%«vilka 118.
TRS T, v torek 28. aprila !903
Te^aj XXXIII
05EF~ n'BAJA V3AEI DAN sb nedeljah In praznikih cb 5., eb ponedeljkih oh 9. zjutraj V -joamičiie Številke se prodajajo po 3 av6., (6 ciotink» * mnogih to! atarnah v Trstu ki okolici, Ljubljani, Gorici, branju,' F-t.u, Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Postojni, Dornhergu, Solkanu itd. Osrtosl so vačunajo na miiimetre v širokosti ene kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poslanice.. ogif.3e denarnih savodov 3« 20 St. mm. r<a oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vs^ka na-c*ljna Trstu K 2. Mali cglasi po 3 s*©t- beseda, mjiuanj j>a stot. — Oglase sprejema „Insoratni oddelek uprave fcidtnortti". — Plačuje se- izključno le upravi Edinosti*'.
Glasiio političnega društva „Edinost" 2a Primorsko.
V edinosti je moći
NAROČNINA ZNAŠA
k a vče leto 21 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, i* naročbe brez đoposlane naročuine. .se uprava ne osira
moCiiss us lešelUSo liilaajs JStiliMtl' s^ss: MlDiBiio £ 0*20, pai 2 r.e
Vsi drp:3i naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefiankovnci*
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne Trajajo. Naročnino, oglase :n reklamacije je pošiljati na upravo ii»tr UREDNIŠTVO: ul. Oiursio tJulatt! 18 (Narodni donii Izdftjate'j in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnir ironsorcij lista „lEMinost". — Natisnila tiskf.raa kon*orci;» lista .Edinost* v Trata, ulica Gicrgio Galatti št 19.
- Pošrao-hranilulčn* raenn St. S41*ft"»2. -
------• Talel'uo itov. 1167 - ...
BRZOJAVNE VESTI.
Imenovanje gališkega namestnika
DUNAJ 29. ,Wiener Zeitung' priobči jutri imenovarje državnega poslanca d1*. Bo-brzinakeg. gališkim namestnikom. Dr. B:>br-zinski je r:vi namestnik v Galiciji, ki ni plemenita!?.
Delegacije bodo sklicane v juniju.
DUNAJ 27. Na cesarjevo željo bodo delegacije sklicane meseca junija v Budimpešto. Dotlej upajo, da bo možno pri lobiti ogrske kroge za pov š*pje častniških plač. Otvoritev avstrijskega državnega zbora.
DUNAJ 27. ,Sonn- und Mcntags-Zei-tung" piše • Tekom tega tedna se sestane avstrijski parlament. Poslanci najdejo položaj bitstveno spremenjen : poostril se je medtem jezikovni spor češko-nemški na Češkem, umorjen je bil gsliški namestnik grof Potočki, %aled česar so se poslabšale šanse za mirno poravnanje poljsko-maloru-skega spora. Radi teh dejstev je dvomljivo, bo li zamogia zbornica mirno nadaljevati Rvoje normalno delovanje. V vsakem slučaju je pričakovati, da bodo prve seje zbornice zelo burne. Vrhu tega menijo v političnih krogib, da je položaj češkega ministra rojaka omajeno in da je možno, da odstopi.
Rauch pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 27. ,Ogr. biro' poroča z Dunaja: Danes ob 10. uri predpoludue je cesar v Schonbrunnu v posebni avdijenci vsprejei hrvatskega bana barona Raucha.
BUDIMPEŠTA 27. ;Ogr. biro4 poroča z Dunaja; A d.jenca barona Raucha pri cesarju je trajala skoro eno uro. Rauch je lcesarju poroča toliko o splošnim položaju v Hrvatbki kolikor o tekočih stvareh. Po avdijeuci ie ban poaetil državnega tajnika v ministerstvu a latere, Verte3sy-ja ter se je nato podal v kabinetno fjisarno. Potem je še obiskal ministra za vnanje stvari barona Aehrentala.
Učna stolica prof. Schrotterja.
DUNAJ 27. Učno stolico prof. Schrotterja bo začasno supiiral profd3or Chvostek.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 27. Glasom brzojavnih porcčil sta vojni iadiji .Uskok* in .Scharfschutze' dne 27. t. m. prispeli v Pulo. Na ladijah vse zdravo.
Burian odstopi.
BUDIMPEŠTA 27. V merodavnih političnih krogih zatrjujejo, da odstopi po zasedanju delegacij skupni iinančni minister baron Burian. Njegov naslednik postane v tem slučaju grof Ivan Zicby.
Tirolski deželni zbor.
INOMOST 27. Namestnik ie danes otvorii deželni zbor. Deželni glavar dr. Ka-threin se je spominjal vladnega jubileja cesarjevega. Posl, Gentili je v imenu Italijanov izjavil, da vstrajajo siccr pri svoji zahtevi po avtonomiji, da se pa bodo udeležili raz prav deželnega zbora, v nadi, da se bo na gospodarskem pslju jemalo ozir na južno Tirolsko in da se izvede pravična volilna reforma. Prihodnja seja jutri.
Nemški cesar na Krfu.
KRF 27. Danes zvečer priredi kralj Jurij na čast nemškemu cesarju svečano večerjo, na katero tta povabljena tudi po veljnika avstroogrske in angleške eskadre.
PODLISTEK.
64
KAZA KI.
Ka /kaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ,
Splošna sodba o Bjeleckem je bila ta, da je ljubezniv, dobrodušen dečko. Morda je bil to tudi \r resnici; a Oleninu se je zdel kljubu svojemu dobrodušnemu, zalemu obrazu izredno neprijeten. Kar puhtela je od njega vsa ta zoprnost, kateri se je bil odrekel Olenin. Najbolj pa ga je jezilo to, da ni mogel, kratkomalo ni imel moči, osorno odbiti od sebe tega človeka iz drugega sveta, kakor da bi ta stari svet, ki je bil nekoč njegov, imel do njega neraz-rušljive pravice. Jezil se je na Bjeleckega in na samega sebe, proti svoji volji mešal trancoske fraze v svoj razgovor, se zanimal za vrhovnega poveljnika in za moskovske znance, in — posledica tega, ker sta oba v kazaški vasi govorila francoski — se izražal prezirljivo o tovariših častnikih in kazakih, bil z Bjeleckim jako prijazen, obljubil, da ga obišče, in ga povabil, naj večkrat pride k njemu. A sam
Kazenska razprava Polonyi-Lengyel.
BUDIMPEŠTA 27. (Ogr. biro) D^Lts je pred porotnim sodiščem priči la razprava 'o pravdi radi klevete med Polovi-jem in Len-' g velom. Polonyi zastopa obtožbo sam, Len-gyela brani posl. Voszoryi.
Mednarodne dirke v Rimu.
RIM 27. Sinoči sta G M baron Kireh bach in podpolkovnik grof Herbersteiu dospela semkaj z nagrado, ki jo je cesar Fran Josip I. poklonil za mednarodne dirke. —
Volitev za francoski senat.
PARIZ 27. Na včerajšnji dopolnilni voiitvi za senat v departementu Rhone je b:l z veliko večino izvoljen socijalistični radika lec Chabat.
Financijelna kriza v Barceloni.
MADRID 27. Kakor poroča ,Epoca£, se je li nauci jelna in industrijalna kriza v Barceloni še poostrila.
Kongres republikanske stranke na Portugalskem.
LIZBONA 27. Na kongresu republikanske stranke, ki se je vršil včeraj v Ccmbri je podal Bernardino Maiado svojo demisijo kakor predsednik upravnega odbora stranke. Členi odbora so tudi izstopili. Kongre3 se je bavil z njihovim odstopom.
Angleški kralj v Stokholmu.
STOKHOLM 27. Angleški kralj in kraljica sta včeraj 3 princesirvjo Viktorijo dospela semkaj. Na kolodvoru jih je pozdravil kralj Gu3tav z vso kraljevsko rodbino. Oba vladarja sta se prisrčno pozdravila.
" STOKHOLM 27. Sinoči je bil v tukajšnjem kraljevskem gradu banket na čast angleškemu kralju. Oba kralja sta si prisrčno napila.
Znižanje diskonta.
BEROLIN 27. Državna banka je zni žala diskont na 5 od sto, obrestno mero pa na 6 od sto.
Zrušila se gora.
OTAVA 27. V Notre Dame de la Sa-lette se je zrušil del gere in zasul vas. Go-Govori se, da je pri tem našlo smrt 25 oseb.
Boji v Indiji.
SIMLA 27. (Reuterjev biro) Mohmandi so se s svojih postojank umaknili. Njihove izgube cenijo na 240 mož.
Požar.
BRNO 27. V noči 25. t. m. je v občini Loucka (ekraj Holešovo) izbruhnil požar, zgorelo je 30 hiš i u gospodarskih poslopij. Cesar je j^gorelcem daroval 3000 K. Tornado v Saverni Ameriki.
NEW-JORK 27. Država Mississipi je največ trpela valed zadnjega tornada. Okolu 300 oseb je ubito, nad 1000 pa ranjeno. V razdejanih mestih vlada velika beda. Okolu sto mest je prosilo da se jim pošljejo šotori. Primankuje tudi zdravnikov.
Pogreb Campbell-Bannermana.
LONDON 21. Na pogrebu bivšega mi-ui3terskega predsednika Campbeli-Banner-manna bo kralja zastopal princ Valeški. Mini3terski predsednik Clemeaceau. ki je dospel sinoči v London, bo zastopal francosko vlado. Parlament se sestane danes, toda se takoi v znak žalosti odgodi do jutri.
LONDON 27. Danes zjutraj se je vršila v Westminsterski opatiji zadušnica za pokoj nega ministerskega predsednika Campbell-
vendar ni šel k Bjeleckemu. Vanjuši je Bjelecki zelo ugajal in dejal je, da je to gospod, kakor se spodobi.
Bjelecki je pričel takoj običajno življenje bogatega kavkavškega častnika v kazaški vasi. Pred Oleninovimi očmi se je izpremenil takorekoč v starega vaščana: pogoščal je stare s pijačo, prirejal zabavne večere in sam hodil na zabavne večere k dekletom; bahal se je s svojimi zmagami pri ženskah in dosegel celo, da so mu dekleta in žene — bogvezakaj — rekale dedek, in da so se ga kazaki. ki so jasno zapopadli tega človeka, ljubečega vino in ženske, privadili in ga imeli celo rajši nego Olenina. ki je bil zanje zagoneka.
XXIV.
Bilo je ob petih zjutraj. Vanjuša je s škornjem kakor z mehom razpihaval na stopnicah oglje v samovarju. Olenin je bil že odjezdil na Terek kopat se. (Nedavno si je bil izmislil novo zabavo: kopati konja v Tereku.) Gospodinja je bila v svoji shrambi, iz katere dimnika se je dvigai gosti, črni dim zakurjene peči: hči je v hlevu molzla bivolico. „Ne stoji pri miru, ta mrha!" seje razlegal od tam njen nestrpni glas, in takoj zatem se je slišalo enakomerno šumenje molzenja. Na ulici pri hiši se je razlegnil brzi
BannerntMtia pri kateri so hi;i princ Valeški kakor zi.stonnik kralja, ministri, pjlitiki-vo-ditelji obeh strank in d'plomatiJni zbor. P) službi br ž:i so st: vsi, med njimi tudi princ Wa!eški, pjdaii na posta'o Eustern, od koder prepeljejo truplo ministerakegs predsednika v Škotsko, kjer je pokopljejo. Vest o umorstvu Raisuli-ja ni šo potrjena.
PARIZ 27. Do 5. ure popoludne ni na minlsterstvo za vnanje stvari dospelo se nikako potrdilo, da je bil Raišu-i umorjen.
Nemiri ob rusko tuoški meji.
PETROGRAD 27. Brzojavke iz Urmije poročajo, da so ob turški meii izbruhniii nevarni nemiri. Med Kurdi in četami je pr šlo do berev. Preko Biiku in BatumM odhajajo vlaki in čete v južni Kavkaz.
Giklon.
PARIZ 27. Ministerstvo za kolonije je prejelo brzojavko v kateri se poroča, da je na Komorih razsaial sUen ciklon, ki je izlasti opustošil Veliko Komoro. Ponesrečilo je tudi več ladij.
Komorski otoki (štiije veliki in več malih otokov) se nahajajo med severozapadno obalo Madagaskarja in obiilo Mozambika. Merijo 1972 štirj. km in imajo okolu 62.000 prebivalcev.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON 27. Spodnja zbornica se je danes po praznikih vprvič sestala. Minister-ski predsednik Asqu!th se je v svojem gn-voru spominja! pokojnega miaisterskega predsednika Campbell Bannermann. Nato je bila seja v znak žalosti odgodjena na jutri. Nemški društveni zakon.
BEROLIN 27. .Reichsannzeiger, je priobčil društveni z:ikon od 19. aprila 1908,
Skupni siovanski jezik.
n.
Priznavamo popolnoma, da bi bilo za Siovane neizmernega pomena v vsakem oziru, ako bi se dalo kolikor le možno hitro doseči. da bi sleherni Slovan znal ruski govo riti in pisati. Ali naj se blagovoli pomisliti, da je to z a sedaj praktično uprav n e-možno doseči v toliki meri kakor bi bilo potrebno. Pii nas v A?i>tri i vlada ruskega jezika niti kakor postranskega predmeta ne pripušča v nobeni državni Šoli. A Poljaki, pa tudi žalibog zaslepUeri Malorusi še pomag jo vlad*. Ako pa ruskeg.i jezika ni možno razširiti potom šol, csta;a znanje ruskega jezika vedno ©mejeno le 11a redke posamične osebe. V praktičnem živi enju in občevanju pa ruski jezik ne more priti v poštev, ker ga nihče ne zna. Ako torej čakamo na to, da postane ruski jezik vsea.lovan^ki občevalni jezik, bomo le nemščini še bolj odpirali pot na jug in škodovali veljavi slovanskega narečja. Mimogrede omenjamo, da zastopamo Slovani nasproti tujcem glede jezika krivo stališče, če misliffiO, da moramo z Nemcem ali Lahom iz uljudnosti govoriti vedno nemški ali laški. Ne, ako smo na slovanski zemlji, ne smemo z nikomur za nobeno ceno govo riti drugače nego slovanski, ali ga kratkomalo pustimo. Potem prisilimo tujca, da se bo učil našega jezika, če prihaja k nam, kakor se moramo mi tujega jedka učiti, Č3 gremo na tuje. Zakaj bi Nemci imeli tu „ekstrawtirst" ?! S tem delamo veljavi svojega slovanskega jezika veliko škodo in pod-
korak konja, in Olenin je brez sedla na svojem brhkem, še na suhem, svetlo-mo-krem, temno-sivem konju prijezdil k plotu. Zala Marjankina glava, ovita z rdeč > ruto (takozvano soročko), se je prikazala iz hleva in se zopet skrila. Olenin je imel na sebi rdečo svilnato srajco, belo čerkesko, zadrgnjeno z jermenom, nosečim kindžal, in visoko kučmo. Sedel je nekoliko prisiljeno na mokrem hrbtu rejenega konja in se s puško na hrbtu sklonil, da bi odprl vrata. Njegovi lasje so bili še mokri, obraz mu je žarel mladosti in zdravja. Menil je, da je lep, gibčen in podoben džigitu ; a to je bilo neopravičeno. V očeh vsakega izkušenega Kavkazca je vseeno bil vojak. Ker je bil zapazil radovedno dekličino glavo, se je posebno brihtno sklonil, odpahnil pletena vrata, prijel zopet za vajeti, zamahnil z bičem in zajahal na dvorišče.
„Ali je čaj gotov, Vanjuša lu je za-klical veselo, ne da bi pogledal proti hlevu: občutil je z užitkom, kako je brhki konj, privzdigaje zadnji konec, željan uzde in drgetaje s sleherno mišico, pripravljen z vso močjo skočiti čez plot, lahkonogo! stopal čez suha ilovnata tla dvorišča.
„Cest prčt!aje odvrnil Vanjuša. ;
(Dalje)	1
piramo tja J jezik ! Te neumnosti naj bo takoj konec! Ći se hočemo Slovenci ohraniti, morami biti skrajni šovinisti, ne pa take krotke ovc .
Kako; 50 razmere sedaj (d» se vrnemo spet k vprašanju o ruskem občevalnem jeziku). ni možno najti primernejšega odgovora na vprašanje o skupnem slovanskem jeziku kakr>r jo je po.ial češki učenjak in protesor Jircček, ki je nedavno nasvetoval, da naj bo srbsko-hrvatsko narečje slovanski skupni občevalni jezik.
Na prvi pogled se zdi ta misel utopija, Lli ako si 1 .itančneje ogledamo in presodimo, se pokaže, da je tn misel neizmerno srečna in |iraktičca tako z ordrom na Slovane kakor izlasti nu tujce. Ruski jezik je sicer bogat na besedoslovju in na slovstvu a v resnici tudi za Slovana zelo težak radi oblik, izražanja, naglasi*, izgovora (tudi cirilica mnoge zastraši). Poleg teg:i nedostaja občevanja z Ru^i in ruski sploh skoraj nihče ne mure z^ati, ki ni bil naravnost v Rusiji. To vse vcija za tujca še v mnogo večji meri. Težave pri učenju ruskega jezika so za sedaj skoraj nepremagljive. Isto velia o češkem in poljskem jeziku. Nasprotno je srbaki ali hrvatski jezik priprost, se govori kakor se piše, je bogat na besedah in oblikah, ima vse čase pri glagolu ter je lep in blagoglasen in za vse Slovane lahek, da se ga vsak Slovan more igraje naučiti ; pa tudi za tujca je gotovo najlažji med vsem slovanskimi jeziki. (Omenjamo že mimogrede, da bi se naj oni samoglasni „r" pisal z zamolklim „a", posebno zaradi tujcev kakor „ar'1 n. pr. „smart", „^a't", namesto „smrt", vrt, kakor se v istini tudi govori! Cemu izpuščamo samoglasnike v pisavi ? Ali se pa piše v la-tini«i f.li v cirilici je konečno vseeno; vendar pa je latinica za mednarodni jezik gotovo bolj na mestu, ker je latinica mednarodna kulturna last). Konečno je srbsko-hreatsko nfireč'u v rabi ob adrijanskem morju in torej že sedaj za trgovino važno.
Ako se potrudimo, da zna vsak Slovan to ?ib"ko-hrvatsko narečje, se ga takoj tudi oprimejo rajše iu ga bodo spoštovali, ako vedo, d", s tem lahko povsodi izhajajo in se g* lahko naučijo. Veljava slovanskega narečja bi se tako lahko in hitro povzdignila, pa tudi spoznavanje Slovanov od strani tujcev bi se hitreje razširilo.
Pisec teh vrjt bi bil odločno za to, da se srbsko hrvatsko narečja proglasi kakor ar>trijski slovanski državni i e z i k poleg nemškega in da se zapove učenje teh dveh jezikov na vseh šolah avstrijskih kakor o b 1 i g a t e n predmet. Pa tudi Rusi bi lahko uvedli na ruskih srednjih šolah to narečje kakor obvezen predmet. S tem bi se neizmerno p-ibližali vsem Slovanom in bi lažje občevali žnjimi. S tem bi tudi širili polagoma ruski jezik, ki vkljub vsemu temu ohrani svojo veljavo in se konečno, četudi počasi, med vse Slovane razširi, ako politične razmere ne bodo več ovirale tega kakor sedaj.
Slovencem pa bi sedaj nujno svetovali, da se izdajo (najboljše po Družbi sv. Mohorja) ..H rvatsko-slovenski pogovori" s kratko slovnico in slovarjem. Enaki pogovori nai se izdajo tudi za vsa druga slovanska narečia t. j. rusko hrvatska, češko-hrvatska itd. Ustanovi naj se tudi skupna slovanska revija s slikami v hrvatskem jeziku na Dunaju in naj se ravno t u začne izdajati kak velik dnevnik v hrvatskem jeziku za avstrijske in druge Slovane. Spišejo naj se tudi barila za ljudske šole, ki bodo imela pomešano s slovenskimi bsrili tudi lahka berila v hrvatskem jeziku. Ako se morajo naši otroci učiti v uemškem jeziku, zakaj bi se ne vadili tudi v sorodnem hrvatskem jeziku ? Torej nemudoma na delo !
Dr. J. Š.
H rvatska.
Po razkolu v Frankovi stranki.
Franka so zapustili najstareji členi Star-čičeve stranke. Tudi ona petorica, ki so sicer zapustili Franka, a se niso pridružili skupini disidentov. so izjavili, da so v načelu strinjajo s poslednjimi, ne pa v taktiki. Večina stranke je torej načelno proti Franku. Disidenti nisi hoteli namreč nositi več odgovornost za tisto perfidno in protihrvatsko politiko Frankovo, ki vedno kriči na vse grlo po „Veiiki Hrvatski", da ljudje, ki ne mislijo mnogo, ne vidijo in ne opažajo, kako je vsej Frankovi politiki resnični namen le ta, da o-uiogova tujincu vladanje r Hrvatski.
Neki odločni člen Starčenče^e stranke je pripovedni nekemu sotrudniku „Hrvatske", da so desidenti zahtevali, naj se prične akcija v namen ozdravljenja političnih razmer v Hrvatski in izlasti, da hrvat^ko-srbska Koalicija, ki ima rečino, prevzame vlado, da ne bodo
Stran II
»EDINOST« štv. 118
V TrBtn, dne 28. aprila 1908
še nadalje vladali ljudje, ki nimajo nikogar za seboj. Ali tej zahtevi, ki priča o politični korektnosti disidentov z rodoljubnega stališča, se je odločno uprla dinastija Frank.
Po mnenju rečenega S'arčevićanca se bo po razkolu položaj razvijal tako le :
V	prvi čas pridrži Frank se svojo po- { znano metodo terorizma in laskanja na svoji strani velik del pristašev stranke. Ali s časoma, ko bodo ljudje malce razmišljali in pozorno sledili delovanju jedcih in drugih, začno zapuščati vrste njih, ki se svojim delom in svojo taktiko onemogočajo vspešno delo hrvatskih rodoljubov ter pomagajo Rauchu, da se more vzdržati tako dolgo, dokler se mu ne posreči spraviti v sabor večino, ki izvoli tako delegacijo v ogrsko - hrvatski sabor, kakor jo ravno žele Rauch in Madiari!
No, nadejamo se, da dobri genij naroda hrvafcskeag ne dopusti, da bi priš'o do tega.
Na zagrebškem vseučilišču
je bilo v ravnokar minolem zimskem semestru 1465 slušateljev in siccr 877 juristov, 398 filozofov, 117 bogoslovcev iu 73 farmaceutov.
Hnatski sabor sklican.
V	dunajskih poučenih krogih zatrjujejo, da bo hrcatski sabor zopet sklican začetkom meseca maia.
Apoteoza Nasija.
V svojem prejšnjem volilnem okraju, Trapani, je bil minister goljuf, slavni Naši, zopet izvoljen. To češčenje moža, ki ga je laško državno sodišče in z njimi vso javno mnenje obsodilo, ki ga je parlament izbacnil iz svoje sredine, je zopet d;kaz moralnega barbarstva v južni Italiji. Mož, ki povsod velja za goljufa, je v Siciliji svetnik, naroden heros. To dokazuje, da moralna zavest tamošnjega prebivalstva je tako popačena, v tako nizkem stadiju razvoja, da velja tam to za dobro, kar je drugje slabo in narobe. Kajti Nasi je v Siciliji narodni heros ravno za to, ker je ogoljufal italijanski erar in spravil v sramoto vso italijansko javno upravo, le da bi okori stil sebe in svojo maffio — vej no mu poli tično podpirate!jico. Zgodovinsko se da'e ta za Italijo (ki kulturelno velja še le od Tibera gor) žalostni pcjav sicer razlsgati. Dolga stoletja trajajoča tiranija rfznib despotičnih d-nastij v kraljestvu obeh Sicilij ie vzgojila ljudstvo k mi fiji in kamori, t. i. k prečenje vanju samopomoči, bodisi moralno dobre ali slabe, in k zaničevanju in črtcnju vsake obla tis. Po strašni babjeveri popačena religija je prekucnila vrednost vseh moralnih načel. Da pa skoraj po stoletju zjedinjene (nikakor ne zlite) Italije, ni javna uprava pot<-m zdrave metodične politike v moralnem in gospodarskem pogledu, še znala bolje d.igniti kulturni' nivo jugoitalijanskega prebivalstva, je siamota,!j ki zadene celo Italijo.
Nasi je le simptom kronične bolezni spod-n ih udov lepe Italije.
Vprašanje posetov katoliških vladarjev v Kimu.
Pariški „Temps" je objavil dopis svojega poročevalca v Rimu, v katerem pravi, da se avstro ogrska vlada že m koliko časa sem prizadeva skloniti Sv. Stolico na to, da odpravi jnani veto, vsled katerega ne smejo katoliški vladarji obiskati Milanskega kralja v Rimu. Bivši minister za vnanje stvari, grof Goluhov-ski, ki je bil nedsvno pri papežu, je baje v tej stvari posredoval. Uradna papeževa oko lica molči o tem vprašanju, dočim pravijo ostali katoliški krogi, da rešitev tega vprašanja stoji t ztezi z nameravanim obiskom avstrijskega prestolonaslednika v Rimu.
Rusija.
Homjakov pred carjem.
Predsednik dume Homjakov je bii tik pred pravoslavnimi velikoncčniini prazniki pozvan k carju radi važnih poslov. Homjakov je odšei v Carskoje Selo in tu je moraj carja obvestiti o dogodkih na Kavkazu in položenju mandatov poljskih poslancev. Homjakov je ostal v Carskem Selu preko praznikov.
Drobne politične vesti.
Minister Ko-šutvDdbrovniku, rNar. Listu" so sporočili iz Dubrovnika: Tu se je minister Košut s grofom in grofico Be-nyovzko mudil štiri dai. Ve3 ta čas se ni približal nobenemu meščanu, niti kdo njemu. Z Dunaja so zaprosili nekega višega vojaškega častnika da mu gre na roko ter mu razkaže znamenitosti mesta. Dne 21. t. m. odšel je Košut v Mostar in od tam se je vrnil t Budimpešto.
Češka šolska Matica bo rabila leta 1908 skvraj 1 mil. kron. Glasom proračuna potrebuje 999.380 K., od teh je le 142.831 K pokritih z prinosi členov, 0,-tanek 850.000 bo treba pokriti z darili in nabira- J nji. Proračun za lastne in šole, podpirane cd družbe, iznaša 726.000 K. Za šolo Komen-i skega na Dunaju je določeno 10.000 K. O-breati za prej najeta posojila Šolske Mat ce iznašajo 32.000 K. — Pri tem je omeniti, da so dohodki nemškega Schulvereina v minolem letu iznašali le 617.000 K.
Sklicanje delegacij. Dunajska „Reichspo3tM javlja, da se je mini6terski predsednik baron Wekerle vrnil z Dunaja z rezultatom, da bodo delegacije sklicane meseca maja.
Prepovedano praznovanje 1. maja. Iz Frankobroda ob Menu javljajo: Policija vseh večih mest je v interesu javnega mira s posebnim proglasom prepovedala sprevode po ulicah na dan 1. maja. Med delavstvom vlada radi tega silna ogorčenost in bati se je izgreda.
Za kongres trgovskih zbornic. Trgovinski minister dr. Fiedler je dovolil 20.000 kron kakor podporo za priredite? kongresa trgovskih zbornic v Pragi.
Francija in baltiška konvencija. Francoski minister za vnanje stvari Pichon, je izjavil nekemu novinarju, da je Francija rada pristati na konvencijo giede Severnega in Baltiškega morja, kar se s tem za bodočnost izključu eio spori v tem področju in se osigura mir, ki ga želi tudi Francija.
Dnevne vesti.
Iz finančne službe. Davčni upravitelj Ivan Vergna je imenovan višim darčnim upra viteljem v področju finančne uprave v Tr^tu, ekonomatski upravitelj Edvaid Sporrrvfrstu je premeščen v 8. činovni razred.
Razpisane stipendije za umetnike in pisatelje. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje poživlja skladatelje in pisatelje iz kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, ki nimajo sredstev za daljno izobraževanje in ki menijo, da imajo pravico za jedno takih Štipendij, da vlože svoje prošnje najdalje do 10. maja t. i. pri dotičnih dtželoih gospo?kah. Podrobneje pogoje objavlja „Osser. Triestino" od 27. t. m.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob 6. uri je umrl v tukajšnji mestni bolnišnici g. I v a n Biče k glavni vratar „Narodnega doma". Pokojnik je bil sicer že dolgo bi lan, a!i je vse do zadnjega vestno opravljal svojo službo in je ležal v bolnišnici le 4 dn\ Da-si rojen in vzgojen v Trstu je bil pokojnik skozi in skozi zve3t in odločen sin svojega naroda, a njegovi pogosti nastopi na političnih shodih so pričali, kako bister duh je bil v njem. Pokojniku, ki je moral v najlepši dobi 42 let zapustiti ta svet, bodi ohranjen blag spomin.
Pogreb bo danes ob 4 uri in pol popo-ludne iz mrtvašnice mestne bolnišnice.
Nove delavske hiše državne železnice. Dne 14. t. ni. so odprli na železniškem ministrstvu na Dunaju ponudbe za zgradbo hiš, namenjenih za stanovanja delavcem na dunajskem zapadnem kolodvoru. RaČunaje, da bo zazidanih 2000 m3, iznašajo zgradbeni stroški najcenejšega ponudnika kron 480.000, najdražjega pa kron 736.000. Najcenejši ponudnik je Vaclav Konig, naj dražji bratje Giut»wald; vseh ponudnikov jf bilo 20. Omenjene hiše bodo visoke na 4 nadstropja in stane vsaki zazidani m- pri najnižjem ponudniku po K 240.—, pri najvišem pa K 368.—.
Dne 23. t. m. so pa odpirali slične ponudbe na tukajšnjem ravnateljstvu državne železnice za enake zgradbe kakor zgornje. Ravnateljstvo je bilo sicer povabilo samo sledeče najvažnejše tukajšnje tvrdke, naj se udeleže tekmovanja za zgradbo delavskih hiš državne ž^eznice: I. Martelanc in drugovi. rUoi"u", Zf fer & Finetti, Gobel & Forti ter Zaninović & Pukalović. — Nameravane hiše v Ttstu bodo 5-nadstropne in zazidanega zemljišča bo 3030 m1', stroški za te stavbe bi iznašali pri različnih ponudnikih : I. Martelanc & drugi: s k u p n o K 1,320.067, za vsak m3 torej po K 435.80 ; „Un:onw : skupno K 1,454.000, na vsak m2 po K 480.00 ; Zifter & Fjnetti: skupno K 1,545.300, m2 po K. 510.00, Zaninović & Pukalović ter Gobel & Forti skupaj — skupno K 1,569.500 m* po 518.000.
Najcencjši ponudniki so bili torej naši znani podjetniki 1. Martelanc tf' dr ugori in upamo gotovo, da odda vlada njim to delo. Nuj omenimo še, da so bili vsi drugi ponudniki preveč dragi in če bi ne bili stavili erg. Martelanci svoje primerne po nudbe, bi bila vlada najbrže primorana razveljaviti vso sedanjo ožjo dražbo ter razpisati novo javno dražbo.
Ribarsko društvo je imelo v nedeljo svoj 20. občni zbor pod predsedništvom pl, Hutterotha, člena gospod ike zbornice. Po poročilu o delovanju crušt»a je vit. Budinič predlagal, naj se „jubilejni zaklad Frača Josipa- poviša na 6000 K in naj se K 2000 razdeli dne 2. decembra sirotam ribičev po-brežnih krajev. Na vprašan,e vit. Artelli je razlagal predsednik, da se te podpore razde'9 tudi med sirote okoličan s k i h ribičev, Predlog je bil enoglasno vpprejet. Razpravljalo sa je še o drugih strokovnih vprašanjih.
Za ustanovitev skupne zveze obrtnikov in trgovcev. V ntdeljo je predaval tajnik zveze delodajalcev g. dr. Cimadori o ustanovitvi skupne zveze obrtnikov v Trstu. Po teoretičnem uvodu, v katerem je gospod Cimadori povdarjal potrebo organizacije buržoazije nasproti organizaciji proletarijata, koji dve sili naj dovedeta vzpored.io do napredka človeške diužbe, je predavatelj plediral za združenje vseh trgovskih in obrtniških življev. Obrtniško društvo (Aasicurazione degli eser-centi) da je že sestavila dotična pravila. Ime društva, ki se ima ustanoviti, bi se glasilo „Skupna zveza trgovcev na drobno, malih obrtnikov in sličnih** (Feder. degli esercentiil commercio al dettaglio, le piccole industrie ed aflini). Namen zveze je obsežen: organizacija
v varstvo skupnih interesov. Zveza bo sestavljena iz društev, zadrug in korporacij obrtnikov, ki že obstajajo, in poed;nih članov, ki individuelno pristopijo.
Vsekakor bo ta zv?za nov pojav v gospodarskem živl,enju tržaškem, s katerim treba računati. Umevno zato, da se še povrnemo k predmetu.
Petdesetletnica v kapucinski cerkvi. V nedeljo so slavili v kapucinski cerkvi 50. letnico polagaoja temeljnega kamena iste cerkve. Ob 11 uri dopc^udne je bila pontifkalna maša, ki jo je služil škof mons. dr. Nagi, Pevski zbor pod vodstvom kapelnika Painicha je izvajal P: rosi jevo mašo. Službi božii sta prisostvovala tudi župan dr. Sandrinelli in magistratni ravnatelj dr. Artico.
63.314 vreč riža je pripeljal včeraj v naše pristanišče iz Britanske Birme angleški parnik „Truth".
Poziv. Podpisani poživljam državnega poslanca Pittonija, naj pojasni, kam je prišla
prošnja s podpisom M..... M. Vicolo delle
Ville št. 6 v Trstu, katera prošnja se je iu ela predložiti lr.inisterstvu za železnice. Gosp. Pit-toni je vsprejal to prošnjo dne 4. junija 1907. Podpisani sem se uveril, da ta prošnja ni bila predložena, vendar pa mi je g. Pittoni zatrjal. da jo je predloži).
Poživljam torej g. poslanca Pittonija, naj pojasni, kaj se je zgodilo z rečeno prošnjo.
M. M.
ulica Corti št. 2. III v Trstu
Ogromen povrat iz Amerike, Predvčerajšnjem popoludne malo pred 4. uro je priplul v naše pristanišče parnik „Carpathia'' od Cur.ard Line. Transatlantik je dospel po 17 dnevih vožnje iz New-Yorka, kjer je vkrcal 1500 pasažirjev, od katerih ae jih je 280 izkrcalo v Genovi, 502 v Napolju, ostali pa so prišli semkaj. Od teh se je 81 izkrcalo tukaj, a drugi so nadaljevali vožnio na Reko. Od omenjenih 81 izkrc&nih, je 45 potnikov I. in II. rezreda, drugih 36 so revni izseljenci na povratka iz dežele zlata. Med istimi sta tudi dva blazna, ki ju je gosn. Treves spravil v norišnico.
Ob 6 uri in pol pop. pa je priplul parnik A. A, „Frarcesca1* iz New-Yorka, kjer je vkrcal 1023 pasažirjev, od katerih je 532 izkrcal v Napolju, 99 pa v Trstu in druge popeljejo na Reko. Večina vračajočih se izseljencev so torej z Ogrskega in Hrvatskega
Poverjenstvo „Hrv. star. društva v Kninu*4. Doslej so pristopili k temu društvu v Trstu: kakor člen-utemeljitelj : dr. M. Z'. Bjelovučić odv. kand ; kakor Meni podporniki gg : dr. J. Abram, dr. Brnčić, dež. posl. in odv. dr. Slavjk, odv. dr. Vodušck; odv. kard. : dr. "VVilfan, dr. J. Ma-idic, dr. Ris-mondo ; dr. Bijelić uradnik pom. vlade ; dr. M^ndić, zdravnik, dr. Pertot, zdravnik; drž. poslan?. c M. Mandjć; prol. Vladimir Nazor ; Orebić d. lekarnar ; pomorski kapitani : Mi-letie Viko, Knežević Ivo, Ravasini Rihard, Marino vic Ljubimir, Ivanović Aute, Kalafato-vić Josip, Koboević Štipan, Alesić Ante, Da-binovič Pavel, Ceiio de Cega Vekoslav, Alek-sić Bazilij in Šuaac Pavel ; Cotič Maks urednik „Edinosti*' ; Ivaniše»:ć Filip veletržec; Perić Ante, Mihelić Peter, Crnogorac Peter trgovci; Tom^ić Hugo zast. Sr. W. R. G. ; Šorak Stet"«^ priv. urad.; Brajnović Milan in Jevrsc Srbislav b?.nčni uradnik; Ivanković Risto in Mao^ac Marko, natakarji ; Belin Ivo učen., Andrija Josip iz Splita. Poverjenik za Trst je dr. Bjelovučić.
Tržaška mala kronika.
Tatvina pri tvrdki Mahne. Kakor znano so se vršile pri tvrdki Mahne velike tatvine. Mej osumljenimi je bil tudi trgovec Josip Kaliu. ki ima svojo trgovino v ulici Istri št. 13, Tudi proti njemu je oblast odredila preiskovalni zapor. Včeraj pa se je gosp. Kalin preditavil v našem uredništvu in nas obvestil, da je izpuščen iz preiskovalnega zapora in da je preiskava proti njemu ustavljena. Do-žnost nam je, da objnvioio to, da na bo g-. Kalin trpel na svojim trgovskem glasu,
Ranjen od redarjev! Fran Derglin, tolmač, se je dal sinoči spremiti na zdravniško postajo, kjer se je dal preiskati od zdravnika. Ta le je našel mnogo oteklin in prask v raznih delih njeg telesa. Dergliu je povedal, da so ga naklestili redarji, ko je zvečer trkal na hišne duri in se je on branil vmešavanju redarjev. Če je pa res ? !
Nežen soprog. Berta Leghissa, stara 45 let, se je včeraj zatekla na zdravniško postajo ; imela je spodnje ustnice presekane, težko rano na nosu in druge praske po licu. Spomin vse to na nežno ravnanje soprogove pesti.
Poneverjenje in goljufija. Amalija Mo-
set'g, 34 letna šivilja iz Gorice, stanujoča v ul. Solitario št. 17, je bila včeraj zjutraj ob 7 uri in pol aretirana v svojem stanovanju. Neka Josipina Bertoldi, lastnica tobakarce v ul. S. Catarina št. 2., je Mosetigovi izročila prtd štirimi leti nekoliko zlatih { redmetov, da je preda, Mo^etigova jih je tudi predala in prinesla lastnici nekoliko kronic, potem pa kar zginila in ostala dolžna 560 kron. Nekega dne je Berfc-ldijeva srečala nez?eeto prodajalko na cesti in jo vprašala, kaj da je s stvarjo. Ta le je odgovorila, da je predmete izročila drugim osebam, kar pa ni bilo res. Te dni je oškodovalka zopet izvedela, da je Mose-tigova napravila v njenem imenu dolg K 164
v gostilni „Ali" AbbondanzaM. Dala jo je za to aretirati.
Koledar In vrome. —' Danes : Pavel od križa. — Jutri : Peter rauč. '— Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 14 Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku lepo potem motno.
Naše gledališče.
Iz pisarne Dramatičnega društva :
V	nedeljo je zaključna predstava sezone. Z o/jrom na to, da je minula prva sezona tržaškega slovenskega gledališča stala v znamenju ljudske igre, se zaključi sezona z ljudsko predstavo in se uprizori češka ljudska igra:
Požigalčeva hči.
V	tej igri nastopi vse dramsko osobje.
Ker pomeni ta zaključna predstava obenem častni večer celokupnega a)isambla, so vabljene vse dame in rs i gospodje, ki so redno igrali tekom sezone na tržaškem slovenskem odru. da )iastopijo v nedeljo bodisi v vlogah, bodisi v komparzeriji.
Prva glavna vaja bo nocoj ob <N. uri.
V	ječi. Benedixova veseloigra v štirih dejanjih in neštetih spremembah. Komplicirani zapletki na podlagi znainh pripomočkov in sreaste^, in komično-povoljna rešitev tega vozla, ki menda vedeli človeka še največ radi tega, ker jo ie tako ali saj slično že pričakoval. Gledalec, kateremu so igralci v ekspoziciji v prvih dveh dajanjih pokazali vso zmešnjavo, ki si jo le drug drugemu prikrivajo. ima zato vse niti v rokah, io zato že škodoželjno pričaku;e, kdaj se prikaže drug za drugim, da doživi pripravljeno blamažo ali da pade v past, ki mu je nastavljena. No, sledajiČ oddahnenje, velikodušno pojasnilo ia sklepom troje srečnih parčkov, kolikor je sploh dam v igri!
Pa saj ravno to primerno razpoloženje gledalcev, to zrcalo nesebičnega škodeželja ljudij, ki se instinktivno smejejo, ko vidijo svojega soseda capljati, da se „izvleče iz tinte" : to razpoloženje je porajalo na nedeljski predstavi velik smeh in neprisiljeno zabavo, in s tem jo bil tudi dosežen namen igre. Občinstvo je bogato obdarilo igralce s hvaležnim aplavzom in pozvalo ponovro razue izvajatel e, posebno g.o Danilovo in gosta g.% Danila. Slednji je predstavljal lahkoživca barona Walbecka z elegantno gibčnostjo in z ljubeznivo malc-pridnostjo. — G a Danilova kakor Matilda je bila zelo živahna in zadela jako hvalevredno tisti nagajivi : koči in resno-kouiični ton, ki je absolutno potreben za salonsko komedijo. Dobro bi bilo, da bi ji bili v*i igralci sledili v tem nač;nu proizvajanja, čemur je seveda v prvi vrsti potrebo, dn je uloga dobro in marljivo naučena. Vsekakor pa so tudi vsi ostali igralci kakor vedno vrlo doprinesli k dobremu vspehu igre, tako neumorni komik g. Verotšek (dr. Rojnik), dobrodušni godrnjat Fotočin (g. Veble). aristo-kratična Adelgunda (g. Ponikvnrjeva), spo-korjeni Comme il faut-gizdalin Poljak (gosp. Rajner) ter stari, počasni sluga Martin (g. Potrato). Dobro karikiran tip je bil vratar ječe g. Mikuletič. Slednjič omenjamo še posebej simpatični nastop Hermine (g.ce Me-kindove), ki je zopet pokazal, da ima ista dobi o podlago k bodočemu razvitku.
Predstavi se je poznal nek boljši, sigur-nejši timbre, ki je proizvod izbranejštga igralnega osobja. Naj bi bil to srečen omen za bodočo sezono.
V	nedeljo 3. maja bo, kakor javljeno, zaključna predstava letošnje sezone, od katere pričakujemo, da bo v vsakem pogledu triumf dosedanjega tržaškega dramatičnega življenja.	__I. Pr«
Vesti iz Goriške.
x Popravljen občinski volilni red za Goriško. Deželni zbor je v.^prejel v svoji seji dne 5. m^rca brez razprave načrt zakona, s katerim se spreminjajo določila § 29., 33., 35. in 37. občinskega volilnega reda. Ta zakon je dobil najvišje potrjeoje dne 30. marca t. 1.
§ 29. ima sedaj nastopno besedilo : „Ako bi bil kdo izvoljen, ki mma pravice biti voljen, ali, ako bi se kdo poslužil zakonitega izgovora in bi izvolitve ne vsprejel, ima biti starešina, oziroma namestnik ataresiae oni, ki je dobil v dotičnem volilnem razredu za starešinami oziroma namestniki naj vi č glasov. Isto velja tudi za slučaj, ako bi se izvoljenec brez zakonitega razloga branil vsprejeti izvolitev, ali sploh, fko ne bi prihajal k sejam. sklicanim v svrho izvolitve županstva, ali ako bi se odstranil, predno se zaključi volitev, ne da bi zadostno opravičil svoje odsotnosti, ali svoje odstranitve (§ 33) ; razun tega ee naloži dotičnemu globa v smislu § 19. občinskega reda.
§ 33. se sedaj glasi: Osem dni po dovršeni volitvi skliče župan ali oni, ki ga nadomešča pri občinski upravi, k seji potom javnega razglasa in posebnega povabila vse člene novoizvoljenega starešinstva v avrho, da izvolijo županstvo. V slučaju, da bi prva seja ne bila sklepčna (§ 37.) ter bi se molitev županstva vsled tega ne mogla vršiti ali dovršiti, skliče župan ali oni, ki ga nadomešča, držeč se višenavedenih določil, tekom 14 dni po prvi seji drugo sejo, opozarjajo izrccno na § 29. občinskega volilnega reda. Uleni občinskega zastopa, ki se ne v deleže sej za
V Trstu, 28. aprila 1908
»EDINOST« štev 118
št™« m
izvolitev županstva ali Be odstranijo, predno se zaključi volitev, ne da bi z zadostnimi razlogi opravičili svoje odsotnosti ali svoje odstranitve, zapadejo globi do 100 kron. P/isojati globe in odločiti glede izgube mandata (§ 29.), pristojna je okrajna politična oblast; proti odločbi slednje je dopuščen utok, ki se mora vložiti tekom 8 dni pri na-mestništvu, katero odloči v obeh slučajih; proti namestništveni odločbi ni priziva. V slučaju, da bi bilo tudi tretjo sklicanje seje, li kateri se povabijo v smislu § 29. namestniki, brezvspešno, razpusti namestništvo novi izvoljeni občinski zastop in naroči, da se imajo vršiti tekom 14 dni nove volitve na podlagi zadnjih volilnih imenikov, kateri se ne razglase v drugič in proti katerim ni utoka.
§ 35. določa: Najstarejši izmed členov občinskega zastopa, ki so prišli k seji, vodi volitev privzemi še dva druga čiena občinskega zastopa.
§ 37. se sedaj gla3i: Da je volitev ve Ijavna, morajo biti navzoče najmanje tri četrtine vseh členov občinskega zastopa in izvoljeni mora dobiti nadpolovično večino glasov navzočih. Pri izračunanju trth četrtin je gledati na to-ie : S tremi množeno število členov občinskega zastopa se deli s štirimi in ako se pokaže ostanek, smatrati se ima ta ulomek kakor celo število, katero popolni zakonito število treh četrtin. Volitev se more vršiti ustmeno ali z glasovnicami, kakor stare šinstvo to sklene. V prvem slučaju se je ravnati po določilih i; 26., v drugem se pre čitajo in vpiSejo v giasovnik imena, zapisana na pobranih glasovnicah.
Vesti iz Istre.
Obč nski svet v Vodnjanu Teh dni
je 16 članov občinskega sveta v Vodnjanu odstopilo. Svoj odstop opruviču ejo s tem, da jiui krščansko-socijalni členi občinsktga sveta s svojo opozicijo onemogočajo vsako vspešno delovanje. Nedavno temu je odstopil tudi župan. Pristojno obiastnijo so naprosili, da imenuje upraviteljstvo, slično onemu v Puli.
Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907 do 22. aprila 1908 ie prišlo v Opatijo 20718 tujcev. Od 16. do 22. apri:a 1908 so ra rovo dcšle 1102 o eb;. Dne 22. t-.prila 1908 je bilo v Opatiji 4062 tuicev.
Vesti iz Kranjske.
Poročil se je včeraj v Lj ubija ni g ;sp. llinko Nučić, člen tamošnjeg« slovenskega gledališča, z g.čno JosipmO R -zmuoovo
Sankcijonhan zakonski načrt. Cesar je sankcijomral zakonski načrt kranjskega deželnega zbora glede posvetovanja reforme deželnega reda in deželnega volilnega reda za vojvodino Kranjsko.
Izid ljubljanskih občinskih volitev V I. razredu. Na \čerajšnjih dopolnilnih volitvah v ljubljanski občinski svet je bilo oddanih 206 glasov. Izvoljena bta bila kandidata narodno-naprtdne stranke : dr, Karol vit. Bleiweis-Trateniški s 198{^a ovi in Anton Gorše s 159 glasovi. Vseh volicev v I. razredu je 789. _
Vesti iz Koroške.
Iz Malnica. V torek po Veliki noči je bilo tu aretovauih 14 oseb. Med temi 2 radi težkega telesnege poškodovanja na škodo nekega Italijana. Dotičnika sta se v noči na velikonočno nedeljo sprla z onim Italijanom, ga zabodla z nožem v desno stran trebuha in ga navarno ranila, vendar pa ni izključeno, da ranjenec okreva. Ranilca sta iz Čep ovana in v dobi 18—20 let.
Podoben žalosten dogodek se je izvršil na velikonočni večer v gostilni Simčičevi v Slapu. Sprli so se neki Kranjec in dva Primorca. Tudi v tem pretepu je bil Kranjec zaboden v pleča, na srečo pa je le lahko poškodovan in ni nobene nevarnosti.
Tretji in najodijozneji dogodek je bil na velikonočni prazn.k. Trojica njih je napadla na Kranjca. Zgrabili so ga, vrgli na tla, pobili na glavi, ga nevarno poškodovali zaprtim nožem in mu potem ugrabili srebrno uro s srebrno verižico. Napadalci so bili izročeni okrajnemu sodišču v Gornji Beli.
Z žalostjo v srcu vam poročamo o teh dogodkih, ker so bili v vseh treh sluč vjih našinci zločinci. To so znaki posuroviienja in podivjanosti, ki je moramo le globoko obžalovati tem bolj, ker je na veliko škodo dobremu imenu vsega našega naroda. In zgrešeno bi bilo, ako bi hoteli take želostne pojave prikrivati. Tu treba govoriti in svariti naravnost in brez ovinkov.
Vreme je bilo tu na velikonočno nedeljo zjutraj ugodno in lepo. Ali že okolo 10. ure predpoludne je jel padati sneg in je padal potem ves dan in vso noč. Padlo ga je nad 40 cm. Od onega dne je vreme vedno mrzlo in neugodno.
Kolikor ^rrajem, bo v Gornji Beli nabor še le 11. junija.
Raznesla se je bila pred 14 dnevi govorica po mnogih krajih Goriške, da so tukajšnjega redarja Frana Gross^rja Italijani vbili. To pa je bilo izlagano in grdo je od njih, ki širijo take lažnjive vesti, kajti s tem se v prizadetih družinah širi na brezvesten način 6trah in žalost.
Pred sodiščem ga je zadela kap. 42 letni trgovec Weiss v Celovcu se je imel te dni odgovarjati pred kazenskim sodnikom radi častikraje. Tik, preden je 6odnik imel
razglasiti obsodbo, je Weis?a zadela kap, da je kmalo potem izdihnil.
Odkriti grobovi. Nedaleč od Bel aka
gradijo sedaj malo hišo. Na kopanju temelja so delavci 1 in pol do 1 in tri četrt pod zemljo naleteli na veliko množino človeških kosti. Nobenega znaka ni bilo prej na tem mestu, po katerem bi se bilo moglo spoznati, da je tukaj pokopano morda več sto ljudi. Mrtveci so ležali v dveh vrstah. Večina lobanj je bila še dobro ohranjena in vse so imele lepe zobe, iz česar se je moglo sklepati, da so bili to samo mladi ljudje. Na mrtva trupla je bilo položenega — kolikor je bilo možno spoznati, — mnog > • živega apna. Doslej eo izkopali 29 človeških trupel. B.žkone je pa še mnogo grobov v okolici, kajti ti grobi ao bržkone iz leta 1813, izza ča?a francoskih vojen. V Beljaku in po nj«'ga okolici so ae od 24. do 29. avgusta 1803 bili hudi boji med Avstrijci iu Francozi. Francozi so imeli 189 mrtvih, 94 ttžko in 320 lahko ranjenih. Tudi na av^trijeki s-tratii je bila i?guba veiikp. Ker na smrtnih ostankih niso našli nikakik predmetov, niti kakega gumba, 50 bižkone pokopali vojake kar povsem nage. Zanimivo je, da so mnoge lobanje še prav dobro ohtan;et.e, vzlic temu, da so ležale v zemlji že skoraj 100 let. Kosti so prenesli ua novo beljaško pokopališče.
Gospodarstvo.
,,Zveza slovenskih zadrug v Ljub Ijani* registrovana zadruga z omenjeno zavezo bo imela svoj I. občni zbor v tetr tek, dne 7. maia 1908 ob 3. uri popoludre v dvorani „Mestnega doma" v L ubijani.
Dnevni red: 1. Poročilo prvega načel £tva. 2. Po*lo\no poročilo in f-ic.ev: a) spleš no, b) denarna izravnava, c) btagovrit pos-ii. d) reviziia. 3. Volitev rdbora. Zvezin cdbor sestoja iz 15 Členov, ki ;,ih izvoli občni 2boi za dobo t: eh let. — Vsaj 6 odbornikov mor* imeti svoje stalno bivali-če v Lubljair. — Ostali odborniki naj se kolikor možno pora^ delijo po posamičnih pokrajinah zvezinega okoliša. 4. Volitev nadzorstva. Zvezino nad zoratvo sestoja iz 10 členov, katere voli občni zbor za d.bo dveh let. 5. Piememba pravil. 6. Proračun upravnih stroškov. 7. Slučajnosti.
Vsako včltnjeno zadrugo ali društvo zastopa na občnem zboru njen načelnik. — ČV pa ta na cbčnem zboru ni priseten, zastopa zadrugo a!i društvo drug pooblaščenec, ki s* izkaže 3 pravilno izdelanim pooblastilom dotične zadruge ali društva. Na občnem zboru daje vsak vplačan deltž ei gias. S posveto valnim gladom se sme občnega zbora udeležiti v>ak član kuke \ členjene zadruge ah društva.
Z a udeležence, ki pridejo že pred pi lud ne v Ljubljano, više se v prostorih „Z-eze bb> venskih zadrug* v Ljubljani, dna 7. maja 1908 od 9.—12, ure predpoludne zadružni razgovori.
Posebno se bodo dajala rsikojaka pojas ni!f» in uavod'la.
Ljubi a na, dne 10. aprila 1S08,
Josip Lenarčič, r. t. č. predsednik.
Razne vest.
Poplave v Egiptu. Iz Kaire javljajo, da so bili tamkaj v soboto veliki nalivi, vsled česar so bile poplavljene vse ulice in vsi trgi. Tramvaj je moral jprekiniti svoje vožnje. V TVaili^u blizu Kaire se je vsled dežja zrušdo 70 h? 5.
Železnica na dražbi. Železniška proga Saignelegier*Glovelier v francoski Švici pride, ker ne prinaša nobenega dobička, na javno dražbo. Vzklicna cena je 300.000 iran kov ; gradoja železnice je stala pa 3 in pol mil. frankov. Mesto Bern ponuja za železnico Ie 300 000 frankov, neka druga ponudba se glasi "a pol milijona frankov.
Šest miljovov letne plače. Srečni človek, ki dobiva Ittne *>lače šest milijonov, se imenuje I. F. Hommond, glasoviti inžtnir v rudnikih. Hommond služi pri sindikatu Gug-genstem v "NVa&hingtonu. Do pred malo čata je Hommond dobival štiri mil'jone letne plače Sindikat mu je zvišal plačo na 6 milijonov, samo da ostane v niego-s i službi. Inženir Hommond je znan kakor prvi raziskovalec in poznavalec zlata.
Zadušnica za pok. portugalskega kralja v Lizboni. Kakor poročajo iz Lizbone, je biia včeraj v stolni cerkei zadušnica za pokoinim kralj em Karelom in prestolonaslednikom. Kralj Manuel je to pot vprvič zapustil svojo pa lačo. Vse ulice v bližini 6tolne cerkve do kraljeve palače so bile zaprte. V te ulice ni smel nihče, kdor ni imel legitimacije. Kralj se je piipeljal v cerkev s svojo rodbino v zaprti kočiji, ki jo je spremljal en kavalerijski polk.
Češki list v Zagrebu. Čehi, nastanjeni v Zagrebu, so imeli nedavno shod na katerem so sklenili, da prično izdajati pol'tiško-gospodarski list, ki bo spočetka izhajal kakor tednik.


Veiika vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrs-.e po najnižjih cenah. •
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini
ter vogal ulice sv. Katarina.
13
Denarna posojila
•tvu, zamorejo dobiti oseb« vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajaje po želji strank proti primernim obrsstim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se Je na JOSIPA ZIDAF.lv olica. deila Caierms It. 14, I. nadst od 9.—IZ predpoi. in od 3.—B. popoludnt
Giacomo Pellegnna::
Savod za ifikelovaRje
Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče)
fozlačenje in posrebrnenfs cerkvenih predrl etov svečnikov, poprave umetniških predmetov in potrebščin za dela iz žolte medi.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
irra svoj ambulatorij
v Trsiu, v ulici Sen Nicoio štev. 9
(nad Jadransko B.nko} Sprejema rnl 12. uo 1. in od 5. in poi do 6. la pol pop
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
izdiranje zobov brez S vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. X cermak m J. Juscher
TRST
ulica deila Caserma štev. 13, II. nadst.
			
			
Pročajalnica švicarskih ur
JOSIP OPPENHEIM
urar in izdelovatelj časomerjev.
TRST — CORSO fitev. 5 — TR8T
blizu knjigarne Vram Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-- stih ur. ^mmm
Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. BBHKSiB po zmernih cenah. i ■ m—
Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo.
in rnodnG blago :: za obleke ::
priporoča firma
^saa^g'tt vina
TRsT, ulica Chiozza štev. 17
asasr S5TRSKI TERAN
za dom (ne manj od 5 litrov)
■ po 56 stotink liter.
TVORNISKE CENE.
i lil I1UUK tvornica za sukno v HumpoEcu
na Češkem.
VZORCI FRANKO.
Za kremarje in gosiiin čarje po Dogovor.cenah.
NB Sprejunem poSiljatve v tranzitu za celo moiiLirhijo in v v^aki množini
SIMON PAVLINOVIĆ.
Direktni dovoz štajerskih kokoši in iajc. Specijaliteta: Graške poutards. Cene dogovorne. — Postrežfca na dam. Ulica Campanle št. 15.
T0 7A\1NA POHIŠTVA
i?*
AieEtsaiid. ^
trst — ulica detla Cesa št. 46.
evi jiinzi
Trajna zaloga pohištva:
ulica deila Sanlta š:ev. i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Zaloge:
Plazza Rosarlo štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
SPfšT Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70).
IBl
V pekarni in rladčičarni
VINKO SKERK, Trst via flcquedotfo 15
in v podružnici via SSiramar 9 se dobf vedno svež kruh, najfinejša moke, čokolado fina dezertna vina v buteljkah, raznovrstne biškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte. In , krokante. — SPECiJ ALI TETA: PUSTNI KROFI.	= f
■BHMMHMOP -


Vekoslav Plesnicar
ulica Giulia štev. 29
• • •
Zastopstvo testenin ..Pekatete" vžigalic dr. sr. Cir. in Me.odija ter raznih drugih predmetov.
tTgovina jestvi«, najtanineja postrežba. — Razpošiljam blago po po vsej Avairo-OgrBki od 5 kg naprej. — Zai tevajte cenik.
IZJAVA.
Podpisani obžaljujem, da sem 2alil na časti gospoda Ivana Jakliča v „Kon-! sumnem društvu" v Rojanu.
Ivan Krme.
¥*WYVWVY
fa^a^ ■zs^ss^A^i
ohištvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah "Ka
Hafaele Italia
Trst
Vla Maioanton 7
Stran IV
EDINOST« ft. 118.
V Tre tu, dne 28. aprila 1'^OS
Renče,
Ugoona prilika!
Pridnega dečka
zmožnega slovenščine in iialijanščine sprejme takoj
Hotel „Balkan"
za delo pri [dvigalu (lift). Ponudbe istotnm. ' nSKBHRfflinaBflBHM
proda $ž velika hiša
One o*ebe, katere že- ' lijo nabaviti si nov šivalni stroj samo za gld. 32 s triletno garancijo.
Napol oprtščajoč se na pol precistav- Daj pridfji v ulico S. Caterina 9, dvorišče, skladbe ljaioč se sta': sem prel prijamo gospo, ki 1 A, kjer so na prodaj Se ;tiri.	620
me ni niti rahlo oštela, temveč povabila me v sprejemnic^, ponudila mi stol ter mi takoj postregla s čašo in rožem. Mej tem je prišel moj prvi gostitelj g. V., ki je b*je slutil, da zaid^rn. Takoj za n im pa elegantna gospica. Jaz sem uslal ter se ckorno, a vendar spoštljivo priklenil.
„Go&pica hčerka lu
„Gospod...."
..Me veseli, imam čast, oprostite itd." .
v	se fraze, kolikor jih znum na pamtt, bi bil rad v eni s; mi ?api posedal. Nekaj srsmote pa me ie vendar objemalo, ker vraga, kako vendar prihajam do tega, da spravljam • pošteno hišo v rak direndaj. Potolažil in umiril sem se pa takoj, ker pilili so me naj sedem, in čaša je bila takoj — polna.
V prijetnem razgovoru, povedali mi, j da napravi ,Pevsko in tamburaško* druUso j Svoboda4 dne 3. majnika veselico z drama- j tično predstavo, pri kateri bodo sodelovali; tudi nekateri Tržačani. Povabili so me, naj j pridem rečeni dan v Renče.
Da 6em ob j ubil, umeje se samo ob sebi. —
—	,Spominjanj se lanske predstave, bilo je res krasno pri .Šivilji , kakor so mi pra
vi	i. Kaj bo pa lete s ?i
—	,Lensko le o, to je predlansko leto, igrali smo ,Mlinarja in njegovo l.č-r* tedaj dramo. L.^ni burko ia letos zopet dramo : jKrivoprisežnika'.
—	.T;iko je prav sistematično. .Variat o deleetat !4
Urica je t frčala in jaz stin moral ustati. Zahvalil sem se dostojno in cdšel. Spremil me je gosp. V. Ko sva prišla do
Hočete se prepričati?

cljjšttte velika skl*di»a
iše *
Mladenič
„Mladenič- na
i£če stanovanje in hrano pri slov. družini blizu mesta. Ponudbe pod In ser. oddelek Edinosti".	<>19
»srte cielis Fanra S	ui. Post« Nu*v» t
(vogal Torrente). ||) ^AJI« Citti ai Ltsiha' Velik izbor izgo tovljenih oblek za sooik*,
rcftami ra ctrokc PovrSniki, taofce j®ps. kotnkl te -azolh paletotov. Obleke za dom in dalo. D»larat* obiske. Tirolski loden. Nepreraočljivi plašči
eJkii. 5p3^.^jc.iiteta: blago to- ia inoiemrkr
ijrvfB. Izgotovljajo cp oblifk« po mar: po naja&vivr
'-vdi, tcčzrc, sclidno ia ekg&nta® pa nizkih car'


Te dni se je odprla
nova kavarna

.moleče roke', mi je prijazni gospod namignil. in že je stala pred nama priljudra in postiežna gospa Zaiderčičeva ter nr.ma pi skrbela za vsako eventuelno žeje.
—	.Zdai si morate ogledati še našo dvorano4.
—	,Dobro ! Hajd !
Prišla sva po stopnicah do prvega rastopia, še nekaj naprej in razprostrla se.ie pred mojimi očmi. velika lepa, vteofea, široka in dolga dvorana.
—	.A to pa to !'
,Bravo taka dvorana ! Tak ou» r ! Glej glej, tudi galerija! Sakrašternu ! To je nekaj! — Po dvorani so ležale in stale ra Hilise, deloma dovršene deloma ne. Vse polno lončekov, čopičev itd.
Čas je hitel, jaz tudi.
,Naprej
In stal sem zopet tapj blizu mos,ta. — ,Še gospo pozdravim, potem pu brž, vh.k bo skoraj piskal!(
Pozdravljanje je navadno e!ast:čno, na« teg ilo se ie tsko, da mi je ura odrekla vsak j tikanje.
—	,Psš pa ne ! Tu, ; li nas bo te
spali !
—	fie ni drugače4.
.K'^i ps, kaj pa !4 Cez dobro i > debelo uro. sem se zib:il v najpiijetiejših sladkih sanjah. —
Spal sem v krasetm ČIvtcu, v novi sobi: .Pri okleščeni i mercl i4 in pri etno šumljtnje Vipave me je slednjega dne v/budiio. I^r^iz?!
ua deželni cesti med Tolminom in Kana- __ _ —^ lom blizu sv. Lucije. Ista obstoji z 12 sob, &,c> ^ Ir	ifjf&L- m* A
kleti in velikega hleva. Okolu hiše je pri-	.. ^	^4.-	o o
bližno 10 oralov obdelanega polja, travnik,i	U1 ,ca cpucttOtXO 3t.
vinograd in sadovnjak. Primerna je za za- katera je preskrbljena s tu- in inozemskimi sebnike kakor tudi za k:;ko tovarno, ker je j listi ter izvrstnimi likerji. — 2 biljarda. 29 m dolga 13 m široka ter dvonadstropna.; Priporoča se udani Giol Malnis.
Ta hiša, ki bo imela v kratkem tri-	^ ^ ^ ^ ^^	^
kratno vrednost, se proda radi selitve za---—----
nizko ceno gld. 6000. Na i*to se lahko' ^graHBBBEH^^ ^SKSSSS^i^gR dobi posojilo gld. 4.000 na dve leti po ti°/o ' P^iH*''
obresti na I. vknjižbo. Agenti se honoriraj o. — Pojasnila daje
Anton Šila, Podselo, pošla Uoiče.
lil
uHca ^a^onnina sisv.
		
.vv\\\w\	\\\\\\\\\W\\\\\\\\i	
TRST, ulica Stadion štev. IO
Dsnes zvsčer veliki koncert
c in kr. bosniškega pešpolka štev. 4. ZAČETEK OB S. Z V___Ustopnina 40 stot.
VELiKA ZALOGA pohištva, manifiiktur, ur. slik,
zrcal in tapet arij Popolne spalne in obedcva!r?e sobe.
Moške obleke na izbero.
$jj	UGODNE CENE.
Prodaja proti -akojšnjemu p!a.
čilu :n tudi na obroke. f g

BOGOMIL P1N0
blvži urar v Sciarf
ima svojo no« o
proSsjalnko ur
v TESTU
••<ira Vltctnzo Ilcllinl 5ter
r.nsfrotl c«rkTii (t, A utone. BuTeg«
vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah.
firtiaro Fetruzzl poK. flnt.
k^vač-mehanik za ctroje in motorje
Tovarna štedilnih peči iSPARHERD)
TRST. ulica roaciares št. 10. TELEFON št. 971
Originalni francoski apa:ati svetovne tovarne . ______
Vermore! d i Viiiefranche (Rhone)
so najboljši hi priznani o<l vseh vinogradnikov.
Posebno priporočljivi so : hrizgaluice ,.ECLA1R'* proti peronoaacri, žve; ialQica „TOR^IULE". proti oiuiju ; injeLtor ,tEXCELSIOR - proti Hiokserl ; aeetileDska svetilkv „MEDliSA" proti
trt^iin črvom. Hakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre galice in apna je
hipna zmes £clflir-Usrmorel
komodna. vspeSna ter ss drži pere-».
" ProdmstI za monjavo pri vsah aparatih.
Ceniki in opi?i na željo zastonj in poštnine proato pri izkjjučuein zastopniku za Avgtro-Ogrsko
HOTE
L L.
fri Mmi lelstiu
s >
J' Ugodna le;;a
J
G0K1CI.
src a i trgovskega dela me^tfv. — Nad 40 rta novo ^ S opremljenih L -b — Velik jedilni / i salon, steMi.iV salon, obširen vrt, 5 veran !a J. jj ve sobe, kegljišče. * V Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. ~ Raznovrstna \ namizna vina in v butelkah.
z* pceč. di-hivščinc separatna soba na razpclafl°.
Za mnr.gobrojen obisk ee toplo pripo-roča udani ^ DEKLEVA.
ZALOGA FlVA

flSt Piazza Lspsia št 8.
f?SE3
uhmmm
I
NFELD
Stekleni*??
sem najlepšo in prisrčno hvalo G; r:co.
ter oclšet v
I* najbolja tinktura ss lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari, »bi st plaveias«, kestanjevs. črnikaste, Im hzm. K v odlikovani lekarni PBEššmMb
PoiiljAtT« pc podt&«m p«ys0^J«.
iz tovarne
Bratov Eeiniug'h^us
in iz meŠ^an«ke tovarne
„Pilsnesr Urquell"
— ■ V P Iz. 11U
^^ v sodčekili k3kor tudi v buteljkah.
ISEGiessbOblep
veđno aveže kla'.e vode pri
ANT0NI0 DEJAK, junior
TRST, via degli Artisti št. 9 in 11
TELEFON štev. 505
.>*J>2r v
11111:1

Q-f>*rs;»ox#r^fl:o želi menjati službo radi po-OtrUJcVUUja boljš&a. Pisati: Glavna Pošta
Trst pod St 246 A. P.	609
Proda se
Petrolej
Acque št. 11.
ali v najem i*e da pekarna na dobrem mestu, na og!u dveh ulic. Oglasiti se r-ri „In^er. oddelku Edinosti"._617
dvakrat čiščen v zaboju po gld. 6-— (kron 10) prodaja se v zalogi ulica
5S4
j? Velika izbera rnanifakturnega blaga za mošne L ir, ženske obleke in razne druge ^potrebščin
p p Frot» V
obroke
ulica Mađouuiua štev. 13'
m. b. ^^^^
mehanična delalnica
Trst — ulica dol Trionfo 1
izvršuje ve ako v ratna
kovaška in mehaniška dela
kekor tudi nikelovanja.
TE!
Odda se
vrata 2.
por^a s hrano za fnega ali dva go-ppoda. Ulica San Franceaco ft.
600
gt^f^g^^v jggr ^zrjjaa^v;-: ^fr^rfi^^^
Pphanho»*l7 Pod ^taDjelom je najlepši kraj mllcilL&riK Viravske dolice. — Gostilni Lice n nudi tccno postrežbo, izboma vipavska vint teran kraški in Steinfeldsko pivo ; 21 sob za preno- J čišča. — Maks Ličen, gosti'ni Čar.	551 j
Vsakovrstne slamnike sS t'
gg. trgovcem Fran C e r a r. tovarna slamnikov ▼ Stob p Domžale Kranjsko. Ćenik na zahtevo postn. prosto. Ctne primerne, postrežba toČr.a.	5S0
Modistinia
42, III., levo.
A^TO^i S.kH%m pok. Frana - Trst Barnera vecchia št. I)
Velik! [Ishod zefirin, perkaln, satena, MM sn perila.
MOD EKCI, ČlPKfeS, EIOAMI in DROBN : Hi NE
MARGON
:: ulica TivameHa štev. 3. ::
1 Vi poroča svojo
z&Iogfo oglja in drv
ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.	Telefon št. 1664
izvežbana prodaja in izdeluje ele- Tyj^dJ<a Z ^©80111 ganme klobuke. Alolin Grande : ■ * * ^
539 mssffia*?	^i-riSSKa?

n« zelenjave sprejme se V I	pove Edinost.
__!
v službo, kje? 1 579
V
Trstu
Zavoljo pomanjkanja tuk8tla Sem odPrla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogai ulice Annunziata)
Ulica Scorzeria štev. i4 (vogal ulics Parini) kjer se dobi bogata izbera


v
tem potom ol kano gespodično, prijetne zunaniosti, zmožno slovenskega in nemškega jezika, v zakon. Imam 35 let in stojim v c. kralj, službi z 20CO K letne plače, šivilje z nekoliko denarjr-m imajo prednost. Dopi i se prosijo pod PIDEALU, slavna po>ta. Trst.
m
koroškega lesa, po konkuranč^ik cona

Išče se
mladi vrtnarski delavec za vrtnarski zavod v Zadru, in to kakor stilni delavec. Plači!o po dogovoru. Plača se mu tudi vozni nino. Ponudbe pod ..Vrtnar" poste restante. Arbanasi pri Zadru.____668
PpflHiS ali v n8jfcm te odda ,ePa v Svetem * I UUCL Križu na A'ipavskem. Pripravna tudi za
prodajalno ali go«tilno. Naslov pove .Jn^. oddelek
Edinosti"'.	599
meblirsna se odda v najem za eno osebo OUli«^ .Seala Belvedere 4, 5 nad.-t.	t>24
BONSVENTO & Oomp.
Aržiitidno . kroinolito-grafični zavod I. reda
TKST, uiiea Tiziano Vecellio št. 4. — Tel. 10-DT-
Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepaka, n: napisne iistke itd. in jamči aa perfektno in leiz?ršii
Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema.
^ j
m
Ui
mm ■■■ n*
t
k
nasaove, izvršitev.
&P5
A
K
m
'M M
VLf
jrr 1


»m.
odlikovani klepar
Trsi, ulica Pozzscehera št. Z
NOVA SPECIJALITETA:
koviu&s'ia črke.
M
M

ofe
Sa
70 sob, eiektr. razsvetljava, iift. kopelji
Oene smerne
Poč kaj & r ogl,
o te I llaikaifi