Težka   ločitev.
J^do bi zdaj ne šel po svetu,            Skupaj bomo potovali
ko vse cvete, zeleni!                       v ta široki, lepi svet,
Vzamem palico in brašnjo —         tam po belem, širem svetu
v svet široki — hojladi!                 vsak bo gledal nas zavzet.
Vendar, vetrec nagajivi,                  Takega pač potovanja
kaj skalil si mi oči?                      nihče zrl v tujini ni,
Kaj mi, katnen, pot zastavljaš?      gozdič, polje, selo, z mano
Dalje, dalje — hojladi!                    v svet široki, hojladi!
Dalje, dalje v svet široki!               V svet široki dalje z mano! —
Vriskam ves vesel na glas —        Vendar polje, gozd molči,
z Bogom, cerkvica domača,            in to selo, rodno selo,
z Bogom, polje, rodna vas!             Bože, v solzi zarosi . . .
Ej, kako lepč je meni,                   Zarosi to selo v solzi . . .
vendar, noga, še postoj!                  Kaj sem v srcu vztrepetal?
Gozdič, polje, sqJo rodno  —           Ne ti, selo, gozdič, polje,
stopi tudi ti z menoj!                    tu pri vas bom jaz ostal!
Ej, ti polje, gozdič, selo,                 Zarosi oko mi v solzi,
kaj bi stali tu? — Naprej!             in srce zakrvavi. —
Naj potujemo vsi skupaj,               Ne v tujino . . . z vatni skupaj
skupaj vriskamo — juhej!             pel doma bom — hojladi!
•                      Fran Žgur