Ahidji posebno pismo predsednika Tita, v katerem izraža želje za blaginjo kameninskega ljudstva. Verjetno bodo v jeseni itudi prebivalci severnega dela Kameruna, ki je še pod britansko upravo, izglasovali združitev z novo državo in tako bo v Afriki dobilo okrog osem milijonov prebivalcev pravico odločati o svoji usodi. Pred začetkom gradnje Asuansltega jezu V soboto bo v Egiptu slovesna otvoritev del pri gradnji Asuan-. skega jezu. .Prisostvovali ji bodo predsednik ZAR Naser, maroški kralj Mohamed V. ter številni tuji diplomati. Kakor je znano bodo prvo fazo gradnje opravili sovjetski strokovnjaki na osnovi NEW YORK — Izvedenec ameriškega radioastronomskega observatorija Drake je izjavil, da bodo v ZDA kmalu pričeli poslušati znamenja z bližnjih vesoljnih teles, da bi ugotovili, ali jih pošiljajo razumna bitja. Po njegovi sodbi obstajajo možnosti, da se je na enem izmed deset tisočev nebesnih teles pojavila civilizacija, ki izkorišča radiotehniko. RIO DE JANEIRO — V zadnjih dneh se je ponovno razplamtel boj upornikov režima v Nikara-gui. Upor je naperjen proti režimu bratov Somoza. Nikaraška vlada je objavila, 'da so večje skupine upornikov vdrle iz Hon-durasa, hkrati pa priznava, da so diverzanti razdejali telefonske in telegrafske komunikacije. TUNIS — Tunizijski minister za industrijo in transport, Azedin Abasi, ki se je pred dnevi mudil v Jugoslaviji, je izjavil novinarjem, da je pri nas preživel 10 zelo koristnih dni. Omenil je, da bodo stiki, ki jih je imel z odgovornimi jugoslovanskimi voditelji ugodno vplivali na medsebojne odnose obeh dežel. KJOBENHAVN — V luki Aar-hus, kjer raztovarjajo pošiljko ameriških raket, je prišlo s strani protimilitarističnega gibanja, ki se imenuje »Nikoli več vojne«, do močnih demonstracij. Demonstranti so nosili številne -transparente s protimilitarističnimi gesli. DŽAKARTA — Indonezijska vlada je odobrila sporazum med FLRJ in republiko Indonezijo o dobavi jugoslovanskih dobrin na kredit kot tudi protokol k temu sporazumu. Po tem sporazumu bo Jugoslavija dobavila Indoneziji investicijske dobrine na kredit v skupnem znesku 10 milijonov dolarjev. DUALA — Premier kameninske vlade je povedal na tiskovni konferenci, da bodo že letos v aprilu prve občinske volitve v tej državi, ki je postala 1. januarja letos neodvisna. Kameninski predsednik je hkrati izrazil pripravljenost, da bi se pogajal s plemeni, ki so se te dni uprla vladnim četam in povzročila številne nerede v zemlji. sporazuma, da bo SZ nudila vso tehnično pomoč. Asuanski jez bo eden izmed največjih rezervoarjev vode na svetu, saj je bo lahko zbral 130 milijard kubičnih metrov. Hruščev Eisenhowerju V novoletnem voščilu Eisenhowerju je Hruščev med drugim želel, naj bi bilo letošnje leto v znamenju utrjevanja in zbliževanja med narodi in splošne ter popolne razorožitve, Izrazil je tudi prepričanje, da bodo dobri odnosi med Sovjetsko zvezo in ZDA prispevali k miru na vsem svetu. Eisenhower pa se je v zahvali za to poslanico zavzel za odstranitev vseh' mednarodnih vprašanj po mirni poti. Raketa na Mesec Sovjetski znanstvenik Ščerba-kov je izjavil, da bodo verjetno poslali na Mesec raketo, ki bo lahko zbrala vzore'e materiala z njegove površine in jih prinesla na Zemljo. Tudi Ciper bo samostojna država Začasna ciprska vlada je sklenila, da bodo prve parlamentarne volitve na Cipru 2. februarja, medtem ko bodo občinske volitve 10. februarja. Vse kaže, da bodo 19. februarja proglasili neodvisnost Cipra z republikansko ustavo. Knjige KKZ za leto 19 60 Naročnike knjig Kmečke knjižne zbirke za letošnje leto je presenetil bogat izbor kvalitetnih literarnih in v pretežni meri strokovnih del za podeželje. V prvi vrsti naj opozorimo na zbirko ekonomsko političnih prispevkov tovariša Edvarda Kardelja pod naslovom »Problemi socialistične politike na vasi«, ki bodo bralcem na podeželju v poljudni obliki pomagali osvetliti važna vprašanja socialistične preobrazbe naše vasi, v številnih primerjalnih tabelah pa nazorno tolmačili naše dosedanje uspehe v kmetijstvu. V prevodu Marjana Javornika si je končno utrl pot na naše knjižne police roman Dobrice Cosiča — »Daleč je sonce« — ki ga naši literarni kritiki upravičeno uvrščajo med največje povojne stvaritve v literarnem oblikovanju herojskega boja naših narodov. Nedvomno bo vse naročnike Kmečke knjižne zbirke nadvse zadovoljil vsebinsko bogat »Kmečki koledar«, napredni kmetovalci pa bodo radi segali po nasvete v strokovni knjigi avtorjev inž. Eiselta In inž. Jožeta Ferčeja »Reja krav molznic« in po knjižici avtorjev inž, Janeza Perov-ška In inž. Jožeta Silea — »Pridelovanje krme na njivah«. Tudi v minulem letu ni obrtništvo koprskega okraja doseglo takšnega razvoja, kot bi ga moralo, da bi zadovoljilo vedno bolj naraščajoče potrebe prebivalcev po opravljanju obrtniških uslug. Obrtna zbornica za okraj Koper je sicer uveljavila vrsto ukrepov, da bi izboljšala stanje obrtništva, predvsem pa je zasledovala izvajanje petletnega perspektivnega plana, Dosedanji podatki že dokazujejo, da ga bo možno izpolniti v štirih letih, saj se je tudi v obrtništvu, v glavnem v minulem letu, močno povečala storilnost. V večjih središčih okraja je 409 obrtnih obratov z 2174 zaposlenimi, medtem ko je na podeželju v 489 obratih zaposlenih le 1081 obrtnikov. Tako pride na enega parketarskeea ali pečarskega obrtnika po 55 tisoč prebivalcev, na enega preciznega mehanika 37 tisoč in ena ženska kroja-čica na 2500 strank. Premalo je kleparjev, zidarjev, ključavničarjev, vodnih instalaterjev, elektroinstala-terjev, a obrtnega obrata optične stroke, instalacij centralnih naprav, sodarstva, krovstva in dežnikarstva nima koprski okraj nobenega. Vsekakor se kaže zahteva po ustanavljanju novih obrtnih obratov in skrajni čas bi že bil, da bi občinski ljudski odbori temeljiteje- proučili problematiko obrtništva ter bi nudili več pomoči njenemu hitrejšemu razvoju. Pomanjkljivost je predvsem v tem, da ObLO, bodisi ta ali oni, v večji ali manjši meri zanemarja predloge okrajne zbornice in zato niso bili izkoriščeni vsi pogoji za ustanovitev ali razrešitev raznih obrtnih dejavnosti in to s skromnimi investicijskimi sredstvi, ki bi jih lahko zbrali na račun uspešnega dela obstoječih obrtnih obratov ter industrjiskih ter trgovskih podjetij, katera so neposredno navezana na obrt socialističnega sektorja, saj jim lahko pomaga zniževati lastne proizvodne stroške. Zanimivi so podatki o kooperaciji družbenega sektorja obrtništva z industrijo v višini 330 milijonov dinarjev in s trgovino v višini (152 milijonov dinarjev, zasebni obrtniški sektor pa je kooperiral z industrijo v višini 44,7 milijona dinarjev in s trgovino v višini 24,0 milijona dinarjev. Kooperacija je predvsem zajela lesno in livarsko stroko, a v manjši meri oblačilno in obutveno. V zadnjih treh letih smo v našem okraju nudili obrti skoraj 330 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da je bil marsikateri investicijski dinar V nedeljo so v Trstu odprli nov Dijaški dom, ki j'e velika pridobitev ne samo za slovenske dijake v Trstu, pač pa tudi za vse je hišni varče^siias ■tržaške Slovence. Ob njegovi otvoritvi je bila uresničena dolgotrajna želja prijateljev slovenske dijaške mladine, da bi imela svoj dom. Načrte zanj je naredil univ. prof. arh. Edo Mihevc, gradbena dela podjetje Ban, medtem ko so vsa druga dela opravili slovenski obrtniki. Dom je kar najbolj sodobno urejen in v njem bodo imeli dijaki in dijakinje možnosti temeljitega poglabljanja v študij, sproščenega razvedrila ter vse ugodnosti glede stanovanja in prehrane. Ob slovesni otvoritvi, ki so ji prisostvovali tudi številni gosti iz Ljubljane, je ravnatelj Dijaškega doma Drago Pahor med drugim dejal, »da se nam nudijo v novih prostorih široke možnosti nadaljnjega razvoja in vzpona tako v duhovni, kakor tudi v materialni rasti naše ustanove.« Nato je predsednica sveta pri OLO Ljubljana Mimi Zupančič v imenu OLO Ljubljana podarila Dijaškemu domu bronasti kip Srečka Kosovela, upravnik Dijaškega doma »Ivan Cankar« iJz Ljubljane pa kip Ivana Cankarja in njegova zbrana dela. Sledili sta dve kulturni prireditvi sedanjih in bivših gojencev. PISE DR. IVO KASTELIC Napredek našega kmetijstva in postopno urejanje socialističnih odnosov na vasi, kakor tudi veliki uspehi, ki smo jih dosegli na drugih gospodarskih področjih, nam omogočajo uvedbo enotnega in obveznega osnovnega varstva za kmetijske proizvajalce. S tem so se kmetijski proizvajalci dokončno otresli strahu in negotovosti, zlasti za primer dolgotrajne bolezni, posebno, če je značaj bolezni zahteval zdravljenje v bolnišnici — seveda, če n?. upoštevamo uredbe iz leta 1947, s katero so bili oproščeni plačevanja stroškov zdravljenja za vrsto obolenj. Zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva, ki bo stopilo v veljavo 1. aprila tega leta, bo zajelo vse kmetijske proizvajalce, ki imaio svojo zemljo svojce ali prevžitkarje. če jim je pre-vžitek na. kmetiji osnovni dohodek, ne glede na to. če so ali pa niso v sorodstvu s tistim, ki jim prevžit^k daje. Oni pa. ki iz bolezenskih vzrokov niso v stalnem delovnem■ razmerju, niti ni-maio posestva in se ga silo preživljajo s priložnostnim delom in so socialno ogroženi, bodo še ostali podpiranei oddelkov za socialno varstvo v občinah. S temi novimi naprednimi do- Novi zakon predvideva osnovno in zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. I, OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE je splošno, obvezno in enotno za vse kmetijske proizvajalce v LRS. Z za/co- nom je določena tudi vrsta obolenj, za katera so kmečki upravičenci oproščeni plačila, in ostalih obolenj in uslug, za katere del stroškov odpade na koristnika. (Nadaljevanje prihodnjič) porabljen za druge namene in t «j tudi nekatera sredstva, ki se jih družba odrekla zato, da bi razširili obrtniško dejavnost. Vsekakor bo nujno potrebno v prihodnjem letu spremeniti odnos občin do obrti in dosledno zasledovati ter pospeševati razvijanje vseh tistih obrtnih dejavnosti, ki neposredno služijo potrebam prebivalstva. Denar, ki ga ostvarja obrt, gre v občinske sklade in zato se mora uporabiti lo za modernizacijo obrti in za Tse-stransko vzgojo obrtnih kadrov. Le tako bo moč usposobiti tista manjša obrtna podjetja s pomanjkljivo ia iz-trošeno strojno opremo in s primitivnim ročnim načinom dela, vslefl česar imajo velike režijske stroške, da bodo laže izpolnjevala svoje proizvodne plane. Ne bilo bi napak, če bi razmislili o združitvi sorodnih obrtniških strok In o ustanavljanju večjih, sodobnih uslužnostnih obrtnih obratov — delavnic .po vseh naših okrajnih sre diščih, ki lahko hitro in kakovost: seveda po primernih ter zmernih nah, zadovoljijo naše potrošnil?Sf Razmisliti velja tudi o odpravi pre-blematičnega vprašanja: pomanjkanja poslovnih prostorov. Kaj ne bi morda začeli z gradnjo paviljonskega sistema? In še to: urbanisti naj bi upoštevali pri gradnji novih stanovanjskih blokov tudi gradnjo lokalov, kjer bi lahko uredili obrtne in druge uslužnostne obrate. Potreba bo namreč zgraditi najmanj 45 prostorov za namestitev novih obrtnih delavnic in okroi» 20 sedanjih razširiti. Posebno vprašanje pa je kadrovsko, o katerem bomo podrobno pisali v eni izmed prihodnjih številk. Obrtna zbornica za okraj Koper je sicer priredila tudi letos več tečajev za kvalificirane obrtnike, vse prema-malo pa je še storjenega, da bi se povečalo število obrtnih obratov, posebno tistih, ki jih močno primanjkuje. n w DVE TOVARNI BODO ZGRADILI NA DOLENJSKEM. Rudniki nekovinskih rudnin »Kremen« namreč pripravljajo programe za izgradnjo tovarne ravnega otekla in tovarne keramičnih zidakov ter betonskih elementov »siporeks«. Surovina naj bi bila kremenčev pesek, ki ga je precej v okolici Rake in Smlednika na Dolenjskem. Tovarno kremenčevih zidakov in betonskih elementov bodo zgradili v bližini nahajališč kremenčevega peska, medtem ko bi bila tovarna ravnega stekla v Novem mestu ali v Črnomlju. ločili smo pri nas razširili zdrav- ločilen vpliv na sprejem nove- stveno zavarovanje na pretežni ga zakona tudi izredna razširitev del prebivalstva. Glede obsega in mreže zdravstvenih ustanov v kvalitete zdravst. uslug predstav- vsej republiki kot tudi številčno Ijajo določila zakona največ, kar in kvalitetno povečanje kadrov, je v danih pogojih možno. kar nam zgovorno pokaže pri- Kot že omenjeno, je poleg na- merjava stanja iz leta 1948 z le- predka v gospodarstvu imela od- tom 1959 v našem okraju: / 1948 1959 V' Število zdravstvenih domov....................2 9 Število zdravstvenih postaj . , , .............4 7 Obratne ambidante.............— — Specialistične am.bidante...........— 19 Število ordinacij splošnih zdravnikov dnevno .... 82S Število zobnih ambidant........................5 13 Število dnevnih ordinacij v zobnih ambulantah , . 5 21 Število ordinacij v proti TBC dispanzerjih mesečno . 22 64 Štev. ambid. dispanz. in posvet, za matere in otroke . 9 39 Število zdravnikov v zdravstvenih domovih .... 9 31 Število zdravnikov v bolnišnicah................5 38 Število bolniških postelj................220 1219 Predsednik OLO Koper Albin Dojc odkriva spominsko ploščo na koprski osnovni šoli na Belvederu v nedeljo, 20. decembra, ko je bilo aa-ključno okrajno slavje v čast 40-let-nice ustanovitvi KPJ Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva l, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,-5 am. dolarja. — Bančni račun G02-70-1-101. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk PREBIVALCI KOPRSKEGA OKRAJA NA PRAGU NOVEGA LETA 1960 O (Nadaljevanje s 1, strani) Samo z rednimi proračunskimi sredstvi ljudskih odliorov vseh teh vprašanj ne bomo mogli rešiti. Morali bomo poskusiti tudi še vse druge možnosti: prispevek gospodarskih organizacij iz fonda za samostojno razpolaganje, akcije SZDL za množično prostovoljno delo itd. Pri naših kolektivih in pri našem prebivalstvu to ni težko doseči spričo visoke zavesti, ki so jo že velikokrat dokazali. Naj povem samo en primer: za novo osnovno šolo v Kopru, ki jo bomo prihodnje leto začeli graditi, so kolektivi gospodarskih organizacij obljubili prispevati že nekaj nad 100 milijonov dinarjev, od tega bo dal samo »Tomos« 50 milijonov dinarjev. S takšnim razumevanjem in odnosom se seveda da marsikaj rešiti in urediti. Sicer pa nam bo nagli gospodarski razvoj omogočil, da bomo v bodoče na osnovi novega proračunskega sistema, ki je bil ta mesec sprejet v vezni ljudski skupščini, laže reševali tudi taka vprašanja, ker so dane tudi možnosti za formiranje raznih namenskih skladov. V vsem tem se torej jasno kaže pomembnost našega komunalnega si-ste*ia, ki vedno bolj omogoča osnov- nim politično-teritorialnim enotam-komunam, reševati tiste naloge, ki najbolj vplivajo na zboljšanje življenjskih pogojev. V pogledu vzgajanja ljudskih množic v zavedne socialistično misleče ljudi so naše politične organizacije ZK, SZDL, sindikalne organizacije, LM in ostale napravilo. letos zares ogromno delo. Najrazličnejši organi družbene in delavske samouprave, kamor je vključenih nad 14 tisoč ljudi našega okraja, ne bi mogli doseči takih uspehov, če ne bi politične organizacije s komunisti na čelu ob vsaki priložnosti prikazovale in opozarjale na najvažnejše naloge v danem trenutku. Ti organi tudi ne bi mogli tako uspešno delati, če ne bi bilo stalnega in sistematičnega dela za strokovno in politično vzgajanje množic. Nad 60 tisoč ljudi je letos obiskalo predavanja Ljudske univerze, nad štiri tisoč kme-tovalcev-zadružnikov pa zadružne seminarje, več kot tisoč članov delavskih svetov in upravnih odborov je končalo tečaje za družbeno upravljanje itd., da ne govorim še o partijskih konferencah in konferencah SZDL v okraju in pri občinah, ki so bile po vsebini, rekel bi, seminarskega značaja, ter vseh drugih naj-raznovrstnejših sestankih, ki so pri- & spevali k objasnitvi perspektivnih in tekočih nalog ter k mobilizaciji množic za izvedbo istih. Na osnovi vsega tega lahko zares z zaupanjem ugotavljamo, da je že prišel čas, ko se je začela s hitrejšim tempom uresničevati naša najvažnejša in osnovna naloga, to je izboljšanje življenjskih pogojev delavcev v tovarnah, ljudi v mestih in na vasi. Naše nadaljnje delo pa bo vplivalo na še hitrejše zboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva, po čemer vsi stremimo in za kar si tudi vsi prizadevamo. V tem znamenju želim vsem prebivalcem koprskega okraja v imenu okrajnega ljudskega odbora in v svojem imenu srečno in veselo novo leto! Grosist ično trgovsko podjetje »Nanos« Prestranek gradi v Postojni ob glavni cesti prostorna skladišča, ki bodo podjetju odprla še širše perspektive za uspešno poslovanje m mu omogočila, da bo svojo upravo prenesel iz Prestranka v Postojno, od koder so na vse strani boljše komunikacijske zveze. S seje ObLO Ilirska Bistrica Na lonskoletni zadnji seji sta cba občinska zbora razpravljala o sprejetju odloka, ki bo določal elemente za izračunavanje stanarine in njene delitve na sklade. Kakor v drugih občinah našega okraja bo tudi v občini Ilirska Bistrica amortizacijska doba trajala 100 let in da bodo 3 odstotke od najemnine stanovanjskih zgradb oziroma 5 odstotkov od poslovnih prostorov dobile stanovanjske skupnosti. Na tej seji so odborniki tudi sprejeli sklep o . začasnem finansiranju za I. tro-mesečje leta 1960 v višini 20 odstotkov letošnjega proračuna, nato pa so sprejeli poroštvene izjave za nabavo kreditov KZ Ilir- TED ska Bistrica, Kmetijskemu posestvu Jablanica, obrtnemu podjetju Mizar in tovarni lesnih izdelkov ter furnirjev Topol v skupni vrednosti 20 milijonov dinarjev, J. 5718 KILOMETROV SODOBNIH CEST I. IN II. REDA JE BILO ZGRAJENIH v naši državi od osvoboditve dalje. Sedaj imamo takšnih cest okrog 24 tisoč kilometrov. Vseh javnih cest je v Jugoslaviji okrog 33 tisoč kilometrov in bo potrebno spričo vedno bolj naraščajočega cestnega prometa v prihodnjih letih pospešiti gradnjo sodobnih cest. Lani je namreč bilo prepeljanih po naših cestah okrog 10 milijonov ton blaga. LETOS BODO DOKONČALI TRETJINO ZEMELJSKIH DEL PRI PREKOPU DONAVA—TISA—DONAVA, se pravi, da bodo letos skopali 16 milijonov prostorninskih metrov zemlje, POSEBNE 28-TONSKE TOVORNE ŽELEZNIŠKE VAGONE ZA PREVOZ HITRO POKVARLJIVEGA BLAGA bodo v kratkem začeli izdelovati v tovarni železniških vagonov v Kraljevem. Vlaki s temi vagoni bodo lahko vozili s hitrostjo do 210 km na uro in prvi izmed njih bodo v prometu že letošnjo pomlad, ŽE PRIHODNJE LETO BODO VODILI MED LJUBLJANO IN SKOP-pM VLAKI S HITROSTJO 140 KM A URO. Tako bomo tudi v naši državi potovali z doslej največjo hitrostjo, kot že v nekaterih zahodnih evropskih državah, v Ameriki in Sovjetski zvezi. Vsako leto že preuredijo okrog 450 km železniških prog in so doslej preuredili progo Ljubljana—Sežana, Ljubljana—Jesenice, medtem ko so proge prvega razreda od Jesenic preko Ljubljane, Zagreba, Beograda, Niša do Skopja urejene že 80 odstotno, da bo mednarodni promet na tej naši železniški magistrali glede hitrosti vsklajen s hitrostjo v tehnično bolj razvitih državah. LETA 1959 SMO INVESTIRALI V GRADNJO GOSTINSKIH PODJETIJ 7,2 milijarde dinarjev in zato bo izmed 116 gostinskih zgradb, ki so v gradnji, dograjenih do februarja 65. V MOTOVUNU V ISTRI SO ODPRLI TOPLICE, ki jih strokovnjaki prištevajo med najbolj radioaktivne v Evropi. Njihova voda ima 32 oc in vsebuje razen žvepla še krom, mangan, cink, uran in stroncij, V teh toplicah se bodo zdravili najrazličnejši bolniki, od revmatikov do obolelih za kožnimi boleznimi. Zanimivo je, nosti našega okraja, ki so deloma za nas značilne, deloma pa edinstvene. To je naš turizem z gostinstvom in pa morska plovba. Glede obeh prednjačimo, saj je znano naše obmorsko področje, znana je sve-tovna posebnost Postojnska jama, ki se ji približujejo Škocjanske jame. Vse te možnosti nam dajejo jamstvo za naš nadaljnji razvoj. V kmetijstvu imamo velike načrte, ki temelje na nekaterih začetnih poskusih z velikimi obdelavami površin na »industrijski« način in z velikimi živinskimi obrati, kol so tisti z govejo živino pri Postojni, bodoči kokošji kombinat v Neverkah, znamenita farma bobrov in podobno. Jasno je, da v tem pogledu še nismo dosegli tistega, kar bi lahko pomenilo gospodarsko prelomnico v kmetijstvu, pač pa pomeni politično, Predrlo je namreč spozna-nje. da je samo v novem socialističnem načinu kmetovanja bodočnost ne le kmetijstva, temveč tudi kmetovalcev. Danes ni potrebno več prepričevati, da so kraške goličave ugodne za živinorejo, da so Brkini naši bodoči sadovnjaki, da bodo koprski griči rodili trto in žlahtno sadje in podobno. In ne več tako kot doslej, ko so se posamezni kmetovalci z družinami in živino mučili po njih, da so se prehranili skozi življenje, temveč na nov sodobnejši način. . Morda bi ob konCu omenili še nekaj, Icar je važno zlasti za razvoj gospodarskih organizacij na Koprskem. Letos se bo namreč začela sanacija nekaterih podjetij, ki so v prejšnjih letih zašla v finančne težave, ki pa imajo sicer vse pogoje za razvoj. Ne bi jih navajali, ker to niti ni važno. Omenimo le, da je okraj skupaj z republiko našel način, da bo v nekaj letih uredil tudi. to vprašanje in s tem omogočil redno delo nekaterim pomembnim podjetjem. Okraj si je s. tem sicer nadel težko nalogo, je pa s tem pokazal veliko gospodarsko zrelost, saj vsak gospodar ve, kako je težavno nositi iz leta *v leto s seboj breme, ki postaja poleg vsega vedno težje. Tako stopamo v letošnje leto z novimi podjetji, rekonstrukcijami in z velikimi finačnimi sanacijskimi ukrepi, ki bodo imeli velik pomen za bodoči razvoj gospodarstva. -dt- cije dosti močnejši kot je bilo predvideno po planu. Po virih finansiranja je močnejše koriščenje ostalih sredstev (izven okraja t. j. republika, zveza, banka), kot pa sredstev iz področja okraja. Po perspektivnem planu je bilo predvideno, da bodo znašala lastna sredstva 32 '/>, sredstva ljudskih odborov 20 'It, ostala sredstva (republika, zveza, banka itd.) pa 48 'It, (Se nadaljuje) mov šele proti večeru. Ker je večina vasi v bližini ceste Pod-grad—Ilirska Bistrica, bi bilo prav, če bi na tej progi stalno vozil avtobus. Nujno potrebno bi bilo okrepiti tudi avtobusne proge med Ilirsko Bistrico in Postojno oziroma Reko, ker mnogo delavcev vsak dan potuje v to 'ali ono smer. ObLO Ilirska Bistrica je o tem že večkrat razpravljal, ker marsikateri občan zgubi mnogo delovnega in prostega časa zaradi slabih prometnih zvez. Sedaj pa vse kaže, da bo to vprašanje rešeno po želji prebivalcev, še prej pa bo potrebno rešiti nekatera sporna vprašanja med podjetji Slavnik Koper ter Avtoprome:om Gorica, ki vzdržujeta proge na področju naše občine. Gre pač za to, da so nekatere proge za avtobusna podjetja nerentabilne in se zanje ne potegujejo, so jih pa pripravljena vzdrževati na željo potnikov, če bi lahko na drugih progah v istem okolišu dosegla boljši ekonomski učinek. Kdaj bo dograjena opekarna v Obrovu in koliko domačinov bo v njej zaposlenih? Na to vprašanje je odgovoril predsednik ObLO Ilr-pelje Anton Ovčarič: V septembru so začeli graditi cesto, ki bo povezovala opekarno v Jezerini z glavno cesto Reka— Trst. Ta odcep ceste bo dolg' 2,5 km. Cesta bo najprej služila dovozu gradbenega materiala za izgradnjo opekarne, potem pa za odvoz opekarskih izdelkov. Izgradnja opekarne bo predvidoma veljala 222 milijonov dinarjev. Že odobreno investicijsko posojilo znaša 82 milijonov dinarjev, 122 milijonov bo prispeval OLO Koper, občina pa bo prispevala iz lastnih skladov 19 milijonov dinarjev. Opekarna bo začela obratovati prihodnje leto. V njej. bo zaposlenih okrog 60 delavcev in razen strokovnjakov bodo sami domačini. Spričo razvijajoče se gradbene dejavnosti v občini, kakor tudi na celotnem področju koprskega okraja, zlasti v kraškem predelu, bo opekarna velikega gospodarskega pomena za hrpeljsko občino. Letno bo v začetku svojega obratovanja proizvedla okrog 10 milijonov opečnih enot, v glavnem zidno opeko in strešnike. Zalogo prvovrstne gline, ki je v neposredni bližini bodoče opekarne, pa strokovnjaki ocenjujejo, da je bo za 190 let. Del sprevoda dedka Mraza s Sneguljčico na vozilu po Postojni Tako lepega spremstva kakršnega je imel lanskoletni Dedek Mraz v Postojni, še ni bilo. Njegovi spremljevalci so v sprevodu pokazali tudi pestro gospodarsko dejavnost mesta in njegove bliž- cUu^od... stiki montažne hišice za prizadete družine v tržiču Sindikalne organizacije v našem okraju so že zbrale okoli 4,400.000 dinarjev za družine, ki so ostale brez lastne strehe ob nedavni nesreči v Tržiču. Tako so ugotovili predsedniki vseh občinskih sindikalnih svetov na sestanku z okrajnim tajništvom v ponedeljek, dne 28. decembra. Sindikalne podružnice so zbrale od svojega članstva 2,400.000 dinarjev, dva milijona pa je prispeval kolektiv Iskra iz Kranja. Z zbranimi sredstvi nameravajo kupit štiri enodružinske montažne hišice, ki jih bo izdelalo Dodjetje »Jelovica« v Skoiji Loki. Hi-lice bodo skušali postaviti v Tržiču že januarja 1960. tpUS!« rodila se je okrajna delavska univerza V četrtek, 17. decembra, je bila v Celju prva seja upravnega odbora Okrajne delavske univerze v Celju, ki io ie otvoril sekretar OO SZDL tov Stane Sotlar ter predlagal za predsednika upravnega odbora predsednika OSS v Celju Jožeta Josta. Člani so predlog sprejeli. Potem je Jože Jošt govoril o pomenu in vlogi, naše nove izobraževalne ustanove, o začetnih težavah v zvezi s prostori in o kadrih. Poudaril je nujnost tesnega medsebojnega sodelovanja vseh članov odbora. Upravni odbor je nato razpravljal o pravilniku Okrajne DU, o sistemizaciji delovnih mest, finančnem vprašanju in drugem. V ostalem je potrdil imenovanje direktorja Lojzeta Selana, hkrati pa izvolil za sekretarja Ivana Justineka. 30.000 parov čevljev vec Kolektiv tovarne čevljev »Jadran« v Mirnu je letos izdelal 30.000 parov modernih lahkih čevljev več kakor lani. Po načrtih za rekonstrukcijo tovarne, ki jih pripravljajo, pa naj bi proizvodnjo leta 19G1 podvojili — izdelali 2GO.OOO parov line lahke obutve, po kateri je veliko povpraševanje. 300.000 din — Soli v Brestanici; Na nedavnem žrebanju denarne loterije Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Novem mestu je zadela prvo premijo 300.000 dinarjev srečka, ki jo je kupil kolektiv Elektrarne Brestanica. Pred dnevi so tovariši iz elektrarne prijetno presenetili brestaniško osnovno šolo, ko so ji poklonili celoten znesek; s 300.000 dinarji bo šola opremila delavnico za tehnično vzgoio. Mladina v Brestanici se za darilo prisrčno zahvaljuje! Drugo premijo (200.000 din) je zadela srečka, ki jo ie kupil občinski odbor L T. v Trnbniem, tretio premijo pa je žreb naklonil kolektivu trgovskega podjetja Železnina v Novem mestu (100.000 din), ki je od tega podaril 20.000 din občinskemu odboru LT v Novem mestu. nj'e okolice. Pred njim je šel zmaj s torbarji, ki so obudili legendo o zmaju in nekdanjih postojnskih torbarjih, za njimi pa palčki, snežinke in živali z vseh koncev sveta. Mojca in Kekec pa sta spotoma delila bonbone in piškote množici cicibanov in pionirjev. D'edek Mraz se je ustavil na tribuni na Trgu padlih borcev, kjer je bil pravljični gozd, razsvetljen od raket ter bengaličnega ognja. Svojim mladim prijateljem je dedek zaželel srečno Družini, zlasti pa zaposleni materi, najbolj pomagamo, če med', njenim delovnim časom prevzame družba skrb za njene otroke. Tega se že več let dobro zaveda Društvo prijateljev mladine v Sežani, vendar pa vse do nedavnega ni imelo možnosti korenite rešitve vrste na videz drobnih problemov, ki so zavirali ustanovitev posebnega doma za najmlajše. Težko je bilo namreč najti prostore in otroške vrtnarice, ki bi nrevzele skrb za cicibane. Toda nujna potreba po takojšnji rešitvi tega perečega vprašanja je izsiliTa vsaj začasen izhod. Društvo prijateljev novo leto, nato pa obiskal šolsko mladino in delovne kolektive, med katere je razdelil bogata darila. Br amd v ilirski bistrici Avto-moto društvo v Ilirski Bistrici je te dni odprlo tečaj za voznike mooedov. Tečaj' obiskuje 74 mopedistov, ki bodo po 15 urah teoretičnega pouka o cestno-pro-metnih predpisih opravili izpite. sami izposlovali dovoljenje neke poslovalnice, da so okrasili njeno izložbeno okno s scenami iz taborniškega živlienja. novoletne slicice iz pirana in portoroža Portoroški otroci so za pravkar minulega Dedka Mraza doživeli lepo presenečenje: v nekaterih izložbah so se preko noči pojavili plastični prikazi raznih priljubljenih pravljic. Najlepša je bila vsekakor scena iz pravljice »Janko in Metka« v izložbenem oknu poslovalnice avtoturistične-ga podjetja »Slavnik«; domiselno in prisrčno, zares pravljično, je bil prikazan trenutek, ko malčka hrustata slaščice s čarovničine koče. Prizori iz pravljic »Snegulj-čica« in »Rdeča kapica« so se vrstili v drugih izložbah, pred katerimi se je potem rado> ustavljalo staro in mlado, tujci pa so — po svoji navadi — izložbe navdušeno fotografirali. Privlačne scene za omenjene pravljice so v razveselitev portoroških otrok pripravile pridne roke nekaterih tovarišic v okviru. društva prijateljev mladine. Pre-oblekle so stare punčke in druge lutke, jim s plastelinom. preoblikovale obraze, jih opremile še z raznim orodjem in drugimi predmeti — in vsa marljivost ter iznajdljivost sta ob minimalnih stroških dosegli, da so sicer tako puste portoroške izložbe nenadoma postale resnično privlačne. Pohvala gre predvsem štirim tovarišicam in tovarišu Fri-ganoviču, ki je z razpoložljivimi rekviziti potem uredil vse te izložbe. Priznanje gre končno tudi piranski »Pekarni in slaščičarni«, ki je pokazala razumevanje za to akcijo prijateljic mladine in jim spekla kekse, in kolače, iz katerih je bila sestavljena čarovničina kočica. Vsa zami-s'el pa lahko drugim organizacijam, pa tudi samim trgovskim podjetjem, ki razpolagajo z izložbenimi okni, služi za vzgled, kako se lahko brez posebnih stroškov, pač z nekaj iznajdljivosti in marljivosti okras'e izložbe, da so privlačne in zanimive. Pravzaprav ima vsa zadeva že tudi svoi epilog: portoroške tabornike so tako aranžirane izložbe tako navdušile, da so si še mladine je z razumevanjem vodstva šole v Sežani dobilo prostor V šolskem poslopju, v njem pa sedaj dve, sicer nekvalificirani vzgojiteljici, z vso ljubeznijo do otrok skrbita za malčke zaposlenih staršev vsaj v popoldanskem času. To je sicer prvi korak, toda dosedanji rezultati so zelo razveseljivi: boliši uspehi v šoli, lepše vedenje, osebna čistoča itd. In najvažnejše je, da so starši vsaj nekaj ur brez skrbi pri delu. Društvo pa želi, da bi razširilo čas bivanja na ves dan, da bi lahko poskrbelo tudi za tiste otroke, ki za sedaj ne morejo koristiti nekajurnega bivanja pod nadzorstvom vzgojiteljic, da bi starši in občinski ljudski odbor razmislili o možnostih vzdrževanja takšne ustanove. Gre predvsem za stalno namestitev vsaj ene učne moči, za nove prostore, kjer bodo ne samo učilnice, pač pa tudi prostori za rekreacijo otrok. DPM Sežana skrbi tudi za prehrano otrok, ki iz. bližnjih in daljnih krajev že v ranih jutranjih urah oostedejo v šolske klopi osrednje šole v Sežani. Marsikateri je doslej prinesel s seboj mrzlo malico in Iker tudi mlečna kuhinja ne more nuditi dovolj izdatnih jedil med odmori, je društvo osnovalo še posebno kuhinjo. Iz nje dobijo otroci topel obrok hrane, v glavnem enolončnice, ki so izdatne, pa vendar stanejo le 25 dinarjev. Vsekakor j'e sežansko društvo prijateljev mladine na pravi poti. Resno se zaveda svojih nelah-kih nalos. a jih zna reševati z dobro voljo, osebno prizadevnostjo članov, posebno še tajnice He- Silvestrovanje je bilo tokrat v Piranu in nosebno še v Portorožu naravnost splošno. Vreme, ki se je ustalilo prav za konec leta, precejšnja reklama in obs'ežne priprave so pripomogli, da so bili portoroški lokali letos ob pričakovanju Novega leta še bolj polni kot ob podobnih priložnostih v preteklosti. Pri vsem tem je v zgodnjih večernih urah kazalo še zelo slabo — komaj, da je že pripeljal kakšen avtomobil prve goste. Po deveti uri pa se je položaj naglo izpremenil in po enajsti uri so bili vsi parkirni prostori in celo ves obširni trg pred pomolom tako na gosto zasedeni z avtomobili najrazličnejših znamk in držav, da je pozni gost komaj še našel prostor za parkiranje. Ta velemestni vrvež, praznično razsvetljene ulice in pomol ter velikanska novoletna jelka — s stotinami pisanih žarnic okrašeno drevo ob vhodu v »Palace«-ov park — so bili hvaležni motivi za navdušene inozemske goste, ki so prihiteli sil-vestrovat v Portorož. Vrvež je bil tudi v lokalih. V hotelu »Palače« so skrbeli za ples štirje orkestri, plesalo pa se je tudi v kavarni »Jadran« in v ho- telu »Central«, kakor tudi v hotelu »Istra«, kjer je organizirala silvestrovo zabavo novoustanovljena portoroška stanovanjska skupnost. — Tu so se zbrali ob zmernih cenah predvsem domačini, medtem ko so bili ostali lokali polni predvsem gostov iz drugih krajev ter iz inozemstva. V »Palace«-u je bila nad polovica gostov iz Trsta, vseh gostov pa je bilo tu blizu 1500. Vsepovsod se je nridno jedlo in pilo ter plesalo in tako je finančni efekt tega silvestrovanja nadvse zadovoljiv. Hotel »Palače« je imel v novoletni noči preko 3 (tri!) milijone din prometa, hotel »Central« preko pol milijona (ob mnogo manjših prostorih) in piranski hotel »Metropol« tudi skoraj 400.000 din samo v tej noči. Naj omenimo še, da so bile te dni močno zasedene tudi hotelske sobe. »Central« je imel oddanih 170 ležišč, »Palače« 151 in »Metropol« tudi precej!. »Central« je (imel med gosti dve večji skupini iz Zahodne Nemčije in Avstrije; ti gostje so prisp'eli že 25. decembra in so ostali v hotelu po sedem dni; nekateri pa so podaljšali svoje bivanje tako. da ostanejo skupaj 15 dni v Portorožu. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Hrpelje Anton Ov-čarič je 31. decembra minulega leta priredil kratek sestanek vs'eh občinskih uslužbencev. V navzočnosti sekretarja občinskega komiteja ZKS Viktorja Ljubica jim je čestital srečno novo leto, nato pa je govoril o bližnjih nalogah občinske uorave. J. Z. lene Grmek, kakor tudi z razumevanjem občinskega ljudskega odbora. -er Splošna bolnišnica Koper je dogradila pri kirurškem oddelku v Izoli še obrat za fizioterapijo (usposabljanje invalidov). S tem se bo povečala zmogljivost celotnega izolskega oddelka še za 20 postelj. Nadzidani del s prezidavo dosedanjih prostorov bo golov okrog 1. marca letos dedek mraz v hrpeljski občini Na predzadnji dan starega leta je Dedek Mraz obiskal tudi Podgrad, Obrov, Iirušico, Slivje, Rodik, Prešnico, Ocizlo, Materijo in Krvavi potok. Povsod ga je šolska mladina prisrčno sprejela z raznimi kulturno-prosvetnimi nastopi. Dedek Mraz je obdaroval šolarje kolektivno s športnimi potrebščinami, orodjem za uspešnejše delo v krožkih Ljudske tehnike in z drugimi bogatimi darili. V Iirpeljah so ob novoletni jelki uprizorili pionirji in mladinci odlomek iz pravljične igre Sne-guljčica, nato pa so zapeli, zaplesali in recitirali. S svojim nastopom so navdušili številno občinstvo, ki je do zadnjega kota napolnilo dvorano, da bi z na, mi najmlajšimi pričakalo prih Dedka Mraza. Vrednost daril, ki jih je razdelil Dedek Mraz, presega 300 tisoč dinarjev predvsem zaradi uvidevnosti občinskega ljudskega odbora in delovnega kolektiva Iplas v Podgradu, ki sta ga podprla vsak s 100 tisoč dinarji, ostalo pa so prispevala druga podjetja v hrpeljski občini. ILIRSKA BISTRICA 78: Na področju ilirsko-bistriške občine so v predvidenem roku ocenili vsa stanovanja, ki jih je 1312. Na mnenja točkovalnih komisij pa je dalo ugovore le 31 stanovalcev. Občinski svet za komunalne in stanovanjske zadeve je predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj bi bila vrednost hiše, kjer je gradbeni material že dotrajan, za 11 točk nižja od predvidene. PORTOROŽ 61-24: V začetku septembra bo v Portorožu II. svetovno šahovsko prvenstvo gluhih. To veliko mednarodno prireditev bo organizirala Zveza gluhih Jugoslavije. Kaže, da bodo na njem sodelovali udeleženci iz 30 držav. SEŽANA 3: Prvi korak k reorganizaciji trgovine z mesom je bil v sežanski občini storjen s pripojitvijo podjetja Klavnica-mcs-nica Divača h »Grudi« — obratu Kmetijsko gospodarske poslovne zveze Sežana. Kolektiva obeh podjetij sta se o tej spojitvi sporazumela z namenom, da bi znižala stroške pri nabavi klavne živine. Njun sklep je na svoji seji 25. decembra potrdil Občinski ljudski odbor Sežana. Vse kaže, da bodo temu zgledu sledile še vse kmetijske zadruge, ki imajo mesnice, da se bodo z opustitvijo trgovskih poslov laže posvetile povečanju kmetijske proizvodnje.' ILIRSKA BISTRICA 30: Tovarna lesonitnih plošč Lesonit v Ilirski Bistrici je lani izdelalo 10 tisoč ton lesonitnih plošč ter je tako njen delovni kolektiv presegel predvideni lanskoletni proizvodni plan za 1600 ton. Presežek gre vsekakor na račun izpopolnje ne modernizacije podjetja, ki b _ odslej omogočala znatno višjo" proizvodnjo lesonita, po katerem vlada veliko povpraševanje na domačem in na tujem trgu. KOZINA 36: Verjetno bo že letošnjo pomlad začela obratovati v Podgradu nova delavnica igrač. Med ObLO Hrpelje in tovarno plastičnih mas Iplas iz Kopra je bil namreč dosežen sporazum da bodo razširili dosedanji obrat plastičnih mas zgolj zato, ker jc uo-volj delovne sile, ki bi se v njem zaposlila. V Materiji pa je pred kratkim začel obratovati poseben oddelek izolske tovarne Mehano-tclmika, v katerem izdelujejo učila. ObLO Ilrpelje namerava v bližnji prihodnosti najeti do 50 milijonov dinarjev posojila, da bi zgradili v Podgorju apncnico. Kakor je znano, so na tem področju velika nahajališča kakovostnega apnenca. KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA y< KULTURA PROSVETA * KULTURA P SODOBNA ŠOLSKA MREŽA V KOPRSKEM OKRAJU m Naš glasbeni svet in vsi ljubitelji operne glasbe so z žalostjo sprejeli vest, da je pred iztekom minulega leta, 30. decembra, umrl v Beogradu eden izmed najbolj znanih tenoristov, goriški rojak Josip Rijavec, ki se je rodil 10. februarja 1890 v Gradiški. Ze tukaj je kot šestošolee zbudil pozornost in glasbeni pedagogi so mlademu študentu napovedali blestečo arlero. Napoved je bila točna. Josip Rijavec se je v celoti uveljavil še zelo mlad najprej na odru zagrebške Opere, nakar je njegova pot vodila strmo navzgor. Potlej je pel na največjih svetovnih odrih zahtevnemu občinstvu, v razdobju med vbema vojnama pa je bil tudi najbolj iskan tenor za vokalno-instrumentalna dela Beethovna, Mozarta, Verdija in drugih velikih skladateljev, kar očitno kaže na to, da se je posvetil tudi koncertnemu petju. Med zadnjo vojno je Rijavec povsem umolknil, šele po osvoboditvi je znova zapel v beograjski Operi, zadnja leta svojega življenja pa se je posvetil glasbeni vzgoji' mladih pevcev in je bil profesor solističnega petja na Glasbeni akademiji v Beogradu, Da bomo znali resnično vrednotiti pevsko pot velikega umetnika, naj omenimo kratek zapisek glasbenih kritikov v inozemstvu, ki so uvrstili osipa Rijavea med 12 največjih te-orjev v svetu in so ga imenovali slovanskega Carusa. Ob drugih, na oko vidnejših uspehih, 'ki smo jih v zadnjih letih dosegli v naših prizadevanjih na kulturno-prosvetnem področju, gredo mimo nas morda preveč neopaženo uspehi, doseženi v organizaciji (sodobne šolske mreže v koprskem okraju. Morda je temu krivo 'tudi to, da vodilni prosvetni delavci le redko govore o svojih organizacijskih prizadevanjih, ki pa zahtevajo veliko nadrobnega in potrpežljivega dela. Zato je prav, da vsaj zdaj, ob zaključku enega in na pragu novega leta, zapišemo o tem nekaj več, v zasluženo priznanje. Kajti ti uspehi so znatni ter so koprski okraj v relativno kratkem času približali slovanskemu povprečju. V prizadevanjih, da bi šolsko fnrežo prilagodili našim sodob-im potrebam in vzgojnim smotrom, so se morali prosvetni delavci na Primorskem spoprijeti z. mnogo večjimi težavami, kot v drugih okrajih. Saj je bila šolska mreža, ki smo jo kot žalostno dediščino fašistične okupacije prevzeli ob osvoboditvi, tu daleč bolj razdrobljena kot v ostali Sloveniji. Tako je bilo n. pr. v koprskem okraju še v šolskem letu 1956-1957 kar 52 enooddelčnih tei 40 dvooddelčndh šol. Zato so rezultati reorganizacije šolske mreže, ki je bila izvedena v zadnjih letih, tem očitnejši in pomembnejši. Saj je letos v koprskem okraju le še 6 enooddelčnih šol s 145 učenci od prvega do csmega ter 7 dvooddelčnih šol s 312 učenci od prvega do osmega razreda. Tako je danes dejansko le se 457 učencev — od skupnega števila 13,811 osnovnošolskih učencev v okraju — ali le 3,14 odstotkov takih, ki si na svojih šolah še ne morejo pridobiti, zaradi skrčenega učnega .programa, dovolj znanja za neposredni vpis v srednje šole. Pa tudi tem bodo prosvetne oblasti skušale to omogočiti s posebnimi tečaji v teku šolskega leta, ker jih zaradi oddaljenosti ne morejo vključiti v nobeno, osrednjo, popolno osnovno šolo. To nedvomno potrjuje, da je reorganizacija šolske mreže odprla tudi učencem na podeželju vteliko širše možnosti, da si pridobijo znanje, predvideno v učnih načrtih osemletnih osnovnih šol. Konkretni uspehi reorganizacije so se pokazali že v lanskem šolskem letu. Tako so se n. pr. v istrski vasici Gradili, kjer so starši sprva kazali, podobno kot v nekaterih drugih manjših vaseh in zaselkih, do šolske reforme precej nerazumevanja in neupravičenega odpora, od 6 učencev, ki so lani končali osmi razred 'osnovne šole, kar trije vpisali na koprsko učiteljišče, kjer si bodo pridobili strokovno znanje in s tem boljši kos kruha v življenju. Ugodni vpliv šolske reforme se je v letošnjem šolskem letu pokazal že tudi v zboljšanju ravni pouka. Tako so se boljši uspehi pokazali posebno v razredih, kjer je pouk že po novem učn'em načrtu, Zlasti pada v oči dejstvo, da so veliko boljši uspehi v petem razredu osnovne šole, kot v prejšnjem prvem razredu gimnazije, 2e teh nekaj podatkov nam kaže, da je šolstvo v koprskem okraju, ki šteje 111 tisoč prebivalcev, danes postavljeno na čvrste sodobne osnove, odkoder bo pot napr'ej sicer še vedno težavna, vendarle lažja. Saj je v okraju 138 šol s 16.080 učenci ter 656 stalnimi učnimi močmi. Za temi, na videz suhoparnimi podatki, pa se skriva vrsta težav, ki so jih morale prosvetne oblasti skupaj s komunami prebroditi v zadnjih letih, da smo prišli do take sodobne mreže, ikjer vsak sedmi prebivalec obiskuje šolo, ki mu, z malimi izjemami, nudi izobrazbo za nadaljnje obiskovanje srednjih šol in odpira pota k višji strokovni izobrazbi. V preteklem letu so v koprskem okraju naredili tudi nov korak v strokovnem šolstvu. V Postojni sta začeli z delom Srednja gozdarska šola Slovenije ter šola za kvalificiirafne delavce v gozdarstvu, ki po svojem pomenu, ter sodobno urejenih učilnicah in internatu pomenita znatno novo prosvetno pridobitev za primorsko ljudstvo. Na vajenski šoli v Sežani pa je bil ustanovljen oddelek za telekomunikacije. Tako se tudi mladini, ki živi oddaljena od v'ečjdh središč, odpirajo možnosti za strokovno šolanje in usposabljanje za poklic. Teh uspehov pa si ni moči zamisliti brez znatne gmotne podpore družbe. Zato je še posebno ra-zveseljivo dejstvo, da razna gmotna in organizacijska vprašanja šole ter razprave o vzgoj-no-izobraževalni vsebir/i pouka postajajo vse bolj stvar celotne družbe. To potrjuje tudi veliko zanimanje, 'ki ga za vprašanja šolstva kažejo razne družberie in politične organizacije. Ob še vedno perečih gmotnih vprašanjih šolstva je zlasti razveseljivo, da kažejo povečano skrb zanje tudi gospodarske organizacije. Tako so v Ilirski Bistrici začeli z gradnjo novega sodobnega poslopja za osnovno šolo s sredstvi, ki so jih prispevala tamkajšnja podjetja. Podobno nameravajo letos začeti tudi v Kopru z gradnjo osnovne šole s sredstvi, ki so jih že obljubila razna koprska podjetja. Razen uspehov v rednem šolstvu so se v letošnjem šolskem letu uveljavile že tudi razne oblike izobraževanja odraslih. Tako je v oddelkih za odrasle pri Ekonomski srednji šoli v Kopru vpisanih 242, na italijanski ekonomski srednji šoli v Piranu 30, na osnovnih šolah v okraju pa 325 slušateljev. Vse kaže, da se bodo te oblike izobraževanja, ki jih še izpopolnjujejo, pri delovnih ljudeh v koprskem okraju vedno bolj uveljavljale. V letošnjem šolskem letu bodo glavna prizadevanja prosvetnih oblasti v koprskem okraju n amen j en a vzgojno- i zobraže valn i ravni pouka, pri čemer bodo učiteljem nudili vso možno pomoč z dobro organiziranimi seminarji, Po drugi strani pa bodo morali skupaj z občinskimi odbori posvetiti še večjo skrb postopnemu reševanju gmotnih vprašanj šal, ki postajajo pereča tako v Pivki, kot v Postojni ter zlasti v vsem obalnem področju,, kjer šolskih prostorov že danes najbolj primanjkuje, Zato bo z združbnimi sredstvi gospodarskih organizacij in občinskih odborov potrebno čimprej pristopiti k izdelavi potrebnih načrtov in začetku gradnje tam, kje je najbolj nujno. V lepo okrašeni dvorani Sindikalnega doma v Izoli so imeli izolski taborniki tik pred zaključkom leta svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 70 tabornikov in tabornic odreda »Jadranskih stražarjev«., Med prisotnimi ie bilo tudi več go- il mm ^iMm1 IZSEL JE GOSPODARSKI KOLEDAR 1900 Gospodarski koledar 1900 je brez dvoma lepa, zanimiva in koristna publikacija, saj vsakomur — doma in po svetu — nudi zbir naših delovnih uspehov, težav in problemov ter nalog za bodočnost. Zato je prav, če najde pot do slehernega Javnega in družbenega delavca, ki se želi podrobno seznaniti z našim gospodarskim razvojem. V letošnjem Gospodarskem koledarju je vrsta zelo pomembnih gospodarskih člankov, ki obravnavajo posamezne Industrijske panoge, kmetijstvo, zadružništvo, gozdarstvo, gradbeništvo, obrt, bančništvo, zavarovanje, promet, trgovino, turizem, lovstvo, ribištvo itd. Uvodni članek je napisal o pomenu znanstvenega, tehničnega in strokovnega tiska Franc Leskošek-Luka. Uredništvu Nove proizvodnje, ki že od leta 1953 dalje redno izdaja Gospodarski koledar, je treba izreči za to pomembno publikacijo vse priznanje, posebno še, ker je tudi tehnično lepo urejen. H a n s F i s c h e r : ROJSTNI DAN — TAČKA V Cicibanovi knjižnici pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani sta izšli dve prisrčni zgodbici, in sicer »Rojstni dan« in »Tačka«. Obe zgodbici sta izredno prisrčni in polni veselih in posrečenih zamisli, v njih nastopajo skoraj vse domače živali, glavna junaka pa sta mucka Mrnjav in Godrnjavka s svojo številno dru-žinico ter psiček Lajavček, Obe knjižici je napisal in ilustriral Hans Fischer, prevedel pa Cene Vi-potnik. slov raznih družbenih organizacij iz Izole m Kopra. Po uvodnih formalnostih je poročevalec opisal delo odreda v preteklem letu, razne akcije in številne izlete članov. Posebno pohvalo so dobile ekipe, ki so se udeležile mnogoboja v Mariboru, kjer je odred izolskih tabornikov zasedel med 23 organizacijami 6. mesto. Poročilo taborovodje je vsebovalo tudi delo in življenje tabornikov na taborjenju v kočevskih gozdovih, kjer se je Večje število mladih tabornikov prekalilo v izkušene ljubitelje in poznavalce narave. Na občnem zboru so si izolski taborniki izvolili tudi novo vodstvo, ki bo nadaljevalo uspešno delo predhodnikov. Kot doslej, bo tudi novi odbor skrbel zlasti za povečanje števila članov, predvsem mladine, ki najde v tej organizaciji dobrega vodnika, Buki OBZORNIK 60, št. 1 Iz vsebine: Konstantin Paustovski: Cipkarica Nastja; B. B.: Homer — prvi vrh evropske poezije; Ilomer-Sovre: Gostija pred tisočletji; Almed Sncdj: Moje srce, Alžirija; Janez Menart: Ljubi kruhek; Emil Zola: Jagode: Peter Karvas: Pasja dediščina; Krvave arene; B. Traven: Dinamit; Nova etapa v raziskovanju vesolja: Ari Sternfeld — zavojevalec meseca: Mu-hamed Tejmur: Siromašnim brezplačno; Eugen IVirth: V močvirjih spodnjega Tigrisa; Holbein, veliki mojster; Plemelj: Oh, ta šola!; Ple-melj: Likalnik iz tujine; Odkritje žarkov X; Elektronska pečica; Kozmetika za vsakogar; Koristni nasveti. Kot ie znano, je šolska reforma postavila vse prosvetne delavce pred odgovorne nove naloge, ki terjajo od vzgojiteljev znatno več prizadevanja, kot ga je zahtevala stara šola. Upravičeno pravimo, da terjajo »celega moža«, saj zahtevajo novi učno-vzgoj-ni smotri poglobljeno politično-ideo-loško izobrazbo ter temeljitejše poznavanje našega družbenega razvoja, pa tudi poglobljeno strokovno pedagoško znanje in nove vzgojne prijeme in metode. Zato je med sklepi, ki so jih prosvetni delavci koprskega okraja sprejeli na ustanovnem obenem zboru svoje nove stanovske sindikalne organizacije — Društva znanstvenih in prosvetnih delavcev, ki je bil konec preteklega oktobra v Kopru, ko so sklenili poglobiti svoje politično in strokovno izpopolnjevanje, pomemben tudi sklep o poživitvi Pedagoškega društva za koprski okraj. Ta sklep so številni prosvetni delavci, ki žive s svojim poklicem, nedvom- no z zadovoljstvom pozdravili. Pedagoško društvo je namreč v koprskem okraju obstajalo že pred leti, ter kazalo že živahno vzgojno ter znanstveno dejavnost, ki je lepo obetala. Ustanovljeno je bilo leta 1953, še v mejah nekdanjega koprskega okraja. Po prizadevanjih predsednika prof. Boža Cernelča, predavatelja metodike na koprskem učiteljišču, ter agil-ne tajnice Marte Trobčeve, je od začetnih 12 kmalu zraslo na nad 30 članov. Med drugim so pričeli s temeljito anketo o socialnih razmerah osnovnošolskih otrok, o vplivu alkoholizma na učne uspehe in zbrali že precej gradiva, ki pa je v glavnem ostalo nepublicirano. Društvo je delovalo nekako tri leta, nakar je njegova dejavnost povsem zamrla po krivdi novega odbora, ki je za prvim prevzel vodstvo tega društva. Zdaj so nalogo za poživitev pedagoške znanstvene in društvene dejavnosti zaupali mlademu prof. Mi- OC DVEH NOVIH KNJIGAH MLADINSKE KNJIGE »Otroške in mladinske igre« (izbral in uredil Lojze Filipič) in »Ljudska epika« (srbska in hrvatska, uredil Janko Jurančič, zbirka Kondor) »Narodne pesmi izumirajo, kdor ne verjame, naj gre h kakemu tabornemu ognju in ne bo rekel .izumirajo' temveč ,so izumrle".« Take trditve nas niti ne vznemirjajo, ker zaradi svoje nezavzetosti mislimo, da taka ali drugačna sodba stvari same ne spremeni. »Pustimo času čas, na koncu bomo pa videli!« bi dejali. In vendar, narodne, pesmi izumirajo in se porajajo, izumrle pa ne bodo. Daleč daleč je sicer že čas pravljičnega Orfeja, čigar pesmi so imele tako moč, da so se na njegov ukaz mogočne skale kar same postavljale v trdno zidovje. Ni pa daleč čas, ko je ponarodela in narodna pesem vlivala poguma našim borcem, jim dvigala dulia in voljo ter jim kazala pot v lepšo bodočnost. Narodna pesem živi in bo živela, drugače ne bi že stoletja nosila tega imena. Ako pridejo v njeni zgodovini tudi temne ure, ko jo porinejo v ozadje, to še ne pomeni, da bo izumrla. Pretrpeti mora pač tisto, kar je morala okrog leta 1780 pretrpeti nemška narodna noša, ker so ji skoraj vsi nadobudni evropski mladeniči obrnili hrbet in so začeli oblačiti tako, kot »junak njihovega časa« Werther (glavna oseba v Goethejc-veni romanu). Narodna pesem je bila neizčrpen vir modrosti, pristnosti in neposrednosti že od nekdaj, ne samo od romantike naprej, ko so jo uradno postavili za vzor vsake prave umetni- ne. Od kod pravzaprav umetna literatura, če ne prav iz nje? Homer je zrastel iz epskih narodnih pesmi, grška tragedija in komedija sta se razvili iz nje, čudovita in nepojasnjena moč renesančnih pesnikov izvira prav tako iz nje, konec koncev tudi vsi mojstrski romantični umetniki iščejo pravi navdih ob njej, ravno tako modernisti, kakor na pr. Zupančič, Kette in Murn. Ne moremo seveda zanikati, da ni bilo obdobij, ko je bila pristna ljudska pesem isto kot nedovršenost, nepopolnost, nepoznavanje pravil in podobno. Tako sodi morda o njej tudi današnji čas, čigar sinovi so preveč zagledani v lastne uspehe, pozabljajo pa na zasluge očetov. Cc pa bi že morali priznati, da Je narodna pesem pokopana, s tem Še vseeno ostane ogledalo narodove kulture. Čaščenje umrlih namreč jasno kaže, koliko je narod omikan. Spoštovanje narodnih pesmi torej priča o visoki narodni kulturi. Isto lahko rečemo za otroške in mladinske igre. Literatura, ki nima na svojih sicer še tako bogatih knjižnih policah lepega števila iger za otroke in mladino, si ne sme lastiti prilastka popoln. Borna zaloga otroških in mladinskih iger v našem jeziku ravno komaj varuje slovensko slovstvo pred gornjim očitkom. A to velja le za čas pred to vojno; do takrat namreč imamo še kar dovolj dramskih stvaritev za mladino, po vojni pa je žal drugače. Mimogrede lahko rečemo, da je »nevzgojena ro-batost« današnjega mladega rodu med drugim posledica tudi tega, ker nimamo dobrih mladinskih iger in zato išče mladina zadovoljstva v puhlih kavbojkali. Zaradi teh dveh dejstev sta dve knjižici, ki jo je poslala med mlade bralce Založba Mladinska knjiga, kol ploha v hudi suši. Gre namreč za izdajo srbskih in hrvatskih epskih narodnih pesmi in starejših slovenskih otroških in mladinskih iger. Srbske in hrvaške epske narodne pesmi so na srečo izšle v zbirki Kondor, ta zbirka pa je ravno med mladino najbolj razširjena. Tako bo izdaja, ki ima poleg mojstrskih Me-štrovičevih umetnin in pregledne Jurančičeve spremne besede še pre-potreben slovarček, gotovo dosegla svoj namen. Otroške in mladinske igre pa so namenjene bolj igralskim družinam pri Svobodah in te bodo prav nespretne, če ne bodo segle po njih. Kako je bilo z narodno pesmijo in z igrami za mlade v naši preteklosti? Dobro in slabo, a večkrat slabo. Tudi danes se ne moremo pohvaliti, da nismo vnuki prednikov, ki jim Je bila narodna pesem postranska zadeva. In zato morda danes še prav posebno drži, da sta spoštovanje narodnih pesmi ter bogat seznam otroških in mladinskih iger verna zagovornika ali pa nepopustljiva tožnika visoke narodne kulture. Jože Hočevar lanu Marušiču, ki predava pedagogika in psihologijo na koprskem učiteljišču, in ki je ta specialistični pedagoški študij končal na ljubljanski univerzi, kamor je odšel prav na pobudo prvega odbora Pedagoškega društva. V pogovoru o tem, kakšno naj bi bilo področje dejavnosti Pedagoškega društva, nam je dejal, da ima po njegovem mnenju tudi Pedagoško društvo v okraju svojo »državljansko pravico« — poleg Društva prosvetnih in znanstvenih delavcev, ki bo moralo svojo dejavnost posvečati predvsem ideološkim, strokovnim in sindikalnim vprašanjem. Pedagoško društvo pa ima svoj specifični delokrog, ki naj bi bil v naslednjih nalogah: Popularizirati razna važna vzgojna vprašanja, zlasti prek raznih oblik »Šole za starše« ter stalnih rubrik v lokalnem tisku in Radiu, kjer bi obravnavali praktične vzgojne probleme. To je tem bolj važno za uspešno uveljavljanje šolske reforme, ki postavlja šolo sredi družbe in družbenega dogajanja, obenem pa z družbenim upravljanjem v šolstvu javnost angažira v večji meri pri reševanju raznih vzgojno-izobraževalnili in gmotnih ter organizacijskih vprašanj šolstva. Druga, nič manj važna naloga pedagoškega društva bi bila strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje članov ter ostalih prosvetnih delavcev v okraju za boljše vzgojno delo, ki ga nujno terjajo novi učni programi. To bi dosegli zlasti z raznimi strokovnimi predavanji v okviru društva, Predavali bi bolj razgledani člani društva sami, nekaj predavateljev pa bi povabili tudi iz Ljubljane. v diskusijah, ki bi se razvijale po takih predavanjih in seminarjih, bi pedagoški delavci iz okraja izmenjavali svoje praktične izkušnje iz šol, ter tako dopolnjevali svoje teoretično znanje. Tretja naloga društva pa bi bilo znanstveno raziskovanje in proučevanje praktičnih izkušenj in ugotovitev na vzgojnem področju. To bi bila specifična naloga društva.' kot: velja to za ostala Pedagoška društva v Sloveniji, katerih dejavnost se bo v nadaijnem razvoju usmerila v raziskovalno znanstveno delo. Zato bo mnenju prof, Marušiča potrebno v raziskovalno društvo pritegniti take praktike, ki bodo pripravljeni sodelovati pri širšem pedagoškem raziskovanju. Pedagoška teorija namreč ni statična, dogmatična resnica, temveč jo mora praksa neprestano preverjati, izpopolnjevati in oplajati, da bo pouk na naših šolah res tako življenjski, kol ga terjajo smotri šolske reforme. Zato je potrebno /. znanstveno natančnostjo in potrpežljivostjo raziskovati okoliščine, v katerih prosvetni delavci delujejo, da bi znali bolje v praksi uporabljati teorijo, obenem pa ugotavljati učinkovitost svojega vzgojnega in izobraževalnega dela. (sd) £ N O ¥ O NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLIČU ZSOLT HARSÂNYI: Odlomek iz biografskega romana pod gornjim naslovom o Franzu Lisztu; knjiga je te dni izšla pri mariborski založbi »Obzorja«. Prevedla Geraa Hafner — opremil Oton Polak V romanu Madžarska rapsodija je upodobil priznani madžarski pisatelj Zsolt IIarsanyi zanimivo in na moč razgibano življenje velikega pianista in skladatelja Franza Liszta. Roman je preveden že skoraj v vse evropske jezike. Franz Liszt je bil čudežni otrok in je že v svojih deških letih očaral evropsko koncertno publiko. Dolga leta je kot nomad potoval po evropskih prestolnicah in publika je kar norela od navdušenja. Njegovo suge-stivno umetniško silo in njegovo vir-iuoznost so primerjali s Paganinijevo. Čeravno ic bil koi umetnik slaven in povsod spoštovan, je bilo njegovo osebno življenje bridko in polno razočaranj. Predstavnik pisarne dvorskega orkestra v Madridu jc slavnemu umetniku že več kot dvajset minut razlagal nadvse stroga pravila, po katerih naj bi se ravnal na koncertu, ki ga je nameraval prirediti na dvoru. Razlage zlepa ni bilo konec, zakaj tako imenovana španska etiketa na dunajskem dvoru sc jc vsekakor zelo razlikovala od le-te v Escorialu. Liszt je izkoristil trenutek, ko je dvorjan nenadoma obmolknil, in ga vprašal: »Prosim, oprostite, toda rad bi vedel, kdaj bom predstavljen njenemu veličanstvu kraljici.« Dvorjan je osupnil. »Predstavljeni? Toda, dragi maestro, kaj vam ne pride na misel? Predstavljeni so ji samo listi gospodje in gospe, ki jim to dver dovoli. Da bi pa umetnike predstavljali kraljici, ne, tega Španska dvorska etiketa ne predvideva.« »Prav. Toda, kako pa si sploh to zamišljate: igram naj v hiši, ne da bi se predstavil gospodarju in njegovi soprogi, pa četudi sta kralj in kraljica? Saj bi me upravičeno imela za neotesanca.« »Toda, dragi maestro, prosim vas, skušajte me razumeti: bilo bi zoper etiketo. Tudi kraljica se mora ravnati po njej. Četudi bi njeno veličanstvo želelo, da ji predstavijo maestra, bi se to ne moglo zgoditi, zakaj bilo bi proti predpisom dvorske etikete.« »Kakšna škoda! Nameraval sem igrati pred kraljico, ker pa vidim, da je marsikaj drugače, kot sem si bil mislil, se bom pač moral temu veselju odreči.« Seveda s tem zadeva še ni bila urejena, naposled pa se je le vse tako izteklo, da so umetniku ugodili. Zgodilo se je nekaj neverjetnega: pianist je užugal špansko dvorsko etiketo, ki je bila neznansko stroga. V pisarni, kjer so reševali te zadeve, so tri dni pozno v noč brskali po državnih arhivih, iščoč, če se je kaj takega že primerilo na dvoru, toda iskali so zaman. Potemtakem španski vladarji dotlej niso bili tvegali, da bi sprejeli kakega glasbenika. Zgodil se je čudež: dvorska pisarna je obvestila doktorja Francisca Liszta, da ga bo njeno veličanstvo Elizabeta Španska z veseljem sprejela v dvorani v Palacio Real. In doktorja Francisca Liszta so ob določeni uri odvedli v dvorano, kjer se je brezhibno priklonil, seveda tudi po španski etiketi. Ko pa je dvignil pogled, je stal pred deklico štirinajstih let. Liszt je s svojim koncertom tako navdušil nadvse strogi Španski dvor, da ga je kraljica Elizabeta odlikovala z redom Karla III. in mu podarila zaponko s čudovito lepim diamantom. Pa tudi Llsztovi javni koncerti so takisto uspeli kakor le-ti na dvoru. Madrid Je navdušeno slavil čudežnega pianista. Časniki so prl-občevnli kritike, napisane v samih presežnikih, pa tudi pesniki so kar tekmovali med seboj s hvalospevi velikanu glasbe. Eden izmed njih je napisal: "Geniju ves svet je domovina, v.ato Španija Liszta slavi kot svojega sina.« Iz Španije je odpotoval naravnost v Bonn, da bi prisostvoval odkritju Beethovnovega, spomenika: da so ga sploh postavili, je bila v veliki meri prav Lisztova zasluga, saj je zanj prispeval levji delež. Spomenik bi bil moral napraviti Italijan Bartolini, toda do tega ni prišlo, zakaj zoper to so ugovarjali nemški kiparji, in tako je mednarodna zadeva postala narodnostna. Naročilo so zaupali nemškemu kiparju. Odkritje tega spomenika je bil take pomemben dogodek, da jc odjeknil po vseh glasbenih središčih Evrope. Vse države so poslale tja svoje najslavnejše skladatelje in tako so se po uličicah tega nevelikega mesta ob Rcni sprehajali: Spontini, Auber, Halévy, Thomas, Mendelssohn, Schuman, Glinka, Nikolai, in mimo teh slavnih še stotina muzikantov, ki se še niso bili uveljavili: med njimi je bil tudi Richard Wagner. Ko je bil France Bevk: RAZBOJNIK SALADIN (Mladinska knjiga — Ilustracije Karel Zelenko) Bržkone ga ni, ki bi ga ne mikale skrivnostne, temačne in napete zgodbe o razbojnikih. Takšno zgodbo je napisal tudi pisatelj France Bevk. Iz svoje fantazije in doživetij je obudil pozabe razbojnika Saladins in njegovo žalostno usodo. Razbojnik je živel, kakor nam pripoveduje pisatelj že v uvodu, nekako pred petdesetimi leti, v Bevkovi ožji domovini, na Tolminskem. Zgodbo o njem je povedal pisatelju sošolec. Delo je napisano živo in napeto, za vsem tem pa čutimo pisatelja, ki nevsiljivo pripoveduje in poučuje o tem, kakšno je življenje ln kakšna sta resnica in pravica. zvedel, da je Liszt dopotoval, je pri priči odhitel k njemu, da bi ga pozdravil in mu povedal, kako neznansko se veseli snidenja z njim. Toda proslav so se v velikem številu udeležili ne le umetniki, temveč je prišla tudi angleška kraljica Viktorija s svojim soprogom, prišli so pruski kralj in kraljica, nekaj prestolonaslednikov in mnogo odličnikov. Kakor so pisali bonnski časopisi, sc jc na proslavah očito pokazalo, kdo je središčna osebnost takratnega glasbenega življenja. Nedvomno je bil to madžarski pianist. Pri vseh organizacijskih vprašanjih glede proslav jc imel on odločilno besedo, okrog njega so se zgrinjali ljudje, kadar je stopil v to ali ono nabilo polno restavracijo. In ko je hitel po bonnskih uličicah, so mu prav za trdno vselej in povsod vzklikali »Hoch!«. ln Liszt je bil tisti, ki je dirigiral veličastni koncert v čast Beethovnovemu spominu, on je igral na klavirju, in skratka: bil je največji med velikimi. Slavili so ga domala tako kakor genialnega pokojnika. FRANCÈ BEVK: A. S. MAKARENKO: w E O romanu, ki ga jc te dni v ponatisu izdala Mladinska knjiga - Prevedel iz ruščine Janko Moder - Oprema Branko Simčič Po Oktobrski revoluciji je ostalo v Rusiji mnogo otrok brez staršev. Potikali so se po obširni in opustošcnl zemlji in živeli na način, ki se zdi najbolj lahak in najbolj pustolovski. Večina izmed njih so postali tatovi, žeparji, vlomilci in ccstni razbojniki. Takšne »ptičke brez gnezda« so po-lovili in jih spravili v posebne zavode. Enega takšnih zavodov je vodil tudi A. S. Makarenko. Zadal si je nalogo, da »te tolovaje« prevzgoji. Tej prevzgoji je posvetil vse svoje življenje in ji podredil tudi lastne osebne želje in zahteve. Delo je bilo več kot naporno in ni trpelo polovičarstva. Makarenko je uspel. Njegovi gojenci, ki bi v kapitalističnih družbenih razmerah učakali prej ali slej plinsko celico ali električni stol, so postali zdravniki, inženirji, pro- fesorji, znanstveniki, strokovnjaki itd. V enem takih zavodov, kjer je bil vzgojitelj tudi Makarenko, so začeli pred kakimi petindvajsetimi leti »kandidati za vislice« izdelovati fotoaparate. Ta vzgojni zavod pa se Jo hitro razvil in je postal center sovjetske optične industrije. Delo je memoarslto in je napisan® s takšno toplino in ljubeznijo, mimo tega pa. tudi s tolikšnim humorjem, da oči kar hlastajo od strani do strani. Zaradi tega se je Mladinska knjiga odločila in izdala ponatis. »Pedagoška poema« je prevedena v vse velike svetovne jezike in so jo posneli tudi na filmski trak. Gorki je o njej dejal, da je to eno izmed najčudovitejših del v književnosti OUto^ brske revolucije. Odlomek iz potopisa za mladino, ki je pravkar izšel pri Mladinski knjigi opremil Miklavž Omersa Ilustriral in Bevkovo knjižico »Ob morju in Soči« Štejemo med prve potopise, ki so namenjeni našim šolarjem. Pisatelj jo je napisal kot nadaljevanje knjige »Pisani svet«. V tej knjigi opisuje svoje potovanje s stricem in malo Tinko, skupaj z njima spoznava lepe obmorske kraje, njihovo zgodovhio in izve, kateri pom0mbni možje so tod živeli in ustvarjali. V odlomku, ki- ga objavljamo iz te knjige, se bomo s pisateljem podali na devinski grad. Pri Sesljanu, ki čepi visoko na morskem bregu, smo zdrčaili na cesto, ki prihaja ob obali iz Trsta. Spodaj, ob morju, je zalivček s kopališčem. Čez nekaj mi- THOR HEYERDAHL: SKRIVNOST VELIKONOČNEGA OTOKA Potopis slavnega pisca »Kon Tikija«; izšel pri Mladinski knjigi — Iz norveščine prestavil Janko Moder, opremil pa Uroš Vagaja Ime Toma Heyerdahla je zaslovelo pred kakimi dvanajstimi leti, ko je sestavil preprost splav in se odpeljal z njim iz Južne Amerike na Polinezijsko otočje. S tem je dokazal naselitev davnih ljudstev iz ameriškega kontinenta. "O tem svojem potovanju je napisal knjigo z naslovom »Kon Tik-i« in njegovo ¡ime je zaslovelo po vsem svetu. Knjiga je bila prevedena v 50 jezikov. Ko se j'e peljal s Kon Tiki-jem mimo Velikonočnega otoka, so vzbudili v I-Ieyerdahlu zanimanje velikanski rumeni kipi, ki so bili že stoletia uganka učenjakom. Kakšne sikrivnosti skrivajo v sebi? Na to vprašanje je skušal odgovoriti znanstvenik in pisatelj v delu, lei mu je dal naslov »Aku-aku«. Knjiga je pisana izredno živo, razgibano, napeto, obenem pa s treznim objektivnim pogledom znanstvenika. Izšla je pri Mladinski knjigi; prevod iz norVeščine je oskrbel Janko Moder. nut vožnje smo v Devinu, ki je s'edel na visok skalnat breg. Vas je bila nekoč obzidana in utrjena; prav do danes so se ohranila vrata obzidja. Novejši devinski grad, ki stoji na visoki, navpični skali nad morjem, je dobro ohranjen, v njem so mnoge dragocenosti. Zmeraj me je najbolj zanimal stari grad, čigar razvaline strmijo z ozke, visoke, od morja iz-podjedene skale. Z nekim strahom in spoštovanjem sem stopil med na pol porušene zidove, ki že stoletja kljubujejo viharjem. Kdo ve, kaj vse se je tod dogajalo, medtem ko so devinski ribiči v svojih barkah veslali no morju! Med ljudstvom se je ohranila pripovedka, ki se nanaša na ta grad: Nekoč je živel na devinskem gradu hudoben vitez, ki je zelo slabo ravnal s svojo ženo. Ta mu je odpuščala vse žalitve in skušala z dobro besedo omečiti njegovo .trdo srce. Toda mož se je je nazadnje tako naveličal, da je iztuhtal peklenski načrt, kako bi se je iznebil. Nelki večer jo je izvabil na ozko pečino pod graj- BOREC, št. 12 Iz vsebine: Dobro se prlpravimol (F. S.); Jesen 1914 (Tone Seliškar); Vojska novega kova (F. S-); Po dolgih stoletjih smo stopili na morje (P. A. Ogarev); Po poti negovanja partizanskih tradicij (M. P.); Prisrčno srečanje s tovarišem iz Poljske (M); Iz vrst naše inteligence je zraslo 40 narodnih herojev; Študenti v boju proti belemu terorju (Ivan Kreft); Grenak očitek (Tone Seliškar); Podoba štirih desetletij v Loški dolini (F. Strie); Dokumenti revolucionarnega gibanja v Mariboru 191B do 1941 (France Flli-pič); Osamljen strel (Tone Seliškar); Najlepši spomini (France SušterSič); Pohod na Koroško — decembra 1943 (Karel Pohleven); Marcel (Jožko Baje); Leto miru (Miran Ogrin); Sekretar ANPI o naši ZB in ZVVI; »Bil sem partizan v Jugoslaviji«; Nenavadne zgodbe:I zdajalec (V); Ustje v krvi in ognju (Alojz Ravbar); Kako je padla postojanka v Braniku (Alojz Ravbar); Samo dva sta ostala živa (Črtomir Šinkovec); Brez odlikovanj (Marcel Kroncgger); Narodnoosvobodilni boj v Prekmurju (Jože Janež); Nova partizanska pesmarica; Pesem borbe in zmage; Ob spominskem zborniku 11. SNOUB Miloša Zidanška (F. F;); Se ne veste?; Naša mnenja in naša stališča — Nekaj pripomb k našim proslavam (M. P.); »Pot na Lisec« (M. P.); Povest o Iiuski (M. P.); Organizacija Zveze borcev — Za tiste, ki nimajo splošne izobrazbe (France Pokovec); Obiskali srrto Buchenwald (France Filipič); Pisma uredništvu; Kratice novice; Partizanska dobra volja — Nočni dogodek; Tiskarski škrat pod smreko; »Nikar ne povej!«; »Breda naprej!«. »SLOVENSKI JADRAN« V SLEHERNO HIŠO SLOV. PRIMORJA! HELENA BOGUSZEWSKA: Povzetek povesti za mladino, ki je izšla pri Mladinski knjigi — Iz poljščine prevedel France Vodnik — Ilustracije in oprema Marija Korenova Povest Helene Boguszewske Za zelenim nasipom, ki jo je prevedel iz poljščine France Vodnik, je zajeta iz življenja teko imenovanih malih ljudi. Zgodba je na kratko takale: Mali Stanki se na cesti pridruži ipes, ki je stalno za njo; to ji je všeč, a se hkrati boji, kaj bodo reldi doma, če bo prišel z njo. Doma pa imajo druge skrbi. Gospodar jim je odpovedal stanovanje in zdaj so se že odločili: odšli bodo za Vislo, na Livade za zelenim nasipom, kjer tudi drugi že postavljajo skromne hišice. Prav zdailje računajo, koliko bo stalo. Čez poletje bodo kar v zasilni kolibi, ki jo bodo ob dežju pokrili z dežnikom. Tudi pes ibo prav prišel, za čuvaja bo, pravi stric. In tako- pridejo z vozičkom, nalože nanj svoje stvari, vrh vs'e-ga posadijo najmlajšo. Kristino, in odrinejo. Oče je bil medtem pripravil zasilno kolibico. SIcer pa je poletje in spe lahko kar na prostem. Kraj je lep, še lepše so njihove sanje o bodo- čem domu, vrtičku, jablanah, rožah, golobih. O teh sanjari zlasti Stankin brat Teodor. 'Stric pa igra na harmoniko. Les že imajo, kupil ga je oče pri razprodaji neke podrtije, zato je ž'e počrnel, a bo kljub teniu še dober. Le še opeke ni, sicer pa jo potrebujejo samo za podzidek, hišica bo pa kar lesena. Vsi se lotijo opravila pri zemeljskih delih. Ko je to opravljeno, gre oče pritiskat v bližnjo opekarno. K temu ga sili zlasti mati, Idi se boji, češ kaj bo, če pride jesbn pa bodo »taborili« še vedno kar pod milim nebom. V opekarni se Teodor seznani z dečkom svoiih let, ki je tam v koloniji in ima golobe. Tudi Stanka dobi prijateljico v Ireni, hčerki sosednje družine. Kadar ne pomagata doma in le utegneta, se obiskujeta in hodita v bližnjo točilnico poslušat muzi-ko, ki igra v omari z napisom »Tirolec in njegov sin«. Pes, ki so mu dali ime Pazi, je za čuvaja, a nekoč ga pogreše. Ali je ušel, ali ga je kdo ukradel? Vsi so žalostni. Vrne se ves blaten. Bil je pri Visli. Ta je zaradi deževja, iti se je začelo po 'lepem ¡poletju, jela naraščati. Sprva se zaradi tega ni nihče vznemirjal, ali o tem začno pisati časopisi. Prihajajo varnostni organi, preti nevarnost, da bo voda predrla nasip in poplavila travnike z ljudmi in njihovimi še nedodelanimi •hišicami. Morajo se že pripraviti za odhod. Toda po noči napetega pričakovanja in groze, ko je nevarnost najhujša in nihče ne spi, se zvedri in voda začne upadati. Vse znova prešine veselje Ljudje delajo dalje, že imajo streho nad Beboj, že zataknejo na vrh snrre-kico. Tudi Kowalczykovi (Kovačevi), Od nekod prideta dva godca. Ali se bosta ustavila pred njihovo hišico? Tako ste sprašuje mala Stanka. Če se bosta, pomeni, da jo imata že za »pravi dom«, če bosta šla mimo, bo to slabo znamenje. Ustavila sta se. Tako se povest veselo in srečno zaključi. skim zidom, da bi jo pahnil v morje. A ko jo je zagrabil, se je žena ustrašila in hotela poklicati na pomoč. Toda iz prsi se ji je iz vil komaj rahel vzdih, nato je onemela. V svoji silni bolečini se je spremenila v kamen. Poslej se je bela gospa vsako noč prebudila -iz svoje otrplosti in začela svoj nočni pohod p« gradu. Trikrat se je prikazala in trikrat zopet izginila v mračnih grajskih sobah. Skozi odprta vrata je šla iz sobe v izbo, dokler ni ppišla v kamrico, kjer je nekoč ležalo v zibelki njeno dete. Tata je stala in molčala, zapustila zibelko ob zori, se neslišno vrnila v skalo, kjer jo je bolečina zopet spremenila v kamen. V steni nad starim gradom stoji bela skala, ki ima obliko žene. Ljudska domišljija ji je s pripovedko vdahnila življenje. Štivan, zadnja slovenska vas ob morju, se zdi le za lučaj oddaljena od Devina. Tu se cepi cesta proti' Gorici. Reka, ki smo jo srečali ob ustju Vremske doline, tu z imenom Timav, priteka izpod kraških skal. Zdaj menda razumete, zakaj so Italijani njen gornji tok krstili za Gornji Timar. O Tamavu so pisali že stari rimski pisatelji in govorili o d'eve-tih izvirih. Še poldrug kilometer ima do morja. Tu so bili tudi Argonavti prišli čez Kras, spustili svojo ladjo v valove in rar-vili jadra. Ob enem izmed treh rokavov Timava je nekoč stal Stivanski samostan. Od njega je ostala I« gotska cerkev, a še to je prva vojna porušila skoraj do tal. Zdaj je zopet obnovljena. Pred menoj je ležal Tržič (Monfalcone) z grajskimi razvalinami, tovarnami in ladjedelnico. Pred vojno so številni Kra-ševci tu našli delo in zaslužek. Cesta, ki gre proti Gorici, Be, dvigne čez višavje v suho kri ^ ško dolinico. Na levi je Dober-dobska Planota z vasjo DoberdaS» in Doberdobskim jezerom, 'ki 6e v poletju izgubi, da ostane zgolj močvirje. Tu so bili med prvo vojno hudi boji med Italijani in Avstrijci. V tistem skalovju je pustil* svoja življenja tudi mnogo slovenskih fantov in mož, kot pr»Ti pesem: »Oj Doberdob, oj Doberdob, slovenskih fantov grob .. .* Nehote se spomnim pisatelj« Prežihovega Voranca in njegovega romana »Doberdob«. Josip Jurčič: JURIJ KOZJAK Pri mariborski založbi Obzorja je izšlo te dni klasično delo slovenske književnosti, povest Josipa Jurčič« Jurij Kozjak. Izdaja se pa od vseh, ki so izšle do sedaj, močno razlikuje. Knjiga ima 21 strani in je izšla t stripu. Besedilo je priredil Ivan Po^ trč, ilustriral in opremil pa je knjig. Janez Vidic. po naših okrajih ob vstopu v novo leto (3 Ob prehodu v novo leto smo prisluhnili najrazličnejšim po-menkom naših delovnih ljudi sirom po Sloveniji. In najbolj so nas razveselili pogovori o tem, da smo minulo leto zaključili z lepimi gospodarskimi uspehi in da lahko na njihovi osnovi gradimo upanje v dosego novih delovnih zmag. Pa napravimo kratek sprehod od Mure do morja. Značilnost Pomurja je predvsem njegova šibka gospodarska razvitost, saj nima velike industrije, pač pa široke možnosti, žal doslej neizkoriščene, da hi uvedli sodobne načine uveljavljanja kmetijske proizvodnje. Lani so marsikje nadoknadili zamujeno, saj so zadruge dosegle pozitivne uspehe tudi v povečanju skladov in v večji mehanizaciji. Razen tega so z minimalnimi investicijami v najkrajšem času zgradili sodobna pitališča za iivino; že sedaj imajo 160 trak-orjev, katerih število se bo letos povečalo za nadaljnjih 100, m Pomurje bo v prihodnjih letih postalo središče živinoreje. Letos bodo predvsem poskrbeli za obnovo vinogradov in sadovnjakov ter utrdili proizvodno sodelovanje med privatnimi kmetijskimi proizvajalci in zadrugami. Razen tega bodo skušali razširiti dosedanji obseg industrije, saj so že odobrene investicije za gradnjo tovarne metanola v Lendavi, tovarne zimske konfekcije v Murski Soboti, obnove in modernizacije Tovarne mesnih izdelkov ter slatinskega obrata v Eoračevi. Pomurje je danes v polnem razmahu tvorne iniciativnosti in želje, da bi se čimbolj popolno vključilo v pospešeni gospodarski razvoj naše države. Novomeški okraj je vstopil v novo leto z bogato letno gospodarsko bilanco, saj so vsa njegova industrijska podjetja daleč presegla pred letom predvidene ¡planske naloge. Samo tovarna zdravil Krka je dosegla za 350 milijonov višji bruto proizvod od planiranega, prav nič manjše gospodarske uspehe pa niso zabeležile druge večje in celo manjše tovarne, predvsem zato, ker so lani uspele utrditi organizacijo dela in so postopoma uvedle vzpodbudni način nagrajevanja po učinku. Nova avtomobilska cesta je velikega pomena tudi za hitrejši razvoj na Dolenjskem. Ze danes se vedno bolj pojavljajo zahteve po razširitvi turistično gostinskih obratov in številnih zdravilišč. Samo po sebi pa je razumljivo, da bo v letu 1960 kmetijstvo močno napredovalo, saj bo imelo na razpolago toliko ivesticij-skih sredstev, kot jih je imelo skupno v minulih štirih letih. Skladnejši razvoj vseh področij družbene dejavnosti, to naj bo osnovna naloga prebivalcev celjskega okraja v letošnjem letu. Le tako bo moč do konca leta preseči perspektivni plan za 3,5 odstotka, kter bo skladnejši raizvoj vseh gospodarskih panog — za kar so dane objektivne možnosti — vplival na povečanje roizvodnje za okrog 9,5 odstot-ov. 2e lani je delovnim kolekti-om uspelo povečati proizvodnjo za 12 odstotkov, velik korak naprej pa so dosegli tudi v kmetijski proizvodnji, obrti in v blagovnem prometu. Zal pa v celjskem okraju zaostajajo v iznolnjevaniu plana investicij za povečanje družbenega standarda. to pa predvsem zato, ker je težko izpolniti v štirih letih naloge, ki bi jih morali po določenih pvooorcih ooraviti v petih Tetih. Zlasti velike težave so z gradnio šolskih poslopij ter dto-metnih zvez. V letu 1960 bo mnogo rekonstrukcij večjih tovarn, za kar bo potrebno zbrati še znatna denarna sredstva, kaiti le v sodobno onromlienih pocUetiih je možno novečati rnmizvodnio ob istočasnem uveljavljanju vseh tistih činiteliev. ki nenosredno vnlivaio na oospešeno izpolnitev planskih nalot;. V kraniskem okraju sta dobrsi .. pravočasna nre^krba industri-'o z reprodukcijskim materialom in boljši ter učinkovitejši način nagrajevanja delovne sile vplivala v tolikšni meri na gospodarski razvoj Gorenjske, da lahko z veseljem zabeležimo vrsto vzpodbudnih uspehov. Ta so neposredno vplivali na povečanje življenjske ravni in v preteklem letu so v kranjskem okraju za potrebe povečanja družbenega standarda zgradili več objektov, kot kdaj koli poprej. Zanimivo je predvsem to, da so letos nekateri občin, skladi za stanovanjsko izgradnjo prvič od njihovega obstoja začeli novo leto s pri--manjkljajem, medtem ko so druga leta imeli zna.tne neizkoriščene rezerve. Letos nameravajo Gorenjci povečati industrijsko proizvodnjo za 10 odstotkov zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti in delovne storilnosti. V kmetijstvu bo leta 1960 močno vplivala na nj'e-govo proizvodnjo dosedanja investicijska politika in tudi temeljita uporaba 600 milijonov dinarjev, predvsem za napredek živinoreje. Kranjčanom obljublja leto 1960 tudi ustanovitev samopostrežnih trgovin in izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki kmetij sloih posestev in zaldrug. Seveda pa tudi lep dohodek od turizma, 'ki se bo v naslednjih letih obogatil z novimi turistično gostinskimi ,obrati na (področju Bleda, Bohinja in Kranjske gofe. V Goriškem okraju so lani z majhnim povečanjem delovne sile, kljub temu, da so v minulem letu številna gospodarska podjetja obnavljala svoje obrate, presegli predvideni plan družbenega bruto produkta za 14 odstotkov in narodni dohodek za več kot 20 odstotkov v primerjavi z letom 1958. Lani se je tudi močno povečalo zanimanje delovnih kolektivlov za boljš'e gospodarjenje in zanimanje občinskih ljudskih odbornikov za utrjevanje gospodarstva na območju posameznih občin v skladu z gospodarskimi perspektivami okraja. Ce okraj Gorica ne bo izpolnil perspektivnega petletnega plana, je iskati vzrtoke predvsem v dejstvu, da mora opraviti vrsto dolgotrajnih rekonstrukcij v industriji m Zadnje dni decembra je bila ▼ Sežani redna letna občinska konferenca LMS. Prisostvovalo ji je 74 mladincev in mladink, vključenih v raznih mladinskih aktivih po tovarnah, šolah, zavodih in vaseh, razen njih pa še sekretar občinskega komiteja ZKS Alfonz Grmek, sekretar občinskega odbora SZDL Miro Jelerčič ter podpredsednik ObLO Sežana Vlado Mahnič. Na tej konferenci so temeljito , pregledali enoletno delo in ocenili najboljše mladinske aktive. Med te sodi aktiv LMS podjetja Telekomunikacije v Sežani, aktiv v Tovarni Pletenin, v obratu av-toprevozniškega podjetja Inter-europa in v bolnišnici TBC v Sežani, v Mizarskem podjetju, Kurilnici v Divači ter v Rudniku črnega premoga v Vremskem Britofu, Tako so v Telekomunikacijah posvetili veliko pozornost organiziranju tečajev, na katerih so mladi delavci pridobili strokovno kvalifikacijo, v Tovarni pletenin pa so tudi osnovali folklorno skupino, ki z velikim uspehom nastopa na raznih občinskih proslavah. Izobraževalne tečaje so priredili v raznih drugih aktivih, še posebej pa so skrbeli za prirejanje kulturnih pri-red tov, namenjenih razvedrilu bolnikov sežanske bolnišnice. Delavska mladina v velikem številu sodeluje v organih delavskega samoupravljanja in v drugih družbenih organizacijah, želi pa si, da bi imela večjo pomoč s strani organizacij pri njenem ideološkem vzgajanju. Vaška mladina je organizirana v 19 aktivih. Kaže pa, da bi bila tudi njej potrebna večja skrb družbenih in političnih forumov za usmerjanje njenega nadaljnjega dela, posebno razveseljivo je, da (Nadaljevanje na 10. strani) in kmetijstvu. Te rekonstrukcije pa bodo zaključene šele v prihodnjem l'etu in od tedaj naprej bo možno pričakovati znatno večje gospodarske uspehe, kot so bili doslej. Tako smo torej lani v Sloveniji kljub nekaterim težavam častno izpolnili vrsto najbolj odgovornih gospodarskih nalog in zatorej lahkio pričakujemo, da bo zaključek letošnjega leta bogatejši, saj bomo gradili na trdnih temeljih in na velikih izkušnjah iz minulih let. Ljubljanskemu in mariborskemu okraju pa bo veljal naš poseben obisk. Pogled na Portorož — naše najlepše obmorsko letovišče ključni objekt bodočega Portoroža s celoletno turistično sezono V Opatiji je v začetku letošnjega novembra začel poslovati Zavod za talasoterapijo. Thalasa je grška beseda in pomeni morje; talasoterapija pomeni torej zdravljenje z morjem. »Turističke novine« so tedaj pisale med drugim: »To je prvi korak k spremenltvi Opatije iz sezonskega turističnega središča v klimatsko zdravilišče svetovnega slovesa.« »Delo« pa je 11. novembra napisalo: »Novost novega zavoda je v tem, da bomo v naši zdravstveni službi prvikrat klinično zdravljenje kombinirali z zdravljenjem z zrakom, svetlobo ln morjem.« Oktobra so tudi že potrdili investicijski program za ureditev zavoda za talasoterapijo v Crikvenici. Podobne načrto imajo na Rabu, Malem Lošinju, Hvaru in v Zadru. V Dubrovniku pospešeno gradijo veliko pokrito kopališče, da ga bodo že v zimi 19G0/61 lahko uporabljali turisti. In vsi ti načrti, vse te gradnje so bilo podvzete — kot poudarjajo listi — da se tistim krajem zagotovi čim daljša, se pravi celoletna turistična sezona. PISMA IZ RAJNKE AVSTROOGRSKE Našemu potovalnemu uradu jo prispelo z Dunaja vljudno pismo: »Sporočite mi, prosim, koliko stane tritedensko zdravljenje v Vaših termah. Moja teta še danes hvali Portorož, ki ji je vrnil zdravje, ko Je bila 1. 1913 tri tedne tam na zdravljenju.« Podobnih pisem je prišlo v zadnjih letih precej. Največ jih je prišlo iz Avstrije v zvezi z ljudmi, ki so se spominjali Portoroža še iz časov K. u. K. vladavine. Prišla pa so tudi že iz Švice, Italije, Nemčije. Ne gre za pomoto v naslovu. Portorož je od zgraditve hotela »Palače« leta 1907 pa do leta 1938 slovel ne samo kot prijetno obmorsko letovišče, temveč predvsem kot odlično klimatsko obmorsko zdravilišče za vse vrste revmatičnih in astmatičnih, kakor tudi nekaterih drugih, predvsem ženskih obolenj. »Terme« so bila velika posebnost in naravnost prvorazredna privlačnost tega kraja. EDINSTVENI NARAVNI POGOJI Portorož pa ima tudi edinstvene pogoje za termalno kopališče. Lepa pokrajina, izredno ugodno podnebje, ugodno prometne zveze, možnost vodnega športa in izletov po kopnem ln morju, vse to so dobro znani člnl-telji, ki prispevajo k nenehnemu razvoju turizma na tem področju. Poleg tega ima Portorož nekaj, česar nimajo ne Opatija ne Crikvenlca ln tudi vsa druga turistična središča ob dalmatinski obali Jadrana ne: v neposredni bližini ima namreč neizčrpne vire naravnih zdravilnih sredstev, potrebnih za terme. Osnovo zdravljenja v termah tvorita namreč slanica (acqua madre) ln morsko blato (fango), ki ostajata pri pridelovanju soli T bližnjih solinah. Ta dva zdravilna elementa sta redka ne samo v naši državi, temveč v vsej Et-ropl. Solinarjl so že od nekdaj vedeli za zdravilno moč slanice in blata. Vendar je to ostalo nekako med njimi; morda zato, ker je bilo preveč enostavno namazati se z blatom — ali pa, ker so solinarjl prišli le malo v stik z ostalim svetom; to so moell lo njihovi gospodarji. ZAČETNIKA PORTOROŠKIH TERM Gele portoroška zdravnika dr. Pup-plnl ln dr. Rtcdl sta spoznala, kakšno zdravilno ln ekonomsko bogastvo lahko nudi pravilno izkoriščanje vseh teh naravnih pogojev. Med svojim pregledovanjem bolnikov sta presenečena opazila, da so sollnarji v povprečju bolj zdravi kot ostalo prebivalstvo; pri njih predvsem nista opažala revmatičnih obolenj na nogah in astme. Začela sta stvar sistematično — čeprav vsak zase — zasledovati in res prišla do znanstvenih dokazov, da so kopeli, izpiranja, vdihavanja ln masaže s slanico in morskim blatom pod strokovnim zdravniškim vodstvom lahko zelo zdravilne. Povezala sta se s hotelirji in nudila širši Javnosti to možnost uspešnega zdravljenja s pomočjo prvih term v zaprtem prostoru, kar so v vedno večjem številu začeli urejati postopoma v vseh portoroških hotelih, Skupno z drugimi zdravnlki-spe-eiallsti sta zdravljcnjo razširila ln Izpopolnila, tako da je Portorož v kratkem času postal slovito zdravilišče za vrsto nenalezljivih bolezni. Najbolj je bilo znano moderno termalno zdravljenje v hotelu »Palače«, ki je imel urejenih 17 kopeli za posameznike in 7 skupinskih kopeli ter naprave za najrazličnejše načine zdravljenj, med drugim za fiziotera-pijo. Termalne kopeli pa so imeli tudi drugi hoteli in penzioni (7 v Portorožu in nekaj celo v Piranu in Strunjanu), ker so jim omogočale, da so imeli prostore zasedene 9 mesecev letno in bili s tem rentabil-nejši. Po podatkih dr. Riedla je trajala sezona v hotelih s termalnimi kopelmi od sredine aprila do konca oktobra. Med vsemi vrstami zdravljenj so prevladovale kopeli v slanici (bilo jih je 70 do 74 •/■ vseh kopeli), vendar so tudi blatne kopeli bile vedno pogostejše; leta 193F so jih imeli povprečno 80 na dan. V kopališčih hotela »Palače« je bilo letno opravljenih povprečno skoraj 5 tisoč kopeli. Povprečno zdravljenje je trajalo 3 tedne. V času italijanske zasedbe je začel sloves Portoroža pojemati. Manjkalo mu je širšega zaledja ln s tem gostov, zaradi česar je padla tudi agil-nost lastnikov hotelov; pri vsem pa Je bilo še čutiti močno oviranje in zapostavljanje s strani . fašističnih oblasti v korist konkurenčnih letovišč v Italiji, med zdravilišči predvsem v korist Abana ln Salso Maggiorea. To so te oblasti dosegle preprosto na ta način, da so proglasile Portorož za letovišče slabšo kategorije. Začetek vojne je potem zadal termam in turizmu v Portorožu zadnji udarec. Hotelski in zdraviliški prostori so bili uporabljeni v druge namene, naprave zanemarjane in deloma odstranjene, strokovno osebje raztepeno po vsem svetu. PREPOROD TURIZMA PO VOJNI Ob obnavljanju hotelov po vojni so zaradi slabega stanja prostorov in pomanjkanja opreme ter nadomestnih delov začeli tudi zdraviliške prostore preurejati v sobe; v hotelu »Palače« so te prostore preuredili v glavnem za potrebe uprave. Toda medtem ko jo obnova Portoroža kot letovišča naglo napredovala, ko je bil tudi ta košček slovenske zemljo končno priključen svobodni domovini, ni bilo tako z zdraviliškimi napravami. Nič čudnega, saj ni bilo o njih pravzaprav ne duha ne sluha več. Vendar so že leta 1954 zdravniki koprskega okraja sprožili pobudo za obnovo termalnih kopališč v Portorožu. Zal je do letos ostalo vse le pri posvetovanjih — ki pa so seveda tudi prinesla marsikaj koristnega, preprečila morda marsikatero prenagljenost. Tako je bilo med drugim sklenjeno, da se ne bo poskušalo re-novirati nekdanjih zdraviliških prostorov, temveč da se v centru Portoroža zgradi nova, arhitektonsko i» funkcionalno bolje urejena zgradba, ki naj služi turistični obliki termalnih kopeli (zdravljenju lažjih obolenj, združenem s sončenjem in vodnimi športi ▼ pokritem bazenu) tudi preko zime, v Luciji pa naj Zavod za socialno zavarovanje zgradi pravi sanatorij z vsemi prostori ln aparaturami ter opremo za zdravljenje pravih obolenj z morsko vodo, morskim blatom in vzporednimi fizikalnimi ter drugimi terapijami. NAČRT ZIMSKEGA BAZENA Končno je letos Fakulteta za arhitekturo na ljubljanski univerzi začela izdelovati investicijski program za zimski bazen in terme na prostoru vzhodno od hotela »Palače« v Portorožu. Posebna ekipa pod vodstvom inž. arh. Eda Milievca je v zadnjih mesecih pripravila načrte za moderno zimsko kopališče s kopalnim bazenom olimpijskih mer, sposobnim za vsako plavalno tekmovanje, ter s stranskimi kopelmi s slanico ln blatom, dalje s pedikuro, manikuro, frizerskim salonom, montažnimi tribunami, garderobami, kabinami za kopalce in restavracijskimi prostori. Kopališče bo imelo tudi v zimskem času možnost sončenja bodisi naravnega, ker bo konstrukcija v glavnem steklena, bodisi s kremenčevimi svetilkami. Kopališče bo s pokritim hodnikom povezano s hotelom »Palače«, preko ceste (ki bo sčasoma ostala samo še promenada, ker bo nova tranzitna cesta Portorož—Piran potekala na pobočju nad hotelom) pa tudi r. morskim kopališčem. Posebnost velikega zimskega bazena bo ta, da se bodo turisti torej tudi v mrzlih mesecih lahko sončili in se kopali v morski vodi. KORISTI ZIMSKIH TOPLIC Portorož bo postopoma spet dobil svetovni sloves klimatskega zdravilišča, s tem pa se bo še povečalo zanimanje turistov za naše področje. Sezona se bo podaljšala tako rekoč na vse leto. S tem se bo podaljšala zasedenost gostinskih obratov in se povečala rentabilnost vseh turističnih naprav. Večji dotok turistov bo povečal pritok deviznih sredstev. Podaljšanje sezone bo rešilo problem sezonsko delovne sile. Tudi za domači turizem bo zimsko kopališče velikega pomena. Zdaj tarnamo, da so počitniški domovi premalo zasedeni. Ce pa bomo dopustnikom tudi v zimskih mesecih nudili možnost kopanja in sončenja, bo razvrstitev članov sindikatov v njihovih počitniških domovih mnoga lažja; in vsakomur bo mogoče podaljšati bivanje ob slovenskem morju za ves čas njegovega dopusta. Le pomislite, kakšno doživetje za vsakogar, če se bo sredi zime lahko sončil in kopal v morski vodi, BREZ UGOVOROV NE GRE Proti ponovnemu uvajanju termalnih kopeli za zdravljenje omenjenih bolezni je bila kljub očitim koristim izrečena tudi vrsta pomislekov. Toda bolniki, ki se bodo zdravili v Portorožu, ne bodo bolniki, ki bi negativno vplivali na okolico in s tem na razvoj turizma v Portorožu. To bodo predvsem med inozemskimi gosti Ic namišljeni bolniki, ki so najboljši turisti, ker za pridobitev ali okrepitev svojega zdravja, za katerega se bojijo, potrošijo mnogo več kot turisti, ki se ne zdravijo. Tudi pravi bolniki ne bodo kazali zunanjih znakov bolezni, predvsem pa te bolezni niso nalezljive. Nekateri kritilcantl navajajo kot primer tržaški pokriti bazen, ki posluje x izgubo. Tržaški občinski svet je na eni svojih sej (citiram podatke iz »II eorriere di Trieste« in »Primorski dnevnik« z dne 12. III. 1959) razpravljal o vzrokih primanjkljaja in ugotovil, da se prebivalstvo skoraj ne zmeni za bazen, in da ne bi bilo deficita, če hi se vsak dan kopalo vsaj 300 oseb, medtem ko je prostora (kabin itd.) za 1.000 oseb; tako pa se jih koplje povprečno samo 10 (deset!). Kriva je pomanjkljiva propaganda ln nesposobnost organiziranja raznih športnih prireditev, »medtem ko je bilo v komaj 250 km oddaljenem Zagrebu (navajam časopis) v pred kratkim odprtem zimskem bazenu že veliko mednarodno prvenstvo v water-polu.a Tržaški občinski svet je tudi ugotovil, da so v konstrukciji grelnih naprav določene napake, ker predvsem dovodne in odvodne cevi niso iz plastičnih mas, kllngerita ali kakšne druge zlitine, ki je odporna proti koroziji zaradi morskih soli. KRUH IN SOL IN TURIZEM Zdaj so torej vsi ti ugovori dokončno zavrnjeni in načrti za gradnjo zimskega termalnega kopališča so v končni fazi. Ce bo šlo vse po sreči, se utegnemo na Silvestrovo 1961 opolnoči smejati dedku Mrazu, ki bo obiskal tedanje portoroške goste — ne na saneh, temveč na gumastem čolnu in v kopalkah. Kakor je sedaj 5e čutiti določen odpor proti gradnji tako grandioznoga objekta, tako se bo potem gotovo stopnjevalo navdušenje iz leta v leto. Vsi tisti pa, ki so tako rekoč na lastni koži občutili blagodejni vpliv slanice ali morskega blata, in vsi tisti, ki si tudi pozimi želijo sončenja in kopanja, pa so že sedaj pripravljeni razvijati močno reklamo za portoroško terme. Znani, v rortorožu živeči filmski režiser František Cap je že eden takih. Ko Je v solinah snemal film »Kruh in sol«, je zaradi varovanja obutve hodil bos — in glej!: popolnoma Jo ozdravil revmo ln ozcbUne, katere si je bil nakopal v času vojne. SIcer pa imajo enake razveseljive izkušnje vse tiste stotino in stotine neznanih pacientov, katere so naši solinarjl v zadnjih letih na lastno pest mazali 7. blatom ln namakali v slanici — pa so kljub nestrokovni negi ozdravili. JULE LENASSI ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRUŽINA* ŽENA iN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK Z OKRAJNE SKUPŠČINE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE V KOPRU w \e V naši novoletni številki smo že na kratko poročali o skupščini Okrajno ZPM, ki je bila 24. decembra v Kopru. Zaradi vse večje vloge društev prijateljev mladine in obsežnih nalog v razvijanju stalnega in organiziranega varstva ter vzgoje otrok in občasnega varstva ostale mladine, povzemamo iz poročila tajnika ZPM Koper. Ide Gečeve. kratek pregled dela družitev v našem okraju. Pri nas so se začela ustanavljati prva društva DPM že v letu 1954 in so vse do ustanovitve Okrajne ZPM delala v glavnem le ob določenih akcijah. Načrtno delo in daljnosežnejše programe pa lahko zasledimo šele po ustanovitvi ZPM, ki je vseh devet društev v našem okraju povezala v izvajanju delovnih programov v nekakšno celoto. Vodstvo Okrajne ZPM je bilo izvoljeno na ustanovni skupščini v januarju 1957. leta. 16 članov, med njimi 10 žena, pa se je zaradi premestitve posameznih članov in tudi zaradi nedelavnosti posameznikov večkrat menjalo in zato ni tvorilo tiste osnovne sile, da bi lahko v celoti nakazovalo problematiko v okrajnem merilu, niti se ni v dovoljni meri povezalo a ostalimi organizacijami, zlasti z Okrai odborom SZDL. Prav zaradi teh razlogov je bilo čutiti pomanjkanje koordinacije, ki je ob nekaterih drugih težavah (omenimo naj predvsem kadrovsko vprašanje in vprašanje sredstev) narekovalo 'sprejetje vrste sklepov. Obsežen program (seminarji in tečaji za pionirske voditelje, počitniška letovanja, seminarji z obomskimii pionir-skimi komisijami in starešinskimi sveti) pa je bil, žal, le delno uresničen. Še najbolj aktivna je bila pionirska komisija, ki so jo ustanovili ob Okrajni zvezi, medtem ko se komisija za probleme družine ni uveljavila v zaželeni meri. V zadnjem razdobju je bilo ustanovljeno samo eno društvo, v Tomaju, — tako da dela na celotnem okrajnem področju seda.i 10 društev s 1.650 člani, od tega 81 odstotkov žena. V društvih pogrešajo sodelovanje mlajših ljudi in mladine, ki je zastopana samo z nekaj več kot šest odstotki. Kljub tem ugotovitvam pa so se nekatera društva v zadnjih letih zelo afirmirala kot vzgojno družbene organizacije staršev, prosvetnih delavcev, javnih delavcev in ostalih državljanov. Postala so dejanski centri za napredno in sodobno reševanje problemov družine in otroka. iZa uveljavljanje novih pogledov na družino in otroka in za boljše reševanje njihovih problemov so marsikje storili mnogo posebno v zadnjem času. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da so se društva zaradi širine, ki jo zahtevajo potrebe našega razvoja tudi glede vzgoje in vse večje skrbi za družino, tesno povezala z drugimi društvi in organizacijami ter organi ljudske oblasti. Največ pomoči pa nudijo društvom občinski odbori SZDL, mnogo premalo pa mladinske organizacije, .čeprav bi moralo biti delo s pionirji eden bistvenih elementov v programih mladinskih organizacij. Če se še enkrat ozremo na pre- NAŠA ŽENA, št. 12 Iz vsebine: Dedek Mraz po naši deželi, G. G.: Naš politični in gospodarski pregled: O organizaciji družbene prehrane; Meta Sever: Pogovor s tov. Olgo VI-potnilcovo o spolni vzgoji; M. S.: Ob 10-letnici srednje vzgojiteljske šole; Zene po svetu; S. V.: Mednarodni pregled; Jelisava Čopič: Lepota, naša lepa skrb; Dr. A, Sivic: Za duševno zdravje človeka; John Cheever: Doba ločitev; Novi iilmi; Nove knjige; Zaupni pomenki; R. Tagore: Brodolom; Victor Ileiser: 2ivali, naše prijateljice; Zanimivosti; Kozmetika; Iz dispanzerja za žene; Zdravniški odgovori; Gospodinjstvo; Moda. hojeno pot društev prijateljev mladine v našem okraju, je moči v analitični oceni in v programu njihove dejavnosti zaslediti predvsem skrb za pionirsko organizacijo, kar je bilo v leni času tudi najnujnejše. Vsa društva pa so bila zc-lo aktivna tudi ob različnih pionirskih akcijah in raznih Praznovanjih. Omenili velja tudi organizacijsko obliko dela v II. Bistrici, kjer ima društvo žena torišče dela v problematiki, ki ,io drugje rešujejo DPM, Tudi v programu za bodoče delo bo veljala vsa skrb društev pionirskim organizacijam. Področje dela je zelo obsežno, saj je na našem okrajnem področju 108 šol in so bili, razen na dveh, povsod drugod ustanovljeni odredi. Predvsem bo treba poživiti dejavnost krožkov, kajti s sedanjim stanjem ne moremo tJiUi zadovoljni: krožki obstajajo namreč samo pri 56 odredih in je v njih skupno vključeno 3980 pionirjev ali okrog 27 odstotkov. Največ je tehničnih krožkov, kar je zaradi naglega razvoja tehnike in znanosti povsem razumljivo Zato bo treba te krožke naj- v. »»«kwv'W:«*. i Wm ^ Na sliki vidimo dva lepa in praktična plašča. Enobarvni plašč ima nizko prišite rokave, ki so na koncu priviliani, žepi so navpično prerezani in poudarjeni z robom iz istega blaga. Drugi plašč je iz t\veeda v črno-bcli barvi. Del ovratnika je iz črnega krzna, žepi pa so povrhu našiti in se zapenjajo z gumbom. Oba plašča lahko nosimo s pasom ali brez njega bolj izpopolnjevati in jih bolje opremiti. Na skupščini so ob tem vprašanju poudarili tudi potrebo po iskanju novih virov sredstev, zalo upravičeno pričakujejo večji dotok družbenih sredstev, ki jih bodo morali pri sprejemanju občinskih proračunov upoštevati. Še nadalje pa bodo proračuni DPM sloneli na razumevanju in občasnih podporah gospodarskih organizacij. V Izoli in Kopru, pa tudi drugod, je prav ta pomoč omogočila izvedbo številnih nalog. Najboli učinkovito podpirajo društva v Izoli domala vsa podjetja, medtem ko je v Kopru bil pionirski odred deležen materialne in denarne pomoči TOMOSA, Na skupščini so razpravljali tudi o razvijanju oblik ¡občasne vzgoje in varstva za predšolske otroke: Številni primeri, kjer sta zaposlena oče in mati, nujno zah-" tevajo redno in sistematično pomoč takim družinam. Izpolnitev te naloge zgovorno ilustrira število zaposlenih žena v našem okraju, ki je preseglo že 9 tisoč, Izvedba tega programa pa jasno zahteva nove oblike dela in s tem povezano vprašanje prostorov, kadra itd. Ob tem pa bodo društva še nadalje razvijala skrb za družbeno prehrano otrok. V tej važni dejavnosti bodo morala predvsem šolski odbori bolje ceniti vrednost prejetih živil, saj presega ta v razdobju zadnjih dveh let skoraj 350 milijonov dinarjev, izraženo v količini: 2 milijona 033.800 kg hrane! Med druge točke programa bodočega dela je skupščina sprejela še nalogo o nadaljnjem utrjevanju že obstoječih DPM in razširitev mreže društev, kjer bodo morali posvetiti povsod še bolj kot doslej vso skrb organizaciji prostega časa otrok in družine, njihovi estetski vzgoji, vlogi družine in oblikam pomoči družini v okviru stanovanjskih skupnosti. Sicer pa vsem društvom jasno nakazujejo bodoče delo zaključki III. skupščine ZVeze mladine Slovenije, ki je bila pred nedavnim v Ljubljani, Gradivo tega važnega zasedanja bodo v kratkem prejela vsa društva -tudi pri nas. Važno bo, da bodo ob analizi stanja v našem okraju prilagodila vsa društva svoje delo pogojem, ki jih narekujejo potrebe v našem okraju. b ^ \ • ' V' i / imi -M 0 /I \ ' /m - : . % 5»- Zelo enostavna obleka iz rahlo črtastega blaga v svetlih barvah. Krilo je nabrano v bogatih gubah in ima pri straneh skrite žepe. Ker Jc Brez ovratnika, ,io bomo nosile z raznimi ogrlicami. Edini okras pri nbicki jc pas, ki je na sprednjem delu prerezan in pretaknien s kosom istega blaga, ki se na konceh končuje z resicami Ni majhna stvar biti dober vzgojitelj, saj je za vsakogar, ki bi rad dobro vzgajal, eno glavnih vprašanj, ali je med njim in tistim, ki ga vzgaja, avtoritativen odnos? Kaj pa je bistvo avtoritativnega odnosa? Je neke vrste moč, ki izžareva iz vzgojitelja tako privlačno, prepričljivo in nevsiljivo, da mladega človeka odpre, ga naredi popolnoma sprejemljivega za vzgojiteljev vpliv ter ga močno in hkrati istočasno oblikuje. Mlad človek vzgojitelju zaupa, se mirno in prepričano zanese na njegova mnenja in stališča, se zato rad in iz lastne volje podreja njegovim ukrepom, ga ceni, išče, potrebuje in ga ima rad. iiiiii Cvetača pri kuhanju rada razpade, zato jo zavežimo v tanko in zelo redko belo tkanino in jo tako položimo v krop. S tkanino vred jo iz kropa tudi dvignemo, j ko je kuhana. Kuhinjske brisače, ki nimajo lepo gladkih niti. rade puščajo na posodi, zlasti pa še na vlažnem steklu vlakna, ki so nam neprijetna. To preprečimo, če kuhinjske krpe nekoliko poškrobimo, nato pa zlikamo. Poškrobljene pa morajo biti res malo, da še vedno hitro in dobro vpijejo vlago. AKTUALNA TEMA Le šc kratek čas ponavljanja in izpraševanja lil že bodo razdeljena spričevala prvega polletja, z dobrimi in slabimi redi. Delali bomo statistiko o uspehih in neuspehih, o zadostnih in nezadostnih ocenah. Morda pa bomo iskali pot, kako v drugem polletju pomagati učencem pri učenju in izboljšati učni uspeh. Naš zakon o šolstvu predvideva dodatno pomoč šole pri učenju vsem tistim učenccm, ki snov teže dojemajo in se teže uče. V nekaterih šolah so že pred uveljavljanjem zakona organizirali otrokom pomoč pri učenju. Zvedeli smo, da starši z veseljem pozdravljajo pomoč šole, kajti mnogi bi svojim otrokom radi pomagali, pa nu znajo. Pa tudi možnosti nimajo, da bi si oskrbeli inštruktorje. Zanimivi so podatki treh z anketo zajetih stanovanjskih skupnosti. Na vprašanje, kaj pogrešajo za varstvo in vzgojo otrok, jc 10 do 50 'Is vseh anketiranih družin oziroma G2 do G5 '/• družin, kjer sta zaposlena oče in mati in imajo šoloobvezne otroke, izrazilo željo po organiziranju krožkov za pomoč pri učenju. Ce bi anketirali vse družine šolskih otrok, bi se odstotek gotovo še povečal. Te številke nam dosti povedo. Obiskali smo celjski okraj in se zanimali, kje že imajo krožke za pomoč pri učenju. Ponekod jih šc nimajo, v nekaterih šolah pa že dobro delajo. Po novi organizaciji so sc na II. osnovni šoli v Celju na novo formirali razredni kolektivi. Učenci istega razreda so snov različno dojemali, predvsem je bilo to videti pri matematiki. Tem učencem je morala šola pomagati. Šolsko vodstvo je organiziralo zanje dopolnilne ure iz matematike, dokler ne bodo enako dojemali snovi, kakor drugi učcnci. Pouk Imajo od sedme do osme ure zjutraj. Drugi prizor iz iste šole. Spričo pomanjkanja učnega kadra v nekaterih razredih ves september niso imeli pouka iz angleščine. Ta zamuda sc je poznala na znanju učencev. Sporazumno z dijaki in starši je šola uvedla dopolnilne ure angleškega jezika. Namesto treh ur imajo učenci štiri ure tedensko angleški jezik, dokler si ne bodo pridobili potrebnega znanja. Dopolnilno uro so vnesli v urnik in je obvezna za vse učencc v razredih. Na šoli dobro delajo razredne skupnosti in učenci si tudi sami pomagajo pri učenju. V razredih, predvsem od petega, dalje, imajo ožje krožke dveh do treh učencev, ki jih vodijo najboljši učenci in pomagajo tistim, ki snov teže dojemajo. Tudi na osnovni šoli v Mozirju imajo v vseh razredih dobro razvite razredne skupnosti, ki skrbe za pomoč pri učenju in pazijo na red in čistočo v šoli. Najboljši učenci pomagajo v krožkih slabšim. Tako imajo organizirano skupno učenje ob pomoči samih učcnccv. En član razredne skupnosti pa jc zadolžen, da sporoči učiteljem, če učenci ne razumejo. Kadar je snov težavnejša in učenci žele, da jim jo še enkrat raz-lože, povabijo učitelja, da pride na učne krožke in ima z njimi dopolnilni pouk. Ta način pomoči pri učenju, ki je obenem dopolnilni pouk. so imeli na šoli v Mozirju že lani. Uspeh je bil dosežen, 87 ■/• učencev jc izdelalo. To je najboljši učni uspeh v vseh letih po osvoboditvi. Sola v Mozirju pa skrbi nc le za šolske otroke, temveč tudi za cicibane. Nobene zabave in kolektivne vzgoje niso imeli otroci predšolske dobe. Učiteljstvo je menilo, da je tudi to vzrok sorazmerno slabih uspehov v prvih razredih. Zato so učite- ljice šole že pred dvema letoma organizirale pravljične krožke, ki jih imajo vsako sredo popoldne v šolskem razredu. Učiteljice pripovedujejo otrokom pravljice ali pa kažejo diafiline in jih razlagajo, včasih pa povabijo udeleženca NOV, da jim preprosto pripoveduje partizanske zgodbe. S tem se veča znanje otrok in bogati vsebinski zaklad, kar se prizadevnim učiteljicam dobro poplača, ko začno ti otroci hoditi v šolo. K »pravljičnim popoldnevom« prihajajo otroci redno tudi tri četrt ure daleč in sc jih zbere v razredu tudi nad 60, II. osnovne šole v Novem Velenju ni težko najti. Razlikuje se od visokih blokov, ki stoje okrog in okrog nje. Šolsko poslopje grade peto leto, pa še ni popolnoma dograjeno, vendar si v njem 6G0 otrok že pridobiva potrebno znanje za življenje. Tudi v tej šoli imajo krožke za pomoč pri učenju. Organizirali so jih po prvi konferenci, kajti v nekaterih razredih so bili učni uspehi zelo slabi (v najslabšem razredu na Soli je bilo le 19,8 •/. pozitivno ocenjenih učencev). V krožke za pomoč pri učenju so vključili le tiste učence, ki snov teže dojemajo in se teže uče, ne pa lenih, ki se nočejo učiti. Krožke vodijo predmetni učitelji. Redno delajo krožki iz slovenščine, angleščine, matematike, biologije in fizike. Sola v Velenju bo s tako dobro pomočjo pri učenju prav gotovo povečala učne uspehe. Različne možnosti ima torej šola, da pomaga učencem pri učenju. Boljši uspehi in hvaležnosti staršev in učcncev pa bodo priznanje skrbnim učiteljem za njihovo prizadevanje. (Po reviji »Otrok in družina«) Napisala Ančka Cerin Brez nerodnosti še ne yi# O naši nezanesljivi preskrbi s sadjem in zelenjavo nima v zimskih mesecih smisla pisati, ko še v drugih letnih časih kritike ne zaležejo mnogo. Tudi iz vrst gospodinj, ki so se menda že kar navadile na to pomanjkljivost, ni bilo slišati posebnih pripomb. Pač pa je marsikatera pikra padla na račun podjetja, ki je dobavilo novoletne smrečice v velikem številu pred. tako imen. božičem, pozneje, za novoletno jelko pa jih ni imelo več na razpolago. Se bolj nerodna je bila zadeva s pomanjkanjem kruha na dan starega leta. Gospodinje in starčki so po cele ure čakali v vrsti, pa še niso dobili kruha. Krivda je menda v tem, ker gostinska podjetja niso predhodno naročila svojih potreb (menda niso bila preveč gotova v velik obisk), potem pa so t' zadnjem treA nutku pokupila ves kruh, ko je bs komaj vzet iz peči. Kaj takega se ii Piranu s tako veliko in sodobno pečjo ne sme več pripetiti! In še eno nerodnost omenimo: nekateri gostinski lokali so zaključili svoje poslovanje že ob pol štirih, čeprav so gostje šc želeli plesati in biti postreženi. Jule Zato bi bila potrebna sistematična vzgoja odrasle mladine in staršev, da bodo čim uspešneje lahko vzgajali. V Sloveniji je bila v ta namen že pred petimi leti ustanovljena prva šola za starše, letos jih je pa že samo v ljubljanskem okraju 16. Prodrle pa so tudi med kmečko in delavsko prebivalstvo, bolj kot kjerkoli na svetu, V šolskem letu 1958 59 jih je bilo 30, V revijo Otrok in družina, ki je tudi šola za starše, pa se oglašajo-starši z na videz drobnimi vprašanji, s katerimi se pa ukvarjamo vsi. N. pr.: Kako naj vzbudim svojima otrokoma veselje do dela? Preden grem z doma, jima naročim, kaj vsč morata narediti, a pri tem stokata !r, največkrat na vse pozabita, — Ko sta hodila še v otroški vrtec, jih je vzgojiteljica hvalila, da sta delavna. Tudi v šoli rada delata, le doma se dela otresata. Moja šestnajstletna hčerka pa mer nagovarja, naj ji kupim delovno haljo za šolo, meni pa nekako nc ugaja uniformiranost deklet, posebno zalo ne, ker sem bila v mladosti gojenka neke internatske šole in primorana, da sem dan za dnem nosila črno haljo Z belim ovratnikom. Čemu bi zdaj nosila haljo še moja hčerka? Prosim, kakšno je Vaše stališče? Moj otrok jc padel z ograje. Bridko je jokal, čeprav se na srečo ni poškodoval. Našeškala sem ga. ker ni ubogal, da na ograjo ne sme plezati, ženske pa so me oštevale, češ, da bi morala mirno iti preko vsega in se sploh ne zmeniti zanj. Ena izmed njih pa mi je svetovala, naj ga raje tolažim, namesto da sem ga tepla. Povejte mi, kaj je prav? Kako bo z otrokom po najini razvezi? (Podobnih vprašanj razvezancev je veliko in so pretresljivi klici po pomoči). Model obleke, ki jo vidimo na sliki bo zelo primeren za mlada dekleta Rokavi so rahlo nabrani, prav takt krilo. Ovratnik in inanšeti so iz bole ga blaga, zato bo za obleko orlmerm blago temnejše barve PRVEGA JANUARJA OB 00.00 URI JE NAPOČILO NOVO DESETLETJE ,1 Koraki dveh temnih postav so amotno odmevali na tlaku našega okrajnega mesta, ki se j'e tisto noč, 31. decembra 1959 ob 23.50 uri, utapljalo v megleni temi. Skozi gosto megleno zaveso se je utrnil zategli klic, ladijske sirene. — Gosta megla ji onemogoča prihod v pristanišče, pravi prvi. — Ko le ne bi bilo hujšega, odgovori drugi, saj je ta največja sovražnica ljudi na vodi in na kolesih razpela svoja krila čez vso našo pokrajino, torej tudi čez ceste. • — Ljudje danes praznujejo in se veselijo kot mogoče še nobeno leto doslej. Le kdo bi sedaj na prelomu leta, pred vstopom v novo desetletje, mislil na — smrt, pribije prvi in pogleda na uro. — Še tri minute manjka do polnoči. Vsak trenutek se bo nočno rajanje poleglo ... — Da, za kratek čas, da bodo ljudj'e stoje trčili in nazdravili novemu letu, svojim bližnjim, prijateljem in končno — vsak samemu sebi. Nato bodo rajali, peli, vriskali... — do zore in še naprej. In vendar sva se nocoj srečala tudi z ljudmi, ki so prevzeli na najbolj odgovornih mestih nase največje breme, zaključita postavi v dežnih plaščih svoj razgovor. Trenutek za tem sta stala oba pri telefonskem aparatu. — Halo! Centrala! (O, da bi le bilo vs'e leto tako: telefonistka se je takoj javila!) — »Slovenski Jadran« vam želi srečno novio leto, tovarišica! Iz razburi enega, vendar vljudnega odgovora in vračila najlepših želja smo spoznali, da tudi telefonistka na drugem koncu žice doživlja prehod leta. Da!, mogoče, počutje v njeni notranjosti ni nič manj svečano kot v tistih, ki so se v divjem ritmu ponorelih instrumentov zapodili v vrtinec prvih minut novega leta. — Ali lahko zvemo za vaš'e ime, tovarišica? vprašamo na »naši« strani, medtem ko smo "bili večkrat prekinjeni. — Novinka sem, ime pa mi je Jelka. Veste, hudo mi je, ker nisem doma med svojimi... — In vaša največja želja v novem letu, tovarišica Jelka? • — Sedaj, ko sem že spoznala potrebe našega mesta, naj zaželim svoji upravi čimprejšnjo ureditev novega poštnega poslopja in avtomatsko telefonsko centralo. Da, Jelki je bilo hudo. Mogoče je prvič v življenju ob tem •času na takem odgovornem mestu. Toda — ali je bila Jelka •edina, ki je to težko pričakovano noč prebila sama samcata na svojem delovnem mestu? Vsekakor ni in prav zaradi tega smo v uredništvu našega lista sklenili obiskati to noč vrsto ljudi, ki so žrtvovali silvestrovanje, da bi mi lahko brezskrbno praznovali. Uvod in razgovor s tele-fonistko Jelko pa je bil že zaključek naše novoletne akeiije, zato se pomaknite z nami nazaj v staro leto. Samo ne preveč, da nam ne bi ušli v popoldanske priprave na praznovanje v naših stanovanjih, ki morda niso ostale vsem v najlepšem spominu. Torej ura je bila že 22, ko smo vstopili skozi vrata koprske bolnišnice. Belo oblečene postaVe so švigale po hodnikih in vstopale skozi številna vrata. Tukaj 'se utrip dela očitno ni ustavil niti za sekundo, Da ne bi motili razredčenega osebja, smo potrkali na vrata upravnika dr. Branka Šalamuna. Kljub želji, da bi bili kratki, se ie naš razgovor z zdravnikom razpletel v številne zanimive podrobnosti, prijetne in neprijetne, saj je znano, da so vse tri bolnišnice v naših obalnih mestih v 3EFTTE IN ŠIRITE S i OjfV S M S K takih stavbah, ki so ž'e zdavnaj odslužile svojemu namenu in je vprašanje izboljšanja zdravstvene službe na vsem Koprskem lesno povezano z vprašanjem gradnje nove, centralne bolnišnice. Na vprašanje, kaj si v novem letu najbolj želi, nam je doktor odgovoril: — Moja največja želja je, da bi se zdravniki nove bolnišnice, ki bo zgrajena v Kopru v novem desetletju, ne razumeli slabše kot doslej v vseh oddelkih — v Piranu, Izoli in Kopru... Da bi bili ljudje upravičeno bolj zadovoljni z našim delom... Da bi starejši pomagali mlajšim, ki naj živijo radostno in složno in da bo krivulja rojstev rasla z njimi vred v novem letu in v vsej naši republiki. Če že omenjamo rojstva, naj pristavimo, da je nekaj minut po našem prihodu srečna mamica povila svojega petega otroka, prvi državljan, ki je zagledal luč sveta v novem letu ob 6,10 uri zjutraj, pa je bil krepak fantek. Zares lepo novoletno darilo za mamico Marcelo Srebrnič iz Ko-lombana. Čestitke za dobro rast novorojenčka in srečo vsej družim izreka ob tej priložnosti tudi naše uredništvo. Ob 22.30 uri nas je zanesla pot na avtobusno postajo. Nismo izbirali »žrtve«. Stopili smo do prvega avtobusa, ki je bil pred odhodom v Piran. Šofer, na katerega smo se obrnili, je bil Stanko Juvan, zaposlen zdaj pri av-toturističnem podjetju »Slavnik«, za volanom pa že celih 24 let. — Vaša novoletna želja, tovariš Juvan? — Menim, da imam zares pravico do nje, saj odgovarjam dan za dnem za številna življenja potnikov. Torej — moja glavna želja: sreča na cesti. Ob 23.00 uri. V hotelu Triglav se je treslo vzdušje od veselega praznovanja. Pač, nekdo je bedel nad tem »viharjem«: direktor hotela!, tovariš Jože Zidar, znan bolj po svojem partizanskem imenu Jadran. — Vaša novoletna želja, tovariš Jadran? —■ Cisto osebnega zaenkrat nič. Tem več za svoje goste: kuhinjo, da bi jo čimbolj avtomatizirali, uspešno dograditev novega hotelskega trakta s 100 novimi ležišči in dober obisk v novem baru, ki ga bomo odprli že v pivih pomladnih mesecih. . Ob 23.15 uri. Pred novim blokom na cesti JLA so zacvilile zavore. Taksi. Šoferju se je mudilo. Mogoče si je nekdo v zadnjem trenutku zaželel silvestrovanje v sosednjem kraju. — Vaše ime in osebna želja v novem letu? smo vprašali kot vedno doslej. Začuden pogled in odgovor: — Marko Soldatič, lastnik taksija iz Kopra. V mojem petindvajsetletnem delu je postal tale »konjiček« moj drugi dom. Zelo si želim, da bi skoraj napočil čas, ko bi s'e ilahko bolj posvetil svoji družini. Ob 23.45 uri. Na postaji Ljudske milice so bila domala vsa delovna mesta zasedena. Obrnili smo se na dežurnega, kjer so se to noč stekale vse niti odgovornega dela službujočih tovarišev. Tokrat smo zadostili našo radovednost najprej z vprašanjem: — Se je zgodilo nocoj že kaj posebnega? — Dežurni, Viktor Butinar, nam je z nasmehom odgovoril: — Z veselj'em ugotavljamo, da novoletno razpoloženje ni imelo doslej še nobenih neprijetnih posledic. Tudi nesreče nismo zabeležili še nobene. — In vaša osebna želja, tovariš Butinar? — Veste, s takimi željami pa je v našem poklicu takole; nase mislimo bolj malo. zato naj veljajo vse najlenše želje v novem letu vsemu delovnemu ljudstvu .našega okraja, od njih pa želimo in pričakujemo, da bi bili previdni na cesti in nošteni v srcu in da bi bilo tako čim manj kaznivih deianj. Naš prvi del polnočnega sprehoda po Kopru smo torej zaključili pri ljudc-h, ki ob novem letu ne mislijo nase, ampak v prvi vrsti na svojega bližnjega. In novoletne želje vseh ostalih naših bralcev? Mnogo jih je —• izvedljivih in uresničljivih, žal čfestokrat tudi obratno. Toda ko bo tudi to leto okrog, boste pod aolgo črto celoletnega ooracuna mogoče našli med rezultati vašega dela uresničeno tudi svojo novoletno željo. Boro Borovič in Smiljan Volčič novi livarni Aluminija v Komnu na Krasu POMEMBNA GOSPODARSKA PRIDOBITEV SPODNJEGA KRASA V Komnu so v torek, 29. decembra 1959, kar najbolj prisrčno proslavili pomemben dogodek: podjetje ALUMINIJ je odprlo nov obrat — livarno. Slavnosti je prisostvoval podpredsednik ObLO Sežana Lado Mahnič, ki je v čestitki delovnemu kolektivu ob novi delovni zmagi poudaril pomen novega obrata za nadaljnji razvoj podjetja, nato pa je govoril o načrtih občinskega ljudskega odbora v zvezi z organiziranjem manjših obratov nekaterih podjetij z obalnega področja v okolici Komna. Dejal je, da bi takšni pomožni obrati v veliki meri zaposlili odvečno delovno silo na področju Komna. Nova livarna podjetja Aluminij je bila zgrajena v zelo kratkem času predvsem po zaslugi delovnega kolektiva podjetja in njegovega direktorja Stanka Pe- ganca. Nameščena je v preurejenem gospodarskem poslopju, ki ga je podjetju dodelil ObLO. Razen čisto strokovnih del so napeljavo vodovoda in elektrike opravili sami člani kolektiva, zato da bi bil obrat čimprej urejen. Prvi izdelki — in teh bo okrog 10 tisoč — bodo avtomatični napajalniki za živino. V maloprodaji bodo stali 7500 dinarjev in so tako urejeni, da priteče voda, brž ko vtakne živina v korito gobec. To je vsekakor zanimiva tehnična novost — doslej je pri nas nismo poznali — in bo brtez dvoma naletela na veliko povpraševanje. Še nekaj je potrebno poudariti: novi obrat je zelo pememben za razširitev podietja, saj se je doslej omejevalo le na proizvodnjo aluminijastih okvirov za vrata in okna. Ko bosta začela obratovati še stružnica in električna peč, bo In nenadoma smo čuli, da ve o naši borbi ves svet. Ta bedna in v sramoti pomendrana deželica, ki ima svoje »slavne«, iz šaljivih operet pobrane generale, zaprte na varnem v italijanskih ali drugih taboriščih, kjer dobrodušno igrajo šah in »delajo načrte«, kako se bodo po vojni PIŠE FRANCE MAGAJNA spet postavili na noge, ta deželica torej, narodi te deželice pravzaprav, so kar brez napovedi začeli gristi. Ob prvih »ugrizih« je tržaški Pic-colo povedal mnogo zelo zabavnih besed: da so se pojavile tu pa tam v gozdovih skupine razcapanih se-stradancev, ki se upajo napasti, če se priložnost ponudi, tudi kakega dre- . majočega vojaka, ki topo čepi na straži. Seveda, če se ta dremajoči junak pravočasno zbudi, mu je treba Ie parkrat ploskniti z rokami, pa bežijo mizerabilni gozdovniki kot oplašeni srnjaki. Novice o njihovih činih bi mogle oplašiti kvečjemu kako staro tetko. Ne bojte se! Valo-rozne čete bodo kaj hitro obračunale z njimi: Pa niso, na veliko žalost dobričine Piccola. Ugrizi razcapanih sestradan-cev so bili od dne do dne hujši in tu pa tam eminentno učinkoviti. Poročevalci Piccola, ki so spremljali italijanske čete preko vse Slovenije, so pošiljali bridka poročila: »Ljudstvo nam je povsod sovražno in celo tisti, ki se nam dobrikajo, se dobrikajo z ironično ljubeznivostjo. Upornikov morda ni mnogo, so pa od sile drzni. Borba z njimi je neznansko težavna — saj jih vidimo samo, kadar napadejo. Napadajo pa z vso srditostjo. Pobijejo, kar morejo, oplenijo, kar morejo, potem pa zginejo kot kafra. Ce obkolimo kak gozd in ga preiščemo, najdemo v njem kvečjemu kake drvarje, ki nikoli ničesar ne vedo. Naši ragaci se po samotnih poteh posamič ali v malih skupinah ne upajo več iti. Najraje se naše patrulje poslužujejo avtoblind, če so le pota dovolj dobra. Zal so kraji, kjer ne le da ni voznih cest, ni niti marsikje »mulaterij«. Bridko je, da umirajo naši vojaki od krogel sovražnika, ki ga niti ne vidijo.« Teh stavkov ne pišem jaz, te stavke je prvi napisal Piccolo. Morda so bili napisani v drugačnem besednem redu, ponavljam pa točno njihov pomen. Važno pa ni to, kaj in kako je neki list tedaj pisal; ali nam je bil sovražno strupen ali le mlačen. Pravo jedro cele zadeve je vendarle v tem, da je prav ta naš odpor bil edini in nujni vzrok vsem neštetim strupenim člankom v Piccolu in drugih naci-fašističnih listih. Naš glas je bil torej vreden besede od samega začetka! Veliko večje besede jc pa bil vreden pozneje, ko se je, kakor gripa, razširil preko vse dežele. To je kaj kmalu odkril naci-fašistlčni sovražnik, ki je bil tigrovske nravi in ne mevža, in je v svoji togoti odredil, da nas napade s tanki, bombniki in oklopniki ter s celimi divizijami svojih izvežbanih in utrjenih čet. In iz tega je potem nastalo »grmenje«, ki ga je slišal in moral slišati ves svet! Naša gverilska borba proti tako mogočnemu okupatorju je bila po vseh »pametnih računih« sama blazna neumnost. In ni bila niti nova iznajdba. (Konec prihodnjič) i; !|rsi J*-. y Delovni kolektiv obrtnega podjetja Aluminij v Komnu zaposlil okrog 100 delavcev. Zanimivo je tudi to, da bodo v livarni izkoristili vse odpadke, ki so jih odslej kot neuporabno blago nudili interesentom po nizki odkupni ceni. In perspektiva podjetja Aluminij v Komnu? Uveljavitev ko-operacijskih odnosov z večjimi podjetji, kot so TOMOS, ladjedelnice in druga, bo omogočila širjenje proizvodnje, ki se bo v kratkem usmerila tudi v izdelavo izdelkov za široko potrošnjo, SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Ko ob zaključku poslovnega leta tudi pri pomorskem podjetju Splošna plovba pregledujemo uspehe in delo našega kolektiva, lahko že ob bežni :analizi z upravičenim zadovoljstvom ugotovimo, da smo tudi v letu 1959 u-uspešno izvršili svojo dolžnost. Glavna zasluga za dosežene uspč-he gre predvsem našim pomorščakom, ki so ustvarili večji del dohodkov našega podjetja. Ob nesebičnem delu in veliki požrtvovalnosti pa so vselej tudi dostojno zastopali našo socialistično domovino v svetu ter z vzgled-no državljansko zavestjo podrejali svoje interese koristim vse naše skup?iosti. Analiza 10-mesečnega poslovanja in ocena poslovanja do konca letošnjega leta kažeta, da bomo v primerjavi z dohodkom v letu 1958 in planom v letu 1959, povečali dohodek za okrog 14 odstotkov, ob tem pa smo našo tonažo do kanca mi-mdega leta povečali v primerjavi z letom 1958 za 52 tisoč DWT ali :okrog 50 odstotkov. Še bolj kot porast tonaže pa so važni uspehi glede izboljšanja tipa in kvalitete ladij, ker smo v minulem. letu prodali še dve stari ladji in kupili tri moderne linijske ladje, ki bodo že letos vključene v redno progo v Severno Ameriko. S temi in novimi ladjami smo dosegli rentabilno voslova-nje ter zaposlili nadaljnjih 150 pomorščakov. Tudi za velike naloge, ki jih bomo morali izvesti v letošnjem letu, imamo vse materialne osnove. Še bolj pa bodo okrepile naše podjetje tri nove ladje, ki jih gradijo za nas v puljski ladjedelnici »Uljanik«. S temi plovnimi enotami se bo še do konca . tega leta dvignila nosilnost na-šena ladjevja na 156 tisoč ton, kar pomeni, da bomo prekoračili petletni. načrt v tonaži za okrog 30 odstotkov. Imamo tudi vse Kogoje. da bomo lahko petletni plan izvršili do konca leta tudi še v pogledu celotnega dohod.ka. To je vsekakor zelo zahtevna naloga, saj bo treba povečati dohodek podjetja v primerjavi z lanskoletno realizacijo kar za 45 odstotkov. Ob tem nas najbolj zaskrblja t o. ker na svetovnem pomorskem tržišču še ni. onaziti znakov za ustaljeno zvišanje vtiz-nin. Tako stanje nalaga vodstvu podjetja in slednjemu Planu rga kolektiva kar najbolj vestno in načrtno delo. Anton Šturm (Nadaljevanje s 7. strani) je bilo v zadnjem času ustanovljenih kar pet aktivov mladih zadružnikov, in to v Štanjelu, Du- RAZPIS AVTO-MOTO DRUŠTVO KOPER SPREJME V SLUŽBO sekretarja in dva poklicna šoferja C-kategorije. Nastop službe takoj ali pa po dogovoru. Avto-molo društvo Koper ZAHVALA Občinski odbor Rdečega križa v Postojni se toplo zahvaljujte mladoporočenkama Minki Zlatic iz Lipej in Marici Simšič iz Planine, ki sta ob sklenitvi zakonske zveze darovali Rdečemu križu vsaka po 1000 dinarjev. tovljah, Komnu in Lokvi. Razen vremskega aktiva so vsi ostali sodelovali v tekmovanju, posvečenem 40. obletnici ustanovitve SKOJ, na katerem je prvo mesto zasedel mladinski aktiv iz Štanjela. Preobširno bi bilo poročilo, če bi podrobno navajali delo sežanske mladine pri izvedbi številnih krajevnih proslav in njeno požrtvovalno sodelovanje pri gradnji avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti, zato lahko zaključimo z vsesplošnim mišljenjem, da je dosedanje delo mladinskih aktivov ostvarilo trdne temelje za razširitev dejavnosti v luči načel nadaljnjega socialističnega oblikovanja mladih ljudi. -er UPOKOJENCI OBČINE KOPER Društvena pisarna v Kopru, Župančičeva ulica 16, bo do 15. januarja odprta vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure. To izredno poslovanje je namenjeno izdajanju in sprejemanju izjav v zvezi z nadomestilom za povečanje stanovanjske najemnine. Pozivamo vse upokojence, člane in nečlane društva, da se čimprej zglasijo v društveni pisarni in izpolnijo predpisano izjavo. Odbor V večernih urah 1. januarja se je pri opravljanju službe smrtno ponesrečil pripadnik Ljudske milice v Hr-peljah Franc Fornazarič. Pokojnik je bil star komaj 32 let in je zapustil ženo z dvema nedoletnima otrokoma. Služboval je v Materiji, kjer je zaradi vestnosti užival med prebivalstvom velik ugled. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Prvačino, odkoder je bil doma, in kjer se je v nedeljo zbrala velika množica ljudi, da bi spremila pokojnega Fornazariča na poslednji poti. Pogreba se je razen domačinov udeležilo tudi večje število njegovih -stanovskih tovarišev iz koprskega in goriškega okraja, zastopniki TNZ Koper in raznih političnih ter družbenih organizacij. Med žalno svečanostjo je igrala godba na pihala iz Prvačine, pevski zbor pa mu je zapel žalostinlce. EKONOMSKA SREDNJA SOLA KOPER razpisuje delovno mesto administrativnega uslužbenca Pogoji: ekonomska šola ali njej enaka izobrazba z znanjem strojepisja in stenografije Prošnje, kolkovane s 30 din, s priloženim življenjepisom ter spričevalom o izobrazbi, je treba dostaviti ravnateljstvu šole najpozneje do 15. januarja 1960 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri GOSTINSKEM PODJETJU »JADRAN« KOZINA razpisuje prosta delovna mesta: DVEH N ATA KAP, IC in ENEGA KUHARJA OZIROMA KUHARICE. Potrebna je ustrezajoča kvalifikacija in večletna praksa. Samsko stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejema uprava gostinskega podjetja »JADRAN« Kozina do 30. januarja 1960. V prvi in zadnji vrsti vodoravno ste lahko ob pravilni rešitvi prebrali naše voščilo reševalcem: Obilo sreče in zdravja, veliko uspeha pri delu v novem l'e,tu! Vseh rešitev je do postavljenega roka prispelo 816, Žreb je razpisane nagrade takole razdelil: I. (2.000 din) Jelka Župan, Koper, Garibaldijeva 9; II. (.1.000 din) Marija Kocjančič, Škofije II št. 20 pri Kopru; III. (500 din) Rafael Gruden, Koper, Kidričeva 12; od IV. do VIII. (pet lepih knjižnih nagrad) Vilma Fabič, Kobdilj 7, pošta Štanjel na Krasu; Liljana Polajnar iz Pirana, Trg 1. maja 11; Andrej Bizjak, »Gradbenik«, Izola, Matteotijeva ulica; Joža Ditrich, Postojna, Tržaška 19 in Boris Šuligoj, Bača pri Modreju 4, pošta Most na Soči. Koprčani lahko dvign'ejo nagrade v uredništvu lista, Cankarjeva 1, medtem ko jih bomo zunanjim reševalcem poslali po pošti. PISALNI STROJ — nemški por-table GROMA, popolnoma nov, zaradi nakupa večjega, prodam. Naslov v upravi lista. NEDELJA, 10. januarja — 8,05 Kmetijska oddaja: Nagrajevanje pri KZ — Kako je s koprsko kmetijsko šolo — Pospešimo pogozdovanje kraških gollčav — Obisk na slovenskih farmah: pripoveduje Gustav Guzej, sekretar občinskega komiteja ZKS Piran — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Portorož v zimskem soncu — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — M.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 35.10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij. VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Vesti. Vesti so nato še ob 13.30 in 15.00, ob 15.10 pa zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, II. januarja — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15,20 Slovenske narodne. TOREK, 12. januarja — 13.40 Kmetijska univerza: Vzreja govedi v odprtih hlevih — 13,50 Odlomki iz oper — 14.30 Šola in življenje: Popoldan s tolminskimi pionirji — 14,50 Glasbena medigra — 15.20 Narodne pesmi in plesi iz raznih kra- . jev Jugoslavije. SREDA, 13. januarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Gnojenje travnikov v kooperaciji« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik-S člani goriškega gledališča — 14 40 Narodni odmevi — 15,20 Primorski pevski zbori: moški zbor »Kras« iz _ Dola—Poljan. ČETRTEK, 14. januarja — 13.40 Kmetijska univerza: Možnosti za zakup zemljišč — 13.50 10' ciganskih melodij — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15.20 Dalmatinske popevke, PETEK, 15. januarja — 13.40 Kmetij- ski nasveti: Nevarnost kokcidioze pri farmski reji perutnine — 13.56 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Kako bomo pripravili občne zbore sindikalnih podružnic — 14.40 Poje ljubljanski vokalni oktet — 15,20 Kmečka godba, SOBOTA, 16. januarja — 13.40 Kmetijska univerza: Sajenje in oskrba nu4 sadov sivke — 13.50 Popevke in rit1 mi od tu in tam — 14.30 »Primorski tednik« — 14,45 15' z velikimi revljskimi orkestri — 15,20 Okrogle in poskočne. Na, pa smo tudi to prestali! Praznike namreč. Bolj ali manj veselo je šel ta kelih mimo nas, v kelihu pa je ostala naša trinajsta ali njena polovica, zdaj pa z luknjo v žepu čakamo, da bo minil najdaljši mesec v,letu. Spet si bom moral tiščati ušesa pred večnim Jucinim: »Ja, vidiš, Vane — od prvega do drugega še nekako gre, toda tod drugega do prvega nikakor!« Po drum strani pa mi previdnost pravi, naj se ne napenjam in ne iščem postranskih zaslužkov, da ne bi preveč stegnil roke in zajadral čez pol milijona —- a propos — ste že kdaj mislili na prijavo svojih prejemkov davčnim uradom. Menda je le malo časa še, ker si je treba temeljito in po pravici izprašati finančno vest preteklega leta, ker bi lahko v nasprotnem primeru sledilo hudo, toda vse prepozno kesanje. Kakšno pa je kaj bilo vaše srečanje z dedkom Mrazom? Pravijo. da njegov prihod nekako pomladi še tako stare korenine in jih napravi mladostne. Za Pivko in Koper bo letos to kar držalo, ker je tjakaj prihajal v nekako čudnih okoliščinah in inačicah. V Pivki so ga zaman čakali kar dva dni zapored, medtem ko je bila v Kopru ob nanovedani uri prihoda prava, hajka za njim, ker je enostavno izginil in ga po voznem redu sploh ni bilo na spregled, Za njim so kar na podlagi ustne tiralice dirjali sicer resni in umirjeni občani, ki so se bali, da bodo najmlajši ob svoje veselje. Jasno — kje drugje, kot v vinskem hramu se je hajka srečno končala in se je tudi obisk v Kopru sicer srečno zaključil, saj so se stari in mladi prepustili veselju in pravljičnemu dogajanju na super visokem odru, ko je popustila zasledovalska mrzlica. Ker pa le ni šlo vse po maslu, je bil njegov prihod v Pivko in Koper nekaj posebnega in razburljivega in 'je torej iz razburjenja pomladil tudi starejše ljudi. Če je bilo še drugje kaj podobnega, mi boste že še sporočili, da povem potem še drugim., ki jih to zanima. Ko sem se te dni vrtel po Postojni, sem, zašel zaradi črvičenja po praznem trebuhu tudi v špecerijsko trgovino, kjer sem se hotel oskrbeti z obloženim kruhkom. Kaže pa, da v tisti trgovini kaj poredko uporabljajo stroj za rezanje mesa, ker je na njem ce- KOPER — 8-, s. in 10. januarja ameriški barvni clnemascopc film cajnica; 10. januarja (matineja) japonski barvni film streha japonske; 11, in 12. januarja ameriški barvni film puščava ZIVT; 13. in 14. Januarja italijanski film siromasni, a lepi. izola — 8. januarja ameriški barvni film čarovnik iz oza; 9. in 10, januarja ameriški barvni film puščava živi; 11. in 12. januarja italijanski film siromasni. a lepi; 13. in 14. Januarja jugoslovanski barvni einemaseope film nevihta. šmarje — 9. januarja ameriški film najhitrejši strelec zmaguje; 10. januarja francoski film zakon je zakon: 14. januarji--ital. film kronika revnih ljubimcev. Škofije — 9. januarja francoski film zakon je zakon; 10. ja nuarja ameriški film NAJH4 trejsi strelec zmaguje? 13. januarja italijanski film kronika revnh-i ljubimcev, sežana — 9, in 10. januarja angleški film interpol; 12. in 13. januarja jugoslovanski film vrata ostanejo odprta; 14, i« 15. januarja italijanski film moj drugi oce. la plast prahu, ki sem ga jim r prstom obrisal — pa sem za boh-lonaj dobil po nosu, naj si raje s prstom ušesa očistim, če ni bilo mišljeno še kaj hujega. No, pa: bom že tudi to potrpel, če bo le kaj pomagalo in bodo očistili tisti presneti rezalni stroj za morta-delo. Mimogrede sem se ustavil še na Kozini, pa sem imel koj polna ušesa pritoženg čez neredni avtobusni vozni nered na progi Kozina—Trst. Zamujanje je postalo na tej relaciji že kar redni vozni red; to pa ni nič čudnega, ker je vmes nekaj nepredvidenih postaj: ena takšna slepa postaja je v vasi Pesek na naši stra.nir kjer je nekakšno tranzitno skladišče kurantnega blaga, namenjenega v Trst, druga pa je na oni strani v Bazovici, kjer so valutni. depoziti. Nazaj grede so spet drugi motivi zamujanja, vendar ni odpomogla niti zamenjava šoferja — se pravi, da se je treba s tem v praksi uveljavljenim voznim redom kar sprijdzniti, čeprav je nekoliko navzkriž s tistim na papirju. Tišči me sicer še nekaj zade-vic. pa jih bom do prihodnjič rajši še enkrat temeljito premlel in prežvečil, da ne bo kaj narobe. Do tedaj pa prav lepo pozdravljeni! Vaš Vane »Kdo j'e ta kosmatin?« je vprašal Dimač in pogoltnil kos vročega mesa. »No, vrhovni capin, tisti Škot. Stara se že in menda že spi. Jutri te bo poklical k sebi in ti bo jasno dopovedal, kakšna ničla si sedaj, ko se preživljaš na njegovem vele-posestvu. Ti kraji so njegovi. To si moraš zapisati v betico. Nihče jih še ni preisbal in zato so neoporečno njegovi. In bog ne daj, da bi ti to resnico kdaj pozabil. Njegova lovišča merijo okoli dvajset tisoč kvadratnih milj. On je bel Indijanec, on in pa krilo. Hm! Kaj pa tako zijaš vame? Počakaj, jo boš že videl. Saj je vredna, da jo človek pogleda; vsa bela je, kakor njen papa, stari kosmatin. In, dragi, koliko je tu jelenov! Videl sem jih. Čreda šteje na stotisoče glav, za njimi pa gre na tisoče volkov in mačk, ki živijo od zaostalih in od poginulih živali. Tole taborišče bomo kmalu zapustili. Crcda se pomika proti vzhodu in nekega dne bomo morali pospraviti naše stvari in iti za njo. Kar pobijemo, pojemo oziroma prekadimo in shranimo za pomlad, da bo kaj za pod zob, preden se lososi vrnejo v reke. Zapomni si se to, da je stari kosmatin najboljši izvedenec o jelenih in lososih in da ga ni, ki bi ga v tej zadevi prekosil. — Glej, prav zdaj se bliža kosmatin. Menda se nekam odpravlja,« je zašepetal Čok, se sklonil in si obrisal svoji mastni roki ob kožuh enega izmed psov. Jutrilo se je že in mladeniči so se prerivali okolj ognja ter cvrli karibje meso, ki so ga hlastno použivali, brž ko je bilo malo osmojeno. To je bil njihov zajtrk. Dimač se je ozrl in zagledal majhnega, vitkega moža, ki je bil po divjaški navadi oblečen v kože, toda neoporečno bele polti. Stopal je pred pasjo vprego, ki je vlekla sani. Za njim pa je Itoračilo kakih deset ali dvanajst Indijancev. Dimač. je zdrobil vročo kost in, srkajoč kadeči se mozeg, zrl v svojega gostitelja. Gosti zalizci in rumenka-stosivi lasje, okajeni od taboriščnega ognja, so poglavarju zakrivali večji del obraza, vendar niso mogli zakriti njegovih mršavih, skoro mrtvaško vdrtih lic. To je bila zdrava mršavost, tako je sklepal Dimač, ko je opazil njegove krepke nozdrvi in nenavadno široke in vzbokle prsi, ki so jamčile, da ima v sebi obilo kisika in življenjskih sil. »No, kako je?« je vprašal mož, snel rokavico in mu ponudil roko. »Pravijo mi Snass,« je dodal, medtem ko sta se rokovala. »Meni pa Bellevv,« je odvrnil Dimač in začutil poseben nemir, ko je pogledal poglavarju v ostre, črne oči. »Vidim, da imate dovolj živeža.« Dimač je prikimal in posvetil svoje zanimanje kosti, ki jo je glodal. Naglas škotskega narečja mu je ugajal. »Deleži so veliki, kajne? No, pri nas le redkokdaj stradamo. Pa je tudi boljše naravno kot pa mestno, doma vzrejeno meso.« »Kakor vidim, nič kaj ne marate za mesta,« se je Dimač zasmejal brez vsakega namena, samo da bi nekaj rekel. Presenečen je opazil, kakšen učinek so imele njegove besede na Snassa. Kakor občutljiva rastlina je mož vztrepetal in povesil roke. Potem se je v njegovih očeh gostil divji in žilav odpor in v njih je zagorelo sovraštvo, ki je vpilo od neizmerne bolesti. Naglo se je obrnil vstran, zbral vse svoje sile in malomarno rekel preko rame: »Se bova že pozneje videla, Mr. Bellew. Jelenja čreda se pomika proti vzhodu in grem, da najdem prostor za prihodnje taborišče. Jutri pridite vsi za nami.« »To ti je kosmatin, kaj?« je zamrmral Čok, ko je Snaes s svojimi tovariši odrinil. Čok si je zopet otrl roke na kožuhu volčjega psa, ki mu je to očividno ugajalo, ker je takoj polizal na dlaki ostalo mast. Tisto dopoldne je Dimač odšel po taborišču, kjer je vsakdo marljivo opravljal svoje delo. Pravkar se je vrnila, velika družba lovcev in možje so se hitro porazgubili med številnimi ognji. Odhajale so skupine žena in otrok, z znjimi pa psi, zapreženi v sanke. Zopet druge skupine žena in otrok so s psi prevažale sani, naložene z mesom zadnjega lova, ki je bilo že zmrzlo. Pritiskal je oster pomladanski mraz in pri tridesetih stopinjah pod niči» je bil prizor, ki ga je Dimač videl, še bolj divji. Pletenih«^ ali tkanih oblačil ni bilo videti. Vsi ljudje so bili enakHB oblečeni v kožuhovino in mehko strojeno usnje. Mlade^^ niči z loki v rokah in s tuli, polnimi koščenoostrih puščic na ramah, so hodili po taboru sem in tja. Dimač je opazil tudi mnogo nožev iz kosti ali kamna, ki so jih imeli lovci zataknjene za pasom- Žene so se trudile pri ognjih s sušenjem mesa, medtem ko so dojenčki na njihovih hrbtih mirno zrli z okroglimi očmi okoli sebe in sesali koščke loja. Psi, najbližji sorodniki volkov, so renčali in kazali Dimaču zobe. Trpeli so tega prihajača le zato, ker je bil v varstvu grčave palice, ki jo je nosil v rokah. Sredi taborišča je Dimač naletel na ogenj, ki je bil najbrž Snassov. Čeprav so se Indijanci tukaj le začasne utaborili, je vendar bilo ognjišče zelo skrbno zgrajeno in večje kot druga. Zraven ognjišča pa jc stal oder, take visok, da ga psi niso mogli doseči. Na njem so ležali zvitki kož in druge opreme. Ponjava, skoro pol šotornice velika, je ščitila pred vetrom prostore, kjer je "družina posedala in spala. Ob koncu ponjave je stal svilen šotor, kakršne navadno uporabljajo raziskovalci in bogati lovci Dimač ni še nikdar videl tako lepega šotora in zato je stopil bliže. Ko je tako stal in gledal, so se zavese, ki so zakrivale vhod, razgrnile in pred njim je stala mlada deklica. Tako gibne so bile njene kretnje in tako nenadno se je prikazala, da je Dimač ostrmel, kakor da vidi prikazen. Videti je bilo, da tudi on podobno učinkuje nanjo, in nekaj trenutkov sta nemo zrla drug drugega. TELESNA VZGOJA it ŠPORT * ŠAH ★ TELESNA VZGOJA ir ŠPORT ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPOR OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER JE RAZPRAVLJAL O TELESNI VZGOJI IN ŠPORTU fl® v I Telesna vzgoja je iz dneva v dan bolj važen činitelj v našem ■družbenem življenju. Pri tem ne gre le za zdravo razvedrilo naših ljudi, ampak tudi za utrjevanje zdravja, za vzdržljivost in gibčnost ter za razvijanje refleksov, kar je pomembno zlasti za ljudi, ki imajo opravka s stroji ln vozili. Prav zaradi pomembnosti tega vprašanja je prišla telesna vzgoja kot posebna točka na zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Kopru. O poročilu, ki ga je podal predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo Jože Božič, in o razpravi smo na kratko poročali že v prejšnji številki, danes pa vam bomo posredovali še nekaj najvažnejših misli. dinarjev. Povprečno so vložili na enega učenca 100 din, kar je vsekakor nezadovoljivo. Zato imamo precej primerov, da si šole za vse leto kupijo le eno žogo, pa čeprav je ponekod tudi po deset razredov. V šolah je tudi pereč problem prostorov. Število šolskih otrok se je v zadnjih letih tako povečalo, da so telovadnice zasedene nepretrgoma ves dan. Stanje je kritično zlasti v Postojni in Kopru, kjer pride na onega učenca komaj 0,1 do 0,8 kvadratnega centimetra prostora. Ker so telovadnice neprestano zasedene, jih ni moč temeljito prezračiti in očistiti, kar slabo vpliva na zdravje mladine. Vsekakor bomo morali misliti pri gradnji šol tudi na šolske telovadnice ter najti sredstva tudi za ta objekt. V tem pogledu je treba pohvaliti Ilirsko Bistrico, kjer so v proračunu za šolo predvideli sredstva tudi za telovadnico. V DELOVNIH KOLEKTIVIH: MNOGO JE ODVISNO OD SINDIKALNEGA ODBORA Okrajne delavske športne igre v Kopru so pokazale, da si telesna vzgoja hitro utira pot v delovne kolektive. Eden izmed vzrokov je tudi v tem, ker so v nekaterih občinah (Koper, Izola) prirejali sindikalna tekmovanja po ligaškem sistemu. Ta tekmovanja so za daljšo dobo zainteresirala kolektive za tekmovanja, hkrati pa je bilo tudi število nastopajočih neprimerno večje kakor na priložnostnih tekmovanjih. Seveda je želeti, da bi delovni kolektivi nadaljevali s temi medsebojnimi tekmovanji. Po drugI strani pa moramo gledati na to, da se delavsko športno udejstvovanje ne bi od-dvojilo od sedanjih organizacijskih oblik telesnovzgojnih organizacij. Zato je povsem pravilno, da so v To-mos ustanovili lastno društvo Partizan, ki bo lahko vsestransko mobiliziralo svoje članstvo, hkrati pa bo delalo v tesni povezavi z drugimi društvi in organizacijami v Kopru. Takeca društva «i «ivpda ne more privoščiti vsako podjetje, vendar bi lahko v manjših podjetjih ustanavljali aktive, ki bi bili izven podjetja vezani na matično društvo (na primer strelski, nogometni, namiznote-niški aktivi in podobno). Važno nalogo v podjetjih imajo tudi sindikati kot mobilizatorji članstva za vključevanje v tovarniška društva ln aktive ter pri reševanju kadrovskih in gmotnih vprašanj. NUJNO SO POTREBNA STALNA SREDSTVA V OKVIRU OBČIN Število športnih objektov v okraju je nezadovoljivo. Vsega skupaj Je 30 športnih objektov, pet pa jih je v izgradnji. Mnogi od teh objektov so v zelo slabem stanju. Da bi se stanje popravilo, so lani organizirali nabiralno akcijo, ki je prinesla 25 milijonov dinarjev (v tem ic všteto tudi prostovoljno delo in darovani material). Največ so zbrali v Izoli, najslabše pa se je odrezal Piran. Sicer se je v zadnjih mesecih stanje nekoliko popravilo, vendar z nabiralno akcijo ne moremo biti povsem zadovoljni. Lahko trdimo, da nismo izkoristili pripravljenosti prebivalstva za pomoč telesni vzgoji, saj so mnoge markice obležale po predalih občinskih svetov. Tudi občinske dotacije telesni vzgoji so bile na splošno skromne. Vsega skupaj so namenili okrog 4 milijone dinarjev, medtem ko je okraj prispeval S milijonov. Prav bi bilo, da bi v letošnjih proračunih prispevali več. V letošnjem letu naj bi ustanovili po občinah posebne sklade za namene telesne vzgoje. Vanje naj bi se stekala vsa sredstva, od občin do podjetij, kakor tudi prispevki posameznikov. Razumljivo pa je, da bo potrebno poiskati tudi druge vire, na primer dohodke od raznih prireditev in podobno. Ker je marsikateremu našemu bralcu neznano delo okrajnega sveta za telesno vzgojo, je prav, da najprej povemo o tem nekaj besed. V T.adnjih treh letih je imel svet okrog ■40 sej, na katerih so razpravljali o najrazličnejših problemih telesne vzgoje. Pogovorili so se o delu organizacij, ki so neposredno ali posredno povezane s športom, nadalje o gradnji športnih objekotv, o sredstvih in o prireditvah. Svet je imenoval tudi posebne komisije, ki so se ukvarjale s perečimi vprašanji. Tako so imenovali komisijo za gradnjo majhnih ■Športnih objektov in igrišč, za povezavo in razvoj planinskih društev, za uvajanje delavske telesne rekreacije ln za nabiralno akcijo. Svet je delal v iesni povezavi s terenom, predvsem občinskimi sveti za telesno vzgojo, ri tem velja pripomniti, da so obline tem svetom posvečale premalo pozornosti ln redko kdaj so bili problemi športa in telesne vzgoje na sejali občinskih ljudskih odborov, da ne govorimo o pičlih sredstvih, ki so bila odmerjena telesni vzgoji. V prihodnje bo vsekakor potrebno občinske svete še bolj okrepiti in razširiti njihovo dejavnost, saj so komune zmeraj bolj navezane same nase tudi glede finančnih sredstev. S ODSTOTKOV PREBIVALSTVA V ŠPORTNIH IN SORODNIH ORGANIZACIJAH Podatki kažejo, da je v športnih in sorodnih organizacijah 8G50 ljudi, ali skoraj osem odstotkov vsega prebivalstva okraja. Čeprav nas ta številka »e zadovoljuje, je vendar treba povedati, da smo precej nad državnim povprečjem (3,22 '/•). Največ članov ima organizacija Partizan (3700), takoj za njo strelci (1700), za tem pa so člani Počitniške ■zveze, ki jih je 1300. Športne organizacije so šele na četrtem mestu z nekaj nad tisoč člani. Največ ljudi se ukvarja s športom v Postojni (10,l1/«), nato slede Izola (9,9 •/.), Piran (9,4 ■/.) in Sežana 8 odstotkov. Najmanj članstva je v Hrpeljah (5,3 •/•). Telesnovzgojno udejstvovanje se razvija v 98 društvih in 40 aktivih. Seveda bi bil odstotek prebivalstva, ki se aktivno ukvarja s telesno vzgojo, še višji, če bi prišteli šolsko telesno vadbo in neorganizirano delavsko športno udejstvovanje. Okrajni svet za telesno vzgojo je ±e večkrat ugotovil, da so v okraju lepi pogoji za razširitev telesnovzgoj-nega udejstvovanja. Odstraniti bo treba le nekatere težave, zlasti kar zadeva pomanjkanje vodstvenih in strokovnih kadrov ter športnih objektov. Ovira je tudi v izoliranosti društev, saj bi lahko športne in sorodne organizacije in društva s skupnimi akcijami napravile mnogo več, kot so. Zlasti na podeželju bi veljalo popestriti delo in najti najrazličnejše privlačne oblike za pritegnitev mladine. Posebno pomoč si obetamo tudi od stanovanjskih skupnosti, kjer bi lahko ustanovili telocnivzpoine servise. Za skromna igrišča ne bi potrebovali mnogo dmarja, zlasti še, ker bi bili zanje vsi zainteresirani in bi pomagali tudi s prostovoljnim de-lom. V ŠOLAH: PREMALO UČITELJEV IN PREMALO DENARJA Telesna vzgoja se v šolah koprskega okraja močno uveljavlja. Pereče kadrovsko vprašanje postopoma izboljšujejo, saj se je v zadnjih letih usposobilo na tečajih 75 učiteljev in učiteljic telesne vzgoje, na posebnih tečajih v okrajnem merilu pa še nadaljnjih 118. Kljub vsemu pa je položaj še zmeraj pereč, saj pride povprečno na enega učitelja ali profesorja telesne vzgoje rt šol in 980 učen-«ev. Na desetih osemletkah v okraju ni učiteljev telesne vzgoje. Velike težave so tudi s sredstvi. Občine so dale lani za potrebe telesne vzgoje na šolah le manjše vsote, se gibljejo od 50 tisoč do 400 tisoč opozorilo vsem koristnikom videmskega .sporazuma o malem obmejnem prometu S 1. januarjem 19G0 bodo Tajništva za notranje zadeve prevzemala v rešitev samo še prošnje za prvo izdajo propustnice. Vsa nadaljnja podaljšanja bodo opravljali potovalni uradi. Da omogoči prebivastvu čim ugodnejši ln hitrejši postopek pri podaljšanju propustnlc, Je Avtoturistično podjetje »Slavnik« Koper organiziralo široko mrežo poslovalnic, ki bodo sprejemalo propustuice v podaljšanje. To so: — poslovalnica »Slavnika« v Piranu — poslovalnica »Slavnika« v Portorožu — poslovalnica »Slavnika« v Izoli — poslovalnica »Slavnika« v Korm — menjalnica »Slavnika« v Sežani — v Divači tovariš Ivan Polanec, Divača 94 — v Komnu Turistično društvo — in v Kozini v prodajalni tobaka — ter v menjalnici »Slavnika« na bloku Krvavi potok POSLUŽUJTE SE TUDI DRUGIH USLUG AVTO TURISTIČNEGA PODJETJA »SLAVNIK« KOPER! Na seji so sestavili načrt najbolj nujnih nalog v letošnjem in v prihodnjih letih. Tako so predvideli izgradnjo telovadnega doma v Kopru, Tostojni, Ilirski Bistrici, Divači, Pivki in Izoli ter večje stadione in športne parke v Kopru, Ilirski Bistrici, Piranu, Sežani, Izoli in Hrpeljah. Plavalne bazene bi zgradili v obalnih mestih, v večjih vaških središčih ter pri šolah in podjetjih pa strelišča in manjše objekte. Komune naj 1)1 takoj začele prevzemati vzdrževanje objektov, kajti mnogi objekti zaradi pomanjkanja denarja propadajo. Prav tako bodo morale občine iz proračunov zagotoviti sredstva za normalno delovanje društev glede funkcionalnih izdatkov. O vseh problemih, ki jih je obravnaval okrajni svet, se bodo morali pogovorili tudi občinski sveti za telesno vzgojo ter sprejeti ustrezne sklepe. V nedeljo, 20. decembra so v Postojni odprli novo moderno strelišče, o katerem smo že pisali. Na sliki: predsednik okrajnega strelskega odbora p. polkovnik Drago Cihak govori na otvoritvi ZA ŠPORTNE IN ŠAHOVSKE USPEHE Tik pred novim letom je občinski sindikalni svet v Kopru priredil družabni večer za udeležence delavskih športnih iger in športnih sindikalnih tekmovanj v Kopru. Povabljeni so bili športniki, ki so imeli največ uspehov na nedavnih okrajnih delavskih igrah v Kopni, in zastopniki zmagovitih sindikalnih ekip v občinski ligi. Ob tej priložnosti so razglasili zmagovalce sindikalnih občinskih tekmovanj. V odbojki je sodelovalo 15 ekip. Prvo mesto je zasedel Tomos, drugo Elektro Koper, tretje Radio Koper in četrto mesto Gozdna uprava. Rezultat je precej presenetljiv, saj je dolgoletni odbojkarski prvak Kopra Radio Koper obtičal šele na tretjem mestu. Na prvenstvu Kopra so doslej odigrali štiri kola. V vodstvu sta Zavec in Verk, ki sta osvojila P/l »BIHAC« je 24. decembra odplula iz Rotlcrdama v Mellllo M/l »BLED« je od 12. decembra v popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu M/l »BOHINJ« je 2. januarja priplula v Hamburg, kjer manipulira s tovorom M/l »BOVEC« je 23. decembra odplula Iz ZDA za Genovo, Port Said in Beyrouth P/l »DUBROVNIK« je 5. januarja priplula v Sibenilc, kjer manipulira s tovorom M/l »GORENJSKA« je 1. januarja priplula v Aleksandrijo, kjer razklada P/l »LJUBLJANA« je 21. decembra priplula v splitsko ladjedelnico M/l »MARTIN KRPAN« je v popravilu v ladjedelnici v Troglru M/l »PIRAN« je 18. decembra odplula iz ZDA za Port Said, Beyrouth In Reko P/l »POHORJE« je 25. decembra plula mimo Azorov na poti v Jugoslavijo P/l »ROG« je 27. decembra odplula iz Arube v Los Angeles P/l »ZELENGORA« je januarja priplula iz Rotterrlama v Emden, kjer manipulira s tovorom tri točke iz štirih partij: Slede: I-Iabič in Kovač 2 (2), Gerželj, Omladič in Furlan 2 (1), Jereb 2, Svetina 1 in pol (2), Urek in Olup 1 in pol, Jevnikar 1 (2), Majhen 1 (1), Jeruc 1, Cvitkovič pol in Pirih 0. V prvih kolih so se odlično izkazali mladi igralci, zlasti Kovač in Jereb. Tako je Kovač premagal Verka, Jereb pa Omla-diča. Kaže, da se bodo letos mladi igralci vrnili na vodilna mesta, ki so jih doslej vsa leta zavzemali starejši igralci. Čeprav je še prezgodaj dajati prognoze, lahko že zdaj trdimo, da bo na prvih petih mestih vsaj eden igralec mlajše generacije. podružnico m V namiznem tenisu je osvojil prvo mesto Tomos brez poraza. Drugi je bil Elektro Koper, tretja pa Vodna skupnost. Tomos je zmagal tudi v šahu pred Novinarskim društvom in Pravosodnimi ustanovami. Kolektiv Tomosa je torej pobral vsa prva mesta. Njihove ekipe so bile dejansko najboljše in so nremočno zmagovale. Izjema je bila le šah, kjer so bili moralni zmagovalci novinarji (Tomos so premagali kar s 4:0), vendar jim sreča ni bila mila, ker so nekatere ekipe odstopile in Tomo« je prišel do točk brez borb. Sicer pa to ne zmanjšuje dejstva, da ima trenutno Tomos v Kopru najboljše športnike. Po razglasitvi rezultatov je nagovoril zbrane športnike v imenu občinskega sindikalnega sveta Stojan Cink. Čestital jim je k uspehom in jih povabil, naj naslednje leto spet nadaljujejo s fizkulturnim delom v delovnih kolektivih. Ne gre le za tekmovalni duh, ki je sicer potreben, ampak tudi za vključevanje novih delavcev in uslužbencev t športno ud'ejstvovanje. Tovariš Cink je nato podelil zmagovalcem pokale in nagrade. Posebni nagradi sta prejeli kot najbolj požrtvovalni in disciplinirani ekipi sindikalni podružnici Kovinsko galanterije iz Šmarij in Pravosodnih ustanov. V organizacijski pripravi Kluba študentov koprskega okraja je bilo v nedeljo v dvorani TVD Partizan in na igrišču Tabora v Sežani prvo študentsko športno srečanje Primorske v različnih panogah z udeležbo študentske reprezentance koprskega okraja ter dijaških moštev Postojne, Pirana ln Kopra. Nastopajoči so sodelovali v štirih okvirnih ekipnih panogah: nogometu, namiznem tenisu, . V. v> • \ 1%:.... v. w , , V .--■■■" .. . F * ...... - ■- .. ...i. • V . y i-: J-. '••.'•'.! Tako v Kopru kot v Postojni so se za novoletne- praznike spet močno izkazali mali prometniki, ki so urejali cestni promet kot njihovi poklicni veliki tovariši. Takšno delo s pionirji se je pokazalo zelo koristno in je močno vzgojno sredstvo v več smereh. Posebno jc treba pohvaliti vlogo in delo v tem pogledu postaje Ljudske milice v Postojni, kjer se s tem vprašanjem posebej dejavno in uspešno ukvarja namestnik komandirja Marjan Janus. V povezavi s socialno-skrbstveniml organi pri občini in Društvom prijateljev mladine Je bilo na ta način rešeno vprašanje številnih otrok, ki jim je grozil zaradi neurejenega življenja in drugih okoliščin moralni propad. Na sliki tovariš Marjan Januš s svojimi mladimi varovanci na obisku v Kopru šahu in odbojki, ki so se ob zaključku ocenjevale v moštvenem tekmovanju vseh sodelujočih reprezentanc. Med nogometnimi enajstorieaml jc v finalnem srečanju Koper z minimalnim izidom premagal Postojno, vendar je bila osvojitev prvega mesta nekoliko dvomljiva, ker je bil doseženi zadetek neregularen. Tretje mesto so zasedli študenti, medtem ko je zadnje mesto pripadlo mladim Pirančanom. Izidi: Koper : Študenti 3:1, Postojna : Piran 3:1, Koper : Postojna 1:0. Tudi v brzopoteznem moštvenera šahovskem turnirju so bili najuspešnejši Koprčani: sledijo študenti, Piran in Postojna. Izidi: Koper : Piran 3,5 : 1,5, Študenti : Postojna 4 : 1, Piran : Postojna 3 : 2. Koper : Postojna 5 : 0 i» Študenti : Koper 3 : 2. Najvišja lovorika v tekmovanju z belo žogico je pripadla študentom, ki so vse svoje nasprotnike porazili brez posebnih naporov. Edina resnejša ovira so bili študentom mladi Koprčani, medtem ko sta Postojna in Piran vidno zaostala za obema favorl-zlranima tekmecema. Izidi: Študenti : Postojna 3:0. Koper : Piran 3:0, Študenti : Koper 3:0. V elitni zasedbi štirih najboljših odbojkarskih ekip so bili najuspešnejši ponovno študenti pred Postojno, Koprom in Piranom. Zlasti slednji je pokazal izredno slabo igro i» je moč ugotoviti, da mladim Domor-cem vidno primanjkuje resen ter načrten trening. Izidi: Postojna : Piran 2:0, Študenti : Koper 2:0, Študenti : Postojna 2:1, Koper : Piran 2:0. V skupnem plasmaju so zmagali Koprčani s 15 točkami pred študenti 13, Postojno 9 in Piranom G točk. Zal je bila prvotno sicer dobro zamišljena priprava odslej dalje tradicionalne športne manifestacije študentov in srednješolcev koprskega okraja p» organizacijski strani Izredno slaba i» pomanjkljiva, kar je nedvomno vzrok v zelo kratkem obdobju priprav, I. V. ZAKLADI URALA 8. januarja I960 ->tr ZADNJA STRAN * LETO IX. — št. 2 Nevaren zemeljski usad pri Pretnu Zastavimo si vprašanje raje drugače: Koliko atomov ima žebelj, ki tehta 1 gram? Nekaj trilijonov. S tem si ne vemo kdo ve kaj predstavljati, zato se poslužimo raje oprijemljivega primera. Vzemimo, da predstavlja vsak atom v tem žeblju kamenček mivke, ki ima vsak prostornino l mm3. Kaj pravite, koliko mivke bi nastalo iz enega žeblja? Na vsak način strašno veliko, Bilo bi je toliko, da bi lahko z njo prekrili 257.000 km3 — kolikor »ČEBELA« — NAJBOLJ POČASNO LETALO Mar se ne sliši nekam nenavadno, da se ukvarjajo letalski inženirji tudi z načrti za gradnjo letal, ki bi bila čimbolj počasna. V Sovjetski zvezi so napravili te dni prototip letala, ki .lahko leti s hitrostjo 50 kilometrov na uro. To je letalski rekord v počasnosti. Tako počasi ni frfotala niti Wrightova »omara«. Maksimalna hitrost letala, .ki mu pravijo »Čebela«, je 280 km na uro. Letalo ima »žepne« dimenzije in bo namenjeno predvsem za prevoz pošte in potnikov. Uporabljati ga bo pa moč tudi pri reševalnih akcijah — namesto helikopterja in za snemanje iz ptičje perspektive. Dva ameriška milijarderja sta priša na misel, da bi zgradila potniško ladjo velikanko, ki bi imela 108.000 ton, vožnja čj¡e?Sh, ocean pa z njo ne bi stala več kot 50 dolarjev. Zamisel sta gjHft pričela izvajati in sta že dala izdelati model. Vendar pa bo trewgf s tem v zvezi rešiti še cel kup problemov, med drugim tudi izkreavanje potnikov v pristaniščih, saj bi tudi v največjih ha svetu velikanka ne mogla dobiti toliko prostora, da bi se lahko povsem prislonila na pomol, Izkreavanje bi zato opravili s helikopterji (na sliki), ki bi hkrati lahko prepeljali z ladje od 80 do 100 potnikov z vso prtljago V Kaiiningradu v Sovjetski zvezi je nekemu sadjarju uspelo vzgojiti jablano, ki zaradi posebne rasti vejevja vzbuja splošno pozornost in služi tudi v kras mestu Bržkone na Svetu ni gorstva, 'ki bi skrivalo v sebi toliko rudnega bogastva, kakor ga skriva v svojih nedrih Ural. Doslej so tam odkrili vse znane elemente Mendeljejevega sistema, razen tega pa še bogate zaloge premoga, nafte, azbesta itd. Na Uralu so našli več kot 12.000 mest, kjer bi kazalo odpreti rudnike. Zaradi tega ni nič čudnega, če je Ural hrbtenica in osnova sovjetske industrije. — Rada bi kaj takega, ki se bo zdelo poceni mojemu možu ter silno drago mojim prijateljicam. usad napredoval, bo začel iz-podkopavati lepo, novo cesto. Vendar na srečo nobeden teh usadov, ki jih je tudi drugod na Primorskem mnogo, ne ogrožajo naselij. iz Ajdovščine V začetku minulega leta so lahko v Ajdovščini opazovali nenavadno izrazit lunin kolobar. Neposredno pred nastankom kolobarja, ki je bil sive barve, je bilo tudi vreme dokaj nenavadno. Zračni pritisk je bil tega dne, bilo je 15 februarja, izredno visok, namreč 1046 milibarov. Tako visokega zračnega pritiska v tem letnem času ne pomnijo 70 let. Nebo v kolobarju, kjer so sijali Gostosevci, Hijade in Mars, je bilo popolnoma jasno in temnejše od ostalega neba. V prvih večernih urah pa so se na področju kolobarja pojavili oblaki, Luna pa se je obdala z dvorom, katerega notranji rob je bil uma-zano-rumenkaste, zunanji pa sivkasto modre barve. Pojav je brez dvoma nenavaden, toda medtem je Luna že postala objekt naših »obiskov«, zato lahko z gotovostjo trdimo, da ni daleč dan, ko bo s tega našega »mrtvega spremljevalca« padla zadnja kopre-na skrivnosti. meri Jugoslavija — 40 m na visoko. Precej, mar ne? In zaradi takšne majhnosti se sliši skoraj neverjetno, da je znanstvenikom ž£ uspelo atome fotografirati. No, fotografirati so jih skušali že večkrat, vendar jim je doslej uspel le en sam posnetek. To sila redko fotografijo so posneli s pomočjo elektronskega mikroskopa, ki je povečal neko železovo spojino 22-milijonkrat. Na tej fotografiji, ki je videti kot vzorec blaga, je videti atome ■ kot pravilno razporejene temne pike jajčaste oblike. Na sliki je videti kabino vesoljske rakete, v kateri bodo prvi potniki našli kljub izredno ekonomično izrabljenemu prosto: u. vse udobje. Avtomatizirana kuhinja na sliki bo nudila dovolj kvalitetne hrane za ves čas bivanja v raketi, ki se bo lahko zavleklo več mesecev. Gornjo poskusno kabino, ki predstavlja nos vesoljske rakete, je zgradilo podjetje Honeywell v ZDA V Bombaju v Indiji si je neki inženir postavil domovanje, kakršnega je videti na gornji sliki: hišico v obliki gorskega čevlja. Baje se v njej izredno dobro počuti z vso svojo družino, posebno veselje pa je pravljična hišica seveda za domače in vse okoliške otroke V SEKUNDI — STO TISOČ POSNETKOV V Veliki Britaniji so napravili filmsko kamero, ki lahko posname 100.000 slik na sekundo. Kamera je namenjena predvsem za laboratorijska .raziskavanja. Z njo je moč posneti n. pr.: posamezne faze eksplozije granate, itd. Vendar pa s to kamero niso še novsem zadovoljni. Sedaj pripravljajo načrte in dokumentacijo za aparat, s katerim bi bilo moč posneti 200.000 sUk v sekundi. Uprava komunalne dejavnosti v Kopru je podrla po javnih koprskih parkih vse drevje, ki se je pričelo sušiti ali se je staralo. Na njihovo mesto bodo zasadili cvetje, okrasno grmičevje in palme. Na sliki je skupina delavcev ZKD, ko so v parku pred pošto podirali znamenite vrbe žalujke RAZLIKA JE V SMERI Znani francoski dramatik Jean Anouill je takole pojasnil vsebino svoje nove drame, katere tema je vojna: — V vojni se vsi boje, samo da nekatere žene strah naprej, druge pa nazaj. Največji zvezdoslovski te-leskop v Sovjetski zvezi. Krimski astrofizikalni observatorij. Teleskop je izdelal leningrajski zavod za optično mehaniko. Še natn je živo v spominu nedavna katastrofa v Tržiču, ko se je utrgal zemeljski plaz in povzročil velikansko gmotno škodo. Podobna poročila smo slišali pred kratkim iz okolice Reke in še iz drugih krajev države. Strokovnjaki pravijo, da je prišlo do drsenja zemeljskih plasti zaradi močnega deževja in je zares pravo naključje, da podobnega pojava nismo zabeležili tudi pri nas na Primorskem. Ugotovljeno je namreč, da so posebno v okolici Prema številni nevarni usadi, kjer je flišno ozemlje zaradi menjavanja petrografsko različnih kamenin in delovanja vode v njihovi notranjosti ter na površju pogosto zelo neodporno. Posebno usad blizu Prema, nekoliko vzhodno od glavne ceste Ljubljana—Reka, je nastal na zelo neugodnem mestu. Utrgal se je na pobočju stebrov daljnovoda, ki bi jih vsaka najmanjša razširitev usadne-ga ozemlja omajala. PodoTjen usad je tudi pod novo cesto na Prem, na vzhodnem pobočju premskega grada. Ce bo Kaj m'em*te, kaj je to? Naša domovina! Jugoslavijo je mogoče definirati tudi •na takšen način: to je država, ki ima 2 pisavi, 3 jezike, 4 veroizpovedi, 5 narodov, 6 republik in vendar je enotna. A. P. Č E H O V 2 ŠVEDSKA VŽIG&LO DETEKTIVSKA ZGODBA — Podleži! — je zamrmral in stisnil pesti. — Kje pa je Mark Ivanič? — je tiho vprašal Dju-kovski. — Prosim vas, ne vmešavajte se! — ga je grobo prekinil Čubikov. — Oglejte si, prosim vas, pod! V svoji praksi sem imel samo še en takle primer, Jegraf Kuzmič, — je dejal nato in se zazrl v komisarja. Pred petnajstimi leti sem reševal podoben primer. Bržkone se tega še spominjate ... Umor trgovca Portretova. Tisto je bilo precej podobno. Podleži so ga ubili in vrgli truplo skozi okno ... Čubikov je šel k oknu, odgrnil zaveso in rahlo dregnil v šipo. Okno se je odprlo. — Odpira se, to pomeni, da ni bilo zataknjeno... Hm! Sledovi na podokniku. Vidite? Tamle je sled kolena... Nekdo je lezel iz sobe. Kakor vidite, bo treba posvetiti največ pozornosti oknu. — Na podu ni moč opaziti nič posebnega. — je dejal Djukovski. — Niti ni ogreblin niti krvavih madežev. Našel sem le eno uporabljeno švedsko vžigalico. Tukaj je! Kolikor se spominjam, Mark Ivanič ni kadil; po navadi je rabil navadne, sive vžigalice in ne švedskih. Ta vžigalica nam lahko služi kot kažipot. — Ah, molčite, lepo vas prosim! — je zamahnil z roko sodnik. — Nikar nas ne nadlegujte s tole vžigalico! Ne trpim prevročih glav! Namesto, da bi iskali vžigalice, preglejte raje posteljo. Ko je Djukovski pregledal posteljo, je poročal: — Naletel nisem niti na krvave niti na kakršnekoli druge madeže... Svežih ogreblin tudi ni. Na blazini so sledovi zob. Prevleka je bila polita s nekakšno tekočino in diši po pivu, prav takšen je tudi okus... Postelja je v takšnem stanju, da vse kaže na to, da se je bila na njej borba. — Tudi brez vas vem, da se je bila borba. Ne zanima me borba. Namesto, da bi iskali borbo, bi raje... — En škorenj je tukaj, drugega pa ni nikjer. — No, in kaj? — Kaže, da so ga zadušili, ko se je ravno sezuval. Ni mu uspelo, da bi si snel še drugi škorenj, ko ... — In po čemu sodite, da so ga zadušili? — Na blazini se poznajo odtisi zob. Blazina je zelo zmečkana in leži 2,5 metra od postelje. — Govoričenje! Čvekarija! Pojdimo raje na vrt. Bolje bi bilo, da si ogledate vrt, kakor da bi tukaj vtikali... To bom napravil tudi brez vas. Na vrtu so si najprej ogledali travo. Pod oknom je bila steptana. Pokazalo se je, da je bil pohojen tudi okrasni grmiček, ki je bil ob zidu, prav pod oknom. Djukovski je našel na njem nekaj koščkov vate. Na vrhnjih cvetih so našli nekaj nitk temnomodre svile. — Kakšne barve je bila obleka, ki jo je nosil nazadnje? — je vprašal Djukovski Psekova. — Rumene. Obleka je bila napravljena iz platna. — Imenitno! Oni so bili, očividno, oblečeni v modro. Nekaj cvetov okrasnega grmiča je bilo odtrganih in skrbno zavitih v papir. Tedaj sta prišla načelnik okrajne policije Arcibašev — Svistakovski in doktor Tjutjev. Policijski načelnik se je z vsemi rokoval in se takoj lotil svojega dela; doktor se je pa usedel na štor, ne da bi kogarkoli pozdravil. Bil je visok in mršav človek z vdrti-mi očmi, dolgim nosom in koničastim podbradkom. Vzdihnil je in dejal: — Srbi se že spet vznemirjajo! Ne vem, kaj jih je pičilo! Ah, Avstrija, Avstrija! Tu imaš spet ti prste vmes! Preiskovanje okna iz zunanje strani ni dalo nobenega rezultata; preiskovanje trave in grmičev v bližini okna pa je nudilo preiskavi precej koristnih sledov. Djukov-skemu je uspelo odkriti temno progo, ki je bila dolga nekaj sežnjev in se je vlekla od okna proti sredini vrta. Proga se je končala pod nekim grmom. Tam je bil velik temnorjav madež. Pod tem grmom so našli tudi škorenj, za katerega se je izkazalo, da je bil par tistemu, ki so ga našli v spalnici. — Ta kri je že stara! — je dejal Djukovski, ko je opazoval madeže. Ob besedi »kri« se je zdravnik dvignil in leno poškilil na madeže. — Da, kri, — je zamrmral. — Če je tukaj kri, pomeni, da ni bil zadušen, — je rekel Čubikov in zbadljivo pogledal Djukovskega. — V spalnici so ga zadušili, tukaj pa, boječ se, da/K>£\ se ne predramil, mahnili z nečim ostrim. Madež pod jS» mom da slutiti, da je ležal tam precej časa, medtem ko so si oni iskali primerne stvari, s katero bi ga lahko odnesli iz vrta. — In škorenj? — Ta škorenj moje domneve samo še potrjuje. Ubili so ga, ko se je pred spanjem sezuval. En škorenj si je sezul, drugega pa je uspel potegniti le do polovice. Na pol sezuti škorenj se je sezul tedaj, ko so ga vlekli... — Zelo premišljeno! — se je nasmehnil Čubikov. — Kako vam jo reže, kako vam jo reže! Kdaj pa nrslite nehati s svojim preudarjanjem? Namesto da preudarjate, vzemite raje nekaj trave za analizo! Po preiskavi in ko so narisali načrt kraja, kjer se je pripetil zločin, so se preiskovalci napotili k oskrbniku, da bi napisali protokol in da bi nekaj prigriznili. — Ura, denar in drugo, vse je bilo nedotaknjeno, —■ je začel razgovor Čubikov. — Umor ni bil izvršen iz ko-' ristoljubja. To drži, kakor je dvakrat dva štiri. — Morilec je moral biti le inteligenten človek, — ga je prekinil Djukovski. — Kako pa ste prišli do takšnega zaključka? — To domnevo opiram predvsem na švedsko vžigalico, ki je tukajšnji kmetje sploh še ne poznajo. Takšne vžigalice uporabljajo le plemiči in še ti ne vsi. Pri umoru so sodelovali, naj omenim le mimogrede, naimani trije: dva sta držala, tretji pa je davil. Kljauzov je H« hrust in morilci so morali to vedeti.