Stflt. 276
TRST, v soboto 2 oktobra 1909.
Tečaj XXXsV
»m IZHAJA VSAKI DAN —
M sto tedsljah In pramlklh ib 5., ponedeljkih »k 9. zjutraj-
VvtamigBe i ter. m prodajajo po 3 nvč. (6 stofc.) ▼ maogik to^alcarn&h ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, ffM&ojai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fi&fcl, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 ari. (10 stok). 4MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE r girokosti 1 ^stc&e. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, omrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« BO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka OM^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 sto t. beseda, naj-v>uj pa 40 »tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav* Jfsdiaorti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinaoti".
VAROČNINA ZNAŠA

(Mašilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
Jo moč I
aa vae leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa-
račbe brn doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■araiataa aa aateljalr* lsdanj« „EOIHOBTI" itui: nU —— lata* X 5-20, »ol leta 3 60 —-
▼•i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«»
vana pisma es oe sprejemaj« la rokopisi se ne vračaj* Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata*
UREDNIŠTVO: alloa Giorgle Gatattl 18 (Narodni don) Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordg lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsore^a
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. raStae-fcranUcKnl ra?un It «41 652. TELEFON K. 11 57,
BRZOJAVNE VESTI.
Ni žea v atrijski deželni zbor.
DUNAJ, 1. — V nižeavstrijskem deželnem zboru so posl. Silborer in tor. uložiti nujni preaicg glede povspeševanja zrakoplovstva t Avstriji z ustanovitvijo velikih nagrad. Nadalje so poil. Stary in tov. («oc. dem.) vložili na namestnika interpelacijo glede povišanja ceDe m!eku na Dunaju,
Tekom debate o povišenju Bubvenciie mlekarskim zadrugam je prišlo večkrat de živahnih prepirov in hrupnih prizoro? med socialnimi demokrati in strankami veČine.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADER 1. Poil. dr. Medini (hrvatska stranka) je utemeljeval svoj predlog glede gradnje notranjega pristanišča v Dnbrovniku in sistemiziranja definitivnega arbicarskega mesta za dubrovniški arhiv. Predlog je bil vsprejet na drugem čitanju. Živahna debata se je razvila o dopisu vlade, t katerem ce zahteva novo mnenje deželnega zbora o vprašanju ustanovitve okrajnega sodišča v Korčuli. Posl. Biankini je pri tem hudo napadal više deželno sodišče in vlado, Nameatniški podpredsednik Toačić je odklanjal napade kakor neutemeljene. Prihodnja seja jutri.
Ces. kr. vojna mornarica.
DUNAJ, 1. — Cesar je vrhnemu poveljniku vojne mornarice grofu Momecuccoli-;u porodom njegovega jubileja SOletnega službovanja v mornarici z lastnoročnim pismom izrekel svojo zahvalo in mu podelil vojaški zaslužni križec v briljantib.
DUNAJ, 1. — Glasom bizojavnega poročila je vojna ladija „Panter" 30. m. m. priplula v Sabang, kjer ostane tri dni. Na ladiji vio zdrave.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA (Ogr. biro), 1. — Trgovinski minister Fran Košut je sklical stranke neodvisnosti na konferenco za ponedeljek po-poludne. Na tej konferenci bo poročal o vspehu svojega potovanja na Dunaj.
M nisterski predsednik dr. Wekerle je danes predpeludne obiskal trgovinskega ministra Košuta in se je ž njim rasgovarial o političnem po'oža u. Potem je Ludvik Hollo poselil mi ni Etra za trgovino.
BUDIMPEŠTA 1. Vsi glasovi se strinjajo v tem, da želi vladar ohranitev koalicij, ki naj bi prevzela jamstvo za redne od no*dje v parlamentu. Vladar ne viprejme niti Wekeriove, niti Kciutove predloge.
Ako se ne ostreže želji po skupnem vodstvu vladnih posicv, je vladar odločen, da imenuje izver: parlamentarno vlado, ki bi raz pustila državu' a:or in r&zpisaia nove volitve.
DUNAJ, 1. — Cesar vsprejme ogrskega trgovinskega ministra Koluta v avdijenci jutri predpeludne.
ČeSki protestni shod proti germani zaciji na državnih železnicah.
BRNO, 1. — Sinoči se je pod predsedstvom deželnega odbornika dr. Silerj-ja vršil tukaj protestni shod proti germanizaciji držernih železnic, izlasti pri c. kr. severni železnici. Govorniki vseh čeških političnih strank so britikov&li narodnostne razmere pri državnih železnicah in so tožili radi zapo-itavljenja Čehov nasproti Nemcem.
Zrakoplovstvo.
GRADEC, 1. — Danes popoludne ti je mestni svet z županom dr. Graf in obema podžupanoma na Čelu ogledal Hennerjev zrakoplov, nakar se je lati dvignil v zrak, ter nspravil poskusni polet, ki je vspel. Okolu 50.000 gledalcev je priredilo bratom Renner
PODLISTEK.
Prvi sneg.
GUY de MAUPASSANT.
Prevel PASTUŠKIN.
Odgovorila je:
— Da res, to ni lepo. Ia je mislila na vse kaj drugega.
Prišla je zima, normandska zima, mrzla in deževna. Brez konca je štropotal deždk po sk?iljah veliko vogiate strehe, ki je štrlela proti nebu kakcr ostrina. Poti so bile podobne strugam blata; poljana — ravan blata; in nobenega drugega šama ni bilo čuti razen padajočega dežja ; nikakegs življenja ni bilo videti razen krtžsčega letanja vranov, ki se je razvijalo kakor cfciek, se »postilo na polje in izginilo.
Okoli štirih se je zaletela jata črnih in letaječih ptičev v visoke bukve na levi od gradu in je vreičala z glnšečim krikom. Že skorajda celo uro so letali od vrha do vrha; zdelo se je, da se bojujejo, pri tem so kri-
viharne ovacije. Zrakoplov napravi jutri in ▼ nedeljo po dva poleta. Semka] je došlo mnogo tujcev, da si ogledajo polet zrakoplova.
Opoludne si je ogledal, zrakoplov kerni poveljnik general infanterije Potiorek skupno s stotnikom vojaškega zrakoplovnoga zavoda na Dunaju, Viljemom H-ffjry, ki ga ie odposlalo vojno ministerstvo in več častniki generalnega štaba.
Žrebanje.
DUNAJ 1. — (Turške srečke.) Na današnjem žrebanju je glavni dobitek 300.000 frankov zadela številka 784.208, drugi dobitek 25 000 frankov številka 319.945. Po 10.000 frankov sta zadele št. 1,866.101 in 1,900.152.
i». BUDIMPEŠTA, 1. (Srečke reg. Tise.) Glavni dobitek 180.000 K je zadela rerija 3941 š*. 29, po 2000 K ser. 936 št. 56. ser. 2348 št. 83, ser. 3159 št. 12, ser. 3924 št. 43 in ser. 3941 št. 36.
Zarota proti knezu Nikoli.
CETINJE, 1. — Preiskava, ki se je uvedla v stvari pred nekoliko dnevi sporočenega komplota, je pokazala, da je imela zarota namen, da te vrže Bedanjo vlado in se osvobodi osebe, zaprte leta 1907, vsled afere bomb. Kneza Nikclo naj bi se vrglo s prestola in proglasilo knezom princa Danila. Sedanje mini itre se je imelo ubiti in na njih mesto bi imeli stopiti ministri, ki so prisadsli prejšnjemu kabinetu. V zaroto je zapletenih okolu 20 oseb, od katerih jih je že 15 pobegnilo v Albanijo. Provzrcčitelji komplota niso le dobiii nikake podpore cd it^ani prebivalstva, marveč zahteva isto, da se krivce strogo kaznuje. Vojaki, ki so pod poveljstvom podporočnika nameravali izvršiti napad na zalogo orožja, so hoteli istega linčati, ko so opazili njegov namen. Vendar je to preprečil neki podčastnik, ki je dal vojake m razumeti da bodo strogo kažnjeni, ker bi s tem sodno oblatt pripravili ob giavni dokaz zasnovane zarote. V deželi ne pripisujejo komplotu nikake posebne važnosti.
Boji v Severni Afriki.
MELLILA, 1. — Harka, obstoječa iz konjenikov rodov Culbr&nes-Gliata in Hiaoa, maršira proti Seiuanu.
MADRID, 1. — Uradni list poroča iz Mellile: Med rekognisciranjem, ki so je proti Suk-el-jenisu podvzele čete gentrala Orosco, ki so zasedle Seluao, so ca španski 11 rani padli general Diaz-Vicario, dva stotnika, en poročnik in 40 mož. Okolu 180 mož je bilo ranjenih.	_
SRBIJA.
BELIGRAD, 1. — Na seji glavnega odbora samostalne stranke je bil govor tudi o četverni koaliciji. Naučni minutsr Ljuba Sto-janovfć je v svojem govoru izjavil, da je treba ca vsak način obdržiti četverno koalicijo v interesu Srbije. Ta izjava je bila vsprejeta ob splošnem odobravanju.
BELIGRAD, 1. — V kratkem pričao v Carigradu pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Turčijo in Srbijo ter med Turčijo in Bolgarsko. Bolgari dobijo med drugimi koncesijami tudi pravico, da osnujejo v Carigradu zbornico bolgarske trgovske zveze. Ne ve se, kako koncesije da dobi Srbija.
ŠPANIJA.
PARIZ, 1. — „Matin" poroča iz Madrida, da je zadnji miniaterski svet sklenil ustanoviti za Afriko meito generalnega kapitana. liti bo imel sedež v Centi ali pa v Mellili.
čali in povzročali v sivkastem vejevju črno gibanje.
Ona jih je gledala vsaki večer, s tesnobo v srcu, vsa prevzeta od otožne melaiholije, ki se je spuščala z nečjo na zapuščeno zemljo.
Potem je pozvonila, da bi prinesli luč; in se je približala k ognju. Žgila je lesena polena, a ni se jej posrečilo, da bi razgrela ogromne sobe, ki jih je polnila vlažnost. Ves dan jej je bilo mraz, povsod, v salonu, pri obedu, v sobi. Zeblo jo je do kosti, se jej je zdelo. Njen soprog je prihajal samo h kosilu, kajti neprenehoma je bil na lovu, ali pa se je pečal a setvijo, s poljskim delom, z vsakovrstnimi opravili po njivah.
Vstopil je vesel in blaten, tri si je roke in je reksl:
—	To presneto vreme ! Ali pa :
—	Dobro, da imamo ogenj! Ali včasih je vprašal:
—	No, kaj povemo danes? Smo zadovoljni ?
Bil je srečen, dobro rejen, brez želja, ne razmišljajoč o drogem kakor o tem priprostim, zdravem in mirnem življenja.
Tja proti grudnu, ko je zapadel sneg, je
TURČIJA.
CARIGRAD, 1. — Koncem meseca novembra t. 1. pojde v Petrograd pod vodstvom finančnega ministra Džavid paše posebno od-poslanatvo otomanskega parlamenta.
FRANCOSKA.
PARIZ, 1. — Včeraj je umrla v Ver-saillesu v starosti 72. let vdova generala Boulanger-ja. _
PORTUGALSKA.
PARIZ, 1. — „Figaro" poroča, da je bila francoska vlada obveščen«, da pride portugalski krali inkognito v Pariz. Kralj Ma-nnel obišče tudi predsednika Fallieresa.
Dunaj, 1. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes zjutraj dospel semkaj in ga je cesar vsprejel v avdijenci.
London, 1. — „We*tern Telegraph Companyu prične v kratkem polagati kabel, ki združi direktno mimo otoka A?cension Ar* gentinijo in Evropo.
Berolin, 1. — Preafeolonaslednica je sinoči povila princa.
Mati in novorojenec sa počutita dobro.
Socijalna demokracija in
narodnostni problem.
li.
Debato je otvnril vodia češke sccijalne demokracije in člen socijaiao-demokratične delegacije ▼ parlamentu na Dunaju, poslanec Nemec. Oporekal je tudi trditvi, da bi bila socijalDa demokracija vzgajala maso v to, da narodnih vprašanj ne motri stvarno, ampak le z ozirom, kak učinek napravi na druge. To bi bila pogreška. Pripoznal pa je, da je socijalna demokracija napravila enkrat tako pogreško z neko izjavo na državno upravo, in je pripomnil, da takih eksperimentov ne kaže ponavljati. Tudi od nemške socijalne demokracije — je naglašal — ne zahteramo kaj tacega. Namreč, da bi sa narodno vprašanje traktiralo brez vsacega ozira na druge soplem^njake.
Sodrog V a c e k iz Brna je na to mar-kattao spopolnil izdajanja predgovornikova, rekši, da ni rei, da češki delavci ne bi bili nič interesiram na narodnih in gospodarskih sporih meščanstva. Tudi gesla „Svoji k evo jim!" ni smeti ironiziratill Saj z izvajanjem tega gesla pridobivamo češkim delavcem dela in njih otrokom kruha!! Če zahtevamo n. pr. naj češke tvrdke češki korespondirajo, hočemo s tem, da se po pisarnah nameščajo Čehi, da tudi otroci čeških delavcev ne bodo le poda jači in težaki. Ali je čeških delavcev, ki se nam še posmehujejo, ako jim govorimo, da je češkemu delavcu v dolžnost, da pošilja svoje otroke v češko šolo. Takim delavcem naj da kongres direktivo.
Tem izvajanjem se je pridružil sodrug B r o 2 i k iz Toplic z opravičeno grajo na adreso nemških socijalnih demokratov, ki jim je očital, da vspričo vsej brutalnosti nemške buržoazije nasproti češkim manjšinam priporočajo nemškim fabrikantom asimiliranje čeških manjšin. Če pojde to tako dalje, 2e najdemo sredstev, da sc bomo branili !
Pred temi hudimi obtožbami je vzel nemške socijalne demokrate v obrambo sodrug Rautenkranz iz Prage, češ, da se ne more zahtevati od njih, da bi se angaži-
toliko trpela radi mrzlote v gradu, v starem gradu, ki ie je zielo, da je zmrznil tekom stoletij, kakor oledenevajo ljudje tekom let, da je vprašala nekega večera svojega soproga :
—	Kajneda, Henrik, tukaj boš moral pač postaviti kalorifer; to oiuši zidove. — Veruj mi, da se ne meram ogreti od jutra do večera.
Spočetka ie bil potrt ob misli, da bi postavljal kalorifer v svojem stanovanju. Boli naravno bi se mu bilo zdelo, ako bi posluži l piom s srebrnimi posodami. Potem se mu je utrgal z vso močjo njegovih prsij glasan grohot, dočim je ponavljal:
—	Tukaj kalorifer! Tukaj kalorifer! Ha ha ha : Izvrstna šala !
Ona je silila vanj:
—	Zatrjujem te, prijatelj, da me zebe ; ti ne opažaš, ker se vedno pregiblješ, a mene zebe.
Ojgovoril je in se je smejal še vedno:
—	Bssta ! Za pojde, sicer pa je to za zdravje naravnost izborno. Počutila se boš že bolje. Saj nismo Parižani, za vrtga, da bi živeli ▼ pečeh. .Sicer pa, pomlad je že pred vrat mi.

rali za češke narodne zahteve, ker bi s tem izzvali proti sebi „narodno beštijo". Tadi ČeSki socijalisti ne bi hoteli ponoviti več svojedobne izjave v tedanji obliki proti češkemu eržavnemu pravu. Ako hočemo imeti — je vsklikr.il govornik — mednarodno solidarnost, ne smemo razganjati skupne organizacije. Ta spostrGfa je bila cčividio naoeriena prort prizadevanjem češke socijalne demokracije, da bi se Čim bolj osamosvojili od glavnega vodstva na Dunaju. Ali veleznačilno je, da je ravno ta apostrofa naletela na odločne proteste od strani večine kongresistov.
Razpoloženju te večine je dal pregnant-nega izraza sodrog B u r i a n iz Brna, ki je očital predgDvorniku iadifsrentizem, da, celo sovražtvo proti vsakemu narodnemu uveljavi j enju. Pravičnih narodnih zahtev naj socijalizem ne utemeljuje z nacijonaliitičnimi argumenti, ampak z lastnimi socialističnimi nagoni.
Zlate beiede je za tem spregovoril pc-slaneo Johanis: Če prihajam^ — je rekel poslanec — v urade v severni Češki ali na Dunaju, nas povaodi smatrajo mačje vrednimi. Ali to ne zato, k?- smo da-lavci, ampak, ker smo — Čehi 1 Če to občutimo in ako se temu upiramo, naj se nas radi tega ne smatra za šoviniste. Mi bi postopali nesocijalnodemokratično, ako bi zastopanje narodnih zahtev prepuščali samo narodnim radikalcem in ako bi glavo utak-nili v pesek pred narodnim vprašanjem, ker je to v veliki meri vprašanje našega delavstvana pretežno nemškem ozemlju. Govornik je končno očital nemškim socijalnim demokratom nebrižnost nasproti češkim narodnim interesom.
Sodrug T u S a r iz Brna je rekel, da je želja vseb, da bi prišli do jednotnega programa glede nacijonalnega vprašanja za vso avstrijsko socijalno demokracijo. Ali prepričan je, da se ta želja vsaj za nedogledne čase ne more izpolniti, ker so nemški so-drugi ob konkretnih vprašanjih drugačnih nazorov.
Vse to pr?gnantno markiranje stališča češke socijalne demokracije nasproti narodnostnemu problemu je zaključil sodrug Lan-g h a n s (Dunaj) z očitanjem na adreso glavnega glasila nemške socijalne demokracije v Avstriji, „Arbeiter Zeitung", češ, da je svetovala meščanstvu, naj češke delavce germanizira.
Razmere delavstva u svobodni liki In socijalna demokracija.
Našim čitateljem je znano, da se vrši med delavci v svobodni luki gibanje, ki gre za tem, da bi dosegli zboljšanje sedanjih žalostnih mezdnih razmer. Zbog strankarstva pa ni bilo možno doteči složnega postooanja vseh delavcev. Iz našega poročila v „Edinosti" od minolega ponedeljka je razvidno, da so delavci iz svobodne luke, ki so členi N. D. O., izvolili odbor, ki ima nalogo, da stopi s socijalno-demokratično organizacijo v dogovor glođe skupnega postopanja. A že na shodu samem je izjavil zastopnik socijalne demokracije Štok, da socijalisti ne priznavajo druge organizacije, nego one v delavskem domu v ulici Boscheto. V nekako potrdilo omenjene izjave sodruga Štoka piše zadnji „Rodeči praporw, da se socijalno-demokratična organizacija ne bo pogajala z N. D. O., ker to da je organizacija — krumirjev. Pri tem se sklicuje „R. p.M na zadnji štrajk težakov, a
Začetkom januarja jo je zadela velika nesreča. Njen očo in njena mati sta umria vsled poškodbe s kočijo. Priila je v Pari: k pogrebu. Iu žalost se je polastila približno šest mesecev njenega duba.
Prijetnost krasnih đnij je ni rado*tila več in vdala se je otožaožalostnemu životarenju do jeseni.
Ko so se povrnili mrazovi, se je zazrla prvikrat v motno prihodajost. Česa naj se loti? Ničesar. Kaj jo more zadeti zanaprej ? Nič. Katero pričakovanje, katero upanje hi zamoglo prebuditi njeno srce ? Nobeno. Zdravnik, ki se je posvetovala pri njem, je izjavil, da ne bo imela otrok nikoli.
Bolj ostro in bolj občutljivo nego lansko leto jo je mučil mraz venomer. Stegovala je nad ogenj drgetajoči roki. Plapolajoči zu-belj jej je žgal obraz ; a leden val, se je zdelo, jej polzi po hrbtu, prodira skozi meso in skozi obleko. In tresla se je vsa od temena do pet. Zdelo ie je, da je navtanjeno po ■obah brez števila 2račnih tokov, živih tokov, zavratnih in ljutih kakor sovražnik. Sreča vala jih je ob vsakem koraku; neprestano so se zaletavali vanjo, sdsj t obraz, zdaj v roke, zdaj za vrat, s svojim strupenim in ledenim dihom.	(Pride še.)
Stran II
EDINOST" št. 276
V Trsta j dne 2. oktobra 190»
po 2 s bij a pri tem popolnoma, da je oni iati Kedaj se reši ▼ Bosni in Hercegovini „Lavor&tore" očital Pagniniju, ki je agraruo vprašanje ?
bil organiziral omenjeni štrajk, j Kedaj bo ▼ anektiranih deželah postavka da je bil Štrajk jako slabbo or- za ljudske šole vsaj tolika, kakor je za gaciziranll A kdo bo pri takih razmerah ' darmerijo ?
z&hteval od slovenskih delavcev, da se pri-drržijo štrajku, o katerem priznavajo poit ferfuzj oni isti socijalisti, da je bil jako ne-
Kedaj se bo mogel človek voziti iz Bosne po železnici v Spljet ?
Kedaj preneha v Bosno in Hercegovino
spretno organiziran ? 1 To bi se reklo vendar, madjarski hudournik.....? Ne, to vprašanje ne
da slovenski delavci sami sebe ženejo v j spada sem. Kajti, ako moremo radi vsega, mscoico !	j kar je okupacija zakrivila tej deželi in se v
Danes jutri bi se utegnilo zgoditi, da. je dnem letu a ne k li je niti ni poskušalo popra-
proglasijo v N. D. O. združeni slovenski delavci štrajk v kaki kategoriji. Ako bi se ta-
viti — ako moremo radi vsega tega obdolžiti avstrijsko vlado : vprašanje radi
kemu štrajku socijalno-demokratični delavci {raznarodovanja, pomadjarizova-ne hctsli pridružiti, bi jim slovenski delavci jnja Bosne in Hercegovine mor amo očitali z isto pravico krumirstvo, kakor toj p a že nasloviti na drugo adreso, očitajo danes sccijalni demokratke njim glede j Kedaj odpro bosanski (in ostali) in Hr* Štrajka težakov. Ravno zato je po-jvatje io Srbi oči, kedaj se zložijo k skupni trebno, da se prizadete o r g a n i - [obrambi svoje domačije, kedaj se lotijo veli• zaci je združijo in sporazumejo.! kega gospodarskega dela za povsdigo doma' Naš list ni glasilo N. D. O., ker ima ta čega ljudstva: kedaj obdelajo bosanske šume, itak svoje lastno glasilo. Ali naš list smatra vodopade, rudnike, zdravilišča v plodno zem-za svojo dolžnost, da podpira stremljenja' Ijo, da jih bodo izkoriščali njihovi zakoniti slovenskega delavstva za zboljšanjem gmot* gospodarji — domačini ? ! nega položaja, za njega gospodarsko in kul- > Ne smemo se varati glede bosanskih „proture o povzdigo. Zato se nam zdi potrebno, vizorijev". Koliko nas ločuje še od bosanske da z ozirom ca razmero v svobodni ioki; ustave, pak, ko pride do tega, kako bo izgle-spregovorimo par resnih besedij na adreso j dala v svojem spo&etku — o tem moramo socialne demokracije. Ni nam znano, ali je j biti že danes na čistem. Bosanske razmere odbor, izvoljeni minulo nedeljo od strani]kakor so prešle v legende, se ne spremenijo členov N. D. O., že stopil v kak dogovor z j preko noči. Nemci in Medjari so rekli pred odborom socijalno-demokratične organizacije, i letom dnij jasno io brez ovinkov, da sta ali ne. Ni nsm znano, je-li so se že vršila in Bosna io Hercegovina njihova kolonija. Nekaj se morda še vrše kaka pogajanja med obema .tacega kakor Francoiki Maroko, ali Angliji
organizacijama. Vendar pa bi se dalo soditi po dosedanjih izjavah, dešiih iz socijalno-demokratičnega tabora, da je med socijalnimi demokrati prav malo dispozicije za skupno postopanje z N, D. O. In vendar bi bila socijalna demokracija — ako jej niso strankarske koristi više, nego koristi delavstva — dolžna, da vsprejme roko, ki jo jej ponnja N. Đ. O. Tehtnega razloga proti skupnemu postopanju nima socijalna demokracija prav nikakega. Socijalna demokracija je sicer v teoriji precej utopistična stranka, vendar pa je — kar priznavamo brez ovinkov — poka zala že opetovano, da si ne
Indija.
Slavite9 ve a sli te se zato bratje na tem, da Se leto dnij — da že 31 let niste več pod turškim jarmom 1 Ali o tresite se že enkrat tndi tega kulturnega jarma, ki vam ga nadevata Donaj in Budimpešta, jarm, ki vam ubjja narodnost, ker vas gospodarski izkorišča in goni iz domovine, da bi vaša mesta zaseli tujinci I Vaše mesto je v svobodni in ujedinjeni kulturni Jugoslaviji 1
Iz Srbije.
Rusko odkritje.
Javlja se iz Arkandjela, da je ruska zatiska očes j ekspedicija, ki jo je poslal v Novajo Zemljo pred praktičnimi potrebami vsakdanjega živ- !gureroer Soamowjby, preiskala jeden del žaljenja, da zna računati tudi z realnimi raz- j padne obali onega otoka io odkrila udoben merami. Je pač teorija eno, praksa pa drugo, j prehod, ki veža zaliv Križa z morjem Kara. Glavni, in skoro bi rek!i edioi cilj socijalne' Blizu zaliva Križa odkrila je ekspedicija bo-demokrecije mora biti: zboljšanje položaja?gate skladi kamenega oglia. delavskih slojev. To bi moral biti njea praktičen program, a vse drugo je le muzika daljne bodočnosti. A v doaego avojega praktičnega cilja bi morala stranka računati z! Kongres jugoslovanskih a p o-dejanskimi razmerami, to se pravi, računati t e k a r j e v. Javljajo iz Belegagrada, da so bi morala z nepobitnim faktom, da niti po-! srbski apotekar ji odločili, da v par mesecih lovica delavatva ni organizirana v njenih■ prirede v srbski prestolnici prvi jugoslovanski vrstah, da to delavstvo, ki stoji izven soci- i kongres apotekarjev. Vabila na kongres raz-jalce demokracije, ne more ali noče razumeti; pošljejo te doi.
teoretičnih utopij te stranke, da pa čutij Vojni minister Zivković je isto realno potrebo za z b o l j § a - bil minole nedelje izvoljen na zboru beli-njem svojega gmotnega p o 1 o -- grajskega „Sokola" društvenim častnim pred-žaja; da torej to delavstvo sicer nima smi- > sednikom. Ministra so zborovalci navdušeno a?a za sanje daljne bodočnosti, p&č pa za ■ aklamirali. Ne ve se Še, ali vsprejme minister petrebe realnega življenja.	j to čast.
XT ,. . ..	, c ... I Srbske vojaške vaje. V pone-
Nasproti temu kaj vidimo? Socijalnaiđe,jek M5flejo y okolici Belegagrada velike demokracija, ki je po svojih načehh svobodo-|?ojaSke	garnizijerkaterim bo
miselna stranka .par ezceilence", . odklanja!pril0itT0v^ tudi kralj Peter.
delavcem, ki se ne strinjajo z njenimi poli- r	_!_
tifi-imi načeli, svobodo in pravico, da bi se po svoje organizirali. Stranka, Id je proti vsakemu naulju in proti vsaki dogmi, izvr-
šoje sama največje napije, ko hoče v.ede-	dne t. m> na upcme er §e
■avstro šiloma spraviti pod svoj klobuk, in	tamošnjimi volil si v go.tilni „Kons.
proglaša novo dogmo, da je edino-le društva* ob 11. predp., da se informira o pokl cana za zaitopaoje koristi delavstva. Za .lokalaih ratmerahP ia ^trebah. Kedor se za-Friderik Veliki je rekel, da prepuiča vsako-: nima za kori§t in nftFpredek Opčin, naj
— svobodno voljo, da se iz veliča po:	^
____^A—*. ^ tL zamudi tega pogovora.
„Plllole amare* in „Puntl nori". Tako
Dnevne vesti.
G. mestni svetovalec dr. Martinis pride nedeljo dne 3. t. m. na Opčine, kjer
socijalna demo- |,e	razbčni notici v predvčerajšnjem
:i verovati le v »Indipendentu*. Za onib, ki ne razumejo ita-
amare
mur na svobodno voljo, da se izveliče —'	pcin,
svoji fasoni; a danes, stopetdeset let po Frideriku Velikem, ko je njegovo načele že spiešno priznano, bi hotela
kracija, da morajo vsi delavci	. ,r.	«... .
n^n evangelij! Ni dvoma, da se jej bodo i UJ«nak! Pojemo, da „PiUole vedno radi pridruževali tudi drugi delavci, pomenjajo po slovenski ..grenke krogljice", a
ako vprizori kako gibanje, ki naj bi pripo-nenT ■Crn® Plk® ' moglo delavcem do zboljšanja njihovega? ,Po Jndipendentu so namreč grenke gmotjega položaja. AU socijalna demokracija *aPV,cef .2a nas, kar so Italijani povedali mora računati pri tem z danimi ras merami, i:»talijanskim učenjakom v Trstu o — fasadi računati mora tudi z drugimi organizacijami I "fisga „Narodnega doma in o dejstvu, da in strankami. Ne sme pozabiti, da se z glavo ji!?« imamo ™» J«J-tlaCeco v tej zgradbi, ne mere skozi zid in da temu doaledno tudi;Ml ""o *o -grenko krogljico pogoltnih s ona ne sme nastopati kakor diktatorica. vB0 : čudovito lahkoto in jo probavljamo brez m-
živi;enje ni nič druzega, nego veriga kompromisov. S suhim dogmatizmom io z golo negacijo so že v naprej izključeni vsaki vspehi. Na vse to ne bi smela aocijalna demokracij pozabljati tudi o priliki gibanja med delavatvom v svobodni luki. Morda ne bi bilo alabo, ako bi ae spomnila, da bi ae dalo tudi tu uporabiti Moltke-jevo devizo: marširati ločeno, boriti ae skupno I
Prva obletnica aneksije.
V	Serajevu se je s as ta vil odbor, ki mu je na čelu župan Kulović. Odbor ima pripra* viti velike svečanosti povodom prve obletnice aceksije Bosne in Hercegovine k naši državi Kakor v Serajevu bodo taka slavja v Mo staru in drugod, kjer živi bosanska raja.
V	nas izzivlja ta obletnica celo vrsto vprašanj, na katera čakamo odgovora:
Kedaj mislita dunajski in peštanski parlament inartikulirati zakonski člen o aneksiji ? 1
Kedaj se reši vprašanje položaja Bosne-Hercegovine ?
Kedaj dobita B:>sna in Hercegovine u-atavo ?
Kedaj preneha v teh deželah orožniški
rež m ?
kakih težav.
Huje pa je ■ „črnimi pikamiki io jih Italijani razkazovali svojim prekomejmm bratcem. Nam namenjene grenke krogijice so le nekaj figurativnega, Beanejša je atvar s „ pun ti neri" — črnimi pikami.
„Icdipendente" pripoveduje namreč v notici pod naslovom „Piuiti neri", da jim je pripovedoval neki italijanski gost, da je našel v postelji nekega tržaškega „albergo- premikajoče se „?rae pike" ! „Indipendentov" poročevalec pravi, da je zardel sramote, ko je to čul. Mi „Indipendsntu" prav radi verujemo, da je zardel. Mi bi tudi!
Nečesa pa „Indipendente" vendarle ni ' povedal, V hotelu „Balkan" so bile nam* reč naročene sobe za 8 italijanskih u § e n j a k o v, ki pa so zadnji hip odpovedalil! Gospodje okoli „Indipen-denta- utegnejo vedeti bolje nego mit zakaj niso prišli italijanski znanstveniki v hotel „Balkan". Bržkone se jim je reklo, da je to kaka beznica.
„Piliule amare* I Ali take, ki ne upli-vaje ugodno na želodec naših rudečih neodre-šencev f Gospodje st» se izognili „grenkim krogljicam", a so zato dobili — „p u n t i neri"! Da so italijanske učenjake poslali v
hotel „Balkan", bi „Iodipendentovcem" ne trebalo zardevati radi „črnih pik" — (grenkih krogljic bedo morali itak še dosti požreti, predao se jim želodec do dobrega očisti).
Naj se „Indipendente" roga arhitekturi „Narodnega doma" kolikor hoče, fakt ostaja vendar, da je hotel Balkan mej tržaškimi hoteli ibof svoja snage in SistoSe med prvimi. To so že 'naglašali tudi gostje iz Italije, ki se jih je hotelo s silo izvabiti iz hotela, a oni so ostali, ker so bili zadovoljni!
K „črnim pikam" evo „Indipendentu" še grenko krogljico 1!
Slovenščina in policlfa. — Te dni je bil neki naš človek v policijskem centralnem zglasilnem oddelku, da dobi zaželjeaih pojas* nil glede nekih oseb. Naš človek je seveda govoril slovenski, a dogodilo se je — kakor že opetovano v tem oddelku, da ga dotična uradnica ni umela in je tudi dotično tiskovino — da-ai ima tudi slovenski tekst — izpolnila po italijanski. Ker pa je naš človek le govoril slovenski, se je zgodilo nekaj, kar naravnost ni častno za ta urad in uprav izzivalno za nas, ki po principu absolutne enakopravnosti našega jezika zahtevamo, da uradniki neposredno občujejo znami v našem jeziku. Dotična uradnica je namreč nekega slučajno navzočega IS letnega slov. dečka naprosila, da našemu človeka tolmači, kaj ona govoril!!
Ko je naš človek konečno dobil zahtevano pismeno pojasnilo, je bilo isto — kakor gori rečeno — dano na nemško-slovenski tiskovini v — italijanskem jeziku.
Opozarjamo ravnatelja g. Mauussija, naj vendar poskrbi, da bodo vsaj za občevanje a strankami v podrejenih mu uradih nameščeni le uradniki in uradnice, ki ao vešči slovenskemu jeziku.
Dalmatinski italijanoviči. Na osmem kongresu dalmatinskih italijanskih vseučiliščnikov so govorili: Radnic (i) Granich, Miagostovich, Nachich in Mestrovich. Dijak Arnerich je predlagal, da skupščina brzojavno pozdravi župana junafike.... revolucionarne Grorice — Bombfgs.
Evviva Dalmazia — dei... ić! !
Nesramno pačeoje našega jezika. Pred seboj imamo na mizi neki reklamni letak žal preznane tvtdke Frank in sinovi z nastopno — kolobocijo:
„Odprt" Nadomestek za kavo in odprta figova kava ni so nekuli zanesljivi čisti, se radi navzamejo tujega duba, se pošušjio ino zgubjiš dišavo in moč ino stem tudi okus.
„Nezavita" kavina Moka in nezaviti cikorjin zorob. Naj bolj kupiti dobro savite surogate kave ko se no morejo navzamitj praha in slabega duha.
Ne kupite nekolj: nezavitega: kavnega Nadomestka! an pak, častita gospodina uprašate najbolje nar bel močan, narr bel zanealiv ino zatu nar bel cenjen
priatni „Franck' ov* kavni Nadomestek čist in pristan le v teh škatlek in okrogle sea tem Markam: (poleg so natianena varat vene znamke) in tem podpisom:
Henrik Francka sinovi.
Tako pačenje našega jezika v povračilo za neštete tisočake, ki jih ta tvrdka izvablja letno iz našega ljuditva, je naravnost — brez-obraznost. impertinenca.
Da li je tovarna Henrik Francka sinovi vredna podpore od strani Slovencev — naj razaoia naše 1-uditvo samo!
P. S. Če je gori priporočani „nadomestek za kavo" tako dober kakor je ta slovenščina, mora biti — salamensko slab!
Obrtniški in trgovski vajenci tvorijo pri čeških sokolskih društvih mnogoštevilne telovadne vrste, V Trstu kjer je nekaj stotin vajencev, so ti po večini porazgubljeni ter se tako počasi odtujujejo našemu narodu. K?r pa je dolžnost sokolskih društev, da v posamičnih utrjajo narodni čut, zato so v našem „Sokolu" sklenili, da se bo tuii obrtniškemu in trgovskemu naraščaju posvečalo več pozornosti nego se jo je doslej. Za vajence se določijo posebne telovadne ure, ki bodi njim najprimernejše.
Da se pa morejo te ure določiti, vabljeni so vajenci, ki nameravajo hoditi h telovadbi, da pridejo v nedeljo 3. o k t. ob 11. uri v sokolsko telovadnico, da se tam ustanove telovadne ure. Ni le v interesu vajencev samih, da si poiščejo za dolgočasne zimske dneve prave narodne družbe, ampak tudi v interesu gospodarjev je, da svetujejo svojim vajencem prava narodoa društva, kjer imajo prilike, da se priuče marsičemu. V nedeljo ob 11. uri vsi vajenci v sokolsko telovadnico — Na zdar 1
Od sv. Marije Magdalene spodnje. — V gostilni konsumnega društva na Kolonkovcu it 515 priredita povodom prevzet a krčme } „Konsumnega društva" pri sv. M. M. spodnji po novem točaju društva „Slava" io tamb. zbor „Domovina" jutri v nedeljo popaludne ob 5. uri zanimiv koncert, na kateri vabita slavno občinstvo.
jesenski izlet na Tinjan. — Kakor že javljeno priredi tržaška podružn. „Slov. plan. društva" v nedeljo dne 3. oktobra t, 1. društveni izlet n& Tinjan in v Dekane. Odhod iz Trsta z državno železnico ob 7 uri 8 min. zjutraj do Boršta, od tam preko Doline čez Mačkolie v Osp, iz Ospa po zaznamovani i poti na Tinjan in potem v Dekane. Po-j vrat z vlakom isterske železnice ob 4 uri
11 min. popoludne ali pa ob 8 uri 43 min zvečer.
Vabljeni so na ta izlet vsi člani, niih obitelji in prijatelji planinskega društva. Na veselo svideoje.
Popravek. V včerajšnji notici: „UdeleJba strank na letošnjih in lanskih goriških volitvah v splošni kuriji" se nam je vrinila pomot«, ki so jo morali čitatelji sami pogoditi. Čitati je tam, da je na lanskih ožjih volitvah dobila agrarno-napredaa stranka 48 glasov nad klerikalno stranko, d3Čim izkazujejo priobčene številke ravno nasprotno.
Zahvala. — Podpisani odbor se tem potom najprisrčneje zahvaljuje bratskim društvom : „Orao" in „Sokol" iz Zagreba, klubu slov. bic. „Ljubljana", kol. društvu „Sloga" iz Idrije, Goriški kolesarski zvezi in v njej včlanjenim društvim, telovadnemu društvu „Sokol" iz Postojne in vrlima pevskima zboroma „Čita!n:ca" pri sv. Jakobu in „Verdelskega Sokola" ter ženski podružnici sv. C. in M. za prijazno sodelovanje o priliki prve jugoslovanske dirke in veaslice, ki se je vršila dne 26. septembra t. 1,
Najtoplejšo zahvalo izrekamo nadalje ve-lecenjenima gospodoma: Branko Poliču, ki je blagohotno sodeloval ae avoiim avtomobilom pri dirki, kakor tudi dru. Jaatu Pertotu, ki je vodil aanitatno alužbo. Nadalje ae zahvaljujemo : častiti rodbini Polić-Muha, ki je nabirala prispevke za nakup daru „Tr2. nar. dame — Jugoslov. prvaku", velecenjenim dobrotnikom, ki so darovali krasne Bpomine dirkačem zmagalcem in za srečolov. Iskrena hvala bodi izrečena vel. gospodu dru. Franu Jrgolića, kakor predsedoiku, ia ostalim gg. členom jurije, kakor tudi slavnemu občinstvu, ki je prihitelo v tako častnem številu na našo slavno it.
Hvala slovanskemu časopisju, ki je dosti pripomoglo k lepemu vspehu.
Kolesarski „Zdravo!"
Odbor Trž. kol. društva „Balkan".
Iz Trsta v Berolin v 23 urah. Včerajšnjim daevom je uveden ua drž. železnicah nov urnik, ki omogoči, da ae iz Trsta pride v Barolin v 23 urah. Vlak drž. Želez aice za Monakovo, ki odhaja iz Trsta ob 7.43 zjutraj najde takoj zvezo za Berolin, kamor prispe naslednjega jutra ob 6.42. Brzovlak, ki odhaja iz Trsta ob 8.45 zvečer, rabi na isti progi kakih 24 ur. Vlaki, ki odhajajo iz Be-rolina ob 10.30 pr. p, in ob 8.45 pop, porabi do Trsta isti čai. To je najhitrejša zveza med severno Nemčijo in Jadranskim morjem.
Sokolske plesne vaje. Na razna vprašanja glede letošnjih plesnih vaj pri tržaškem .Sokolu" odgovarjamo, da prično iste v soboto dne 9. oktobra ob 9. uri zvečer v sokolski telovadnici pod vodstvem brata prof. Umeka.
Otvoritev plesnih vaj je za to soboto izostala iz vzroka, ker prirede danes zvečer naši dijaki-visokošolci v sokolski dvorani zabaven in ob enem posloven večer.
Tržaška mala kronika.
Znamke sumljive provenijence. Predvče-rajšnim doooludne ob 11 uri je šla 42 letna Marija Hunz, stanujoča v ulici Balvedere št. 47, v tobakarno gospoda Hreščaka, na trgu Belvedere in tam ponudila en omot znamk pod C3oo na prodaj.
(i. Hreščaku se je zdela ta stvar sum« ljiva; zato je poklical redarje, ki so aretirali rečeno Mariju Hanz. Određena je bila najprvo na inspektorat in notsm na komisarijat v ulici Luigi Bicci, kjer so jo vzeli na zapisnik in potem oddali v zapore v ulici Tigor.
Policija misli, da so znamke, ki jih je Hunz Donuj&la, cd znanih tatvin po tobakar-nah, Hunz pa trdi, da je zntmke našla v ul. Mi ram ar,
Policija je na stanovanju aretovane izvršila hišno preiskavo, a v kolikor nam je znano brez vipeha.
Ulom Magdalena Delorenzo, stanujoča v ul. Altana št. 10 je včeraj zjutraj ob 5 in pol šla od doma in ae povrnila ob 11 uri. Med tem so tatovi ulomili pravilno zaprta vrata iu ukradli iz omare v stanovanju 30 Kron.
Radi oslička. Kmetica Marija Furlaoić, stanujoča v št. 160 v Dđlini, je včeraj zjutraj na trgu Birriera vecchia pustila nekaj časa brez varstva svojega oslička z rožam vred. Osel se je bil namreč spustil v beg in podrl neko kmetico, ki je držala dete v na* ročju. Za arečo ni bilo niti najmshjše nesreče.
Požar v Grijanu. Včeraj zjutraj prad 7. uro je bil nazoanjen požar v Grijanu. Tudi is rnznib točk mesta ae je videl gosti dim. „Aadex" je odplul tja z raznimi hidranti. Požar je bil le majhen ia so ga domačini sami ugasnili.
Pil terpetin mesto vodo. — Mizir Ivan Brumau star 50 let iz gor. Kjarbole je sinoči prišel nekoliko vinjen domu in je prosil svojce za kozarec vode. Ti so mu pa pomotoma vlili v kozarec terpentina. Pozvani zdravnik z zdravniške postaje je Brutnanu izpral želodec in ga tako rešil daljnih neljubih posledic.
Koledar In vreme. — Danes: Locde« gar šk. — Jutri : 18. nad. po bink. (R^žni-ven. ned.)
Temoeratura včerat ob 2. uri popoludne
-+- 20° C. — Vreme včertj : oblačno.
V Tretu, dne 2. oktobra 1909."
»EDINOST št. 276
8tran IH

Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo ■ posamičnimi pa* davinami. — Zmarni vetrovi. — Temperatura mila,	_
Društvene vesti,
Akad. fer. društvo „Balkan * priredi danes zvečer r „Sokolovi dvorani" „Narodni dom- zabaven večer s plesom. Mislimo, da je ni boljša reklame za to prireditev, nego ako p? damo velezanimivi in izbrani program. Ero ga: Vspored: I. Del. 1. V. Mirk: „Slavnostna uvertura-, štiriročno na klavirju. 2. a) Dr. G. Ipavec: „Oblačku", b) E. Adamič: „Zapuščena" poje oktet. 3. P. Ccrnelius: „Iz-aUiavci* parodirajoči tercet. 4. A. Dvorak: „Sbvanski plesi štev. Vin", štiriročno na klavirju. 5. „Klobasarija" tov. Mikuletiča, urednika „Biksa". 6. a) A. Sretek: „Pod nota, b) A. Hajdrih: „Pea*m pojdi milo-glasna..." poje kvattat. 7. „Iz Dijaških let", kom;čna opera v 1 dejanju s prologom. — Tekat r pisal J. A, Glonar, vglazbil B. Krim-•k:. II. Del. Ples.
Trž. kol. društvo „Balkan" javlja tvojim čiaaom, da se gg. Maroli in Benko udeležita mednarodne dirke Ljubljana—Reka, ki se bo vršila v nedeljo dne 3. t. m. ob 7. uri zj.
Prosimo g g, člene, katerim čas dopušča, naj se podajo pravočaino ob progi. — Ko-les£rtki „Zdravo!"	Odbor.
Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu
Vaditeljska šola se prične, kabor je bilo 2e objavljeno, jutri v nedeljo dne 3. t. m. ob 9. uri v sokolovi telovadnici. Sokolski odseki naj pošljejo v to šolo primerno število telovadcev. Poleg tega hodijo lahko v to So*o tudi eni, ki bi hoteli pozneje poučevati telovadbo v odsekih, ki sj še le pozneje osnujejo n. pr. iz Skednja, Rocoia, Prošeka, Na-brežina itd. — Na edar!
Glasbena šola Čitalnice pri sv. Jakobu. Dtne* ob 7, uri zrečer je prva vaja za IIL te5a\
Društvo „Zvezda* na Dunaju priredi v
nedelto 3. vinotoka zabavni večer v dvorani „Lćhrerbausverein" VIII. Langegasse SO, z raznovrstnim vsporedem. {Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina svobodna. Prijatelji društva dobrodošli !
Izlet v Rovinj. Dne 3. oktobra t. 1. bo »laulo vojaško veteramko draltro v Rovinju -letnico razvitja društvene zastave.
Temu bratskemu klav u se pridruži tudi Tržaško vojaško veteransko društvo z obema društvenima zastavama in sicer se cdpe4;e dne 3. oktobra t. 1. ob 6. uri zjutraj od „R V3 della Sanita" s parrikom „S. Giusio" povrate* osoli 10. ure zvečer.
Oeua vožnje Tj i ia nazaj za odrasle 3 K, za o.roke pod 10 leti 1 K.
Izleta se morejo udeležiti tudi neudje s svojimi družinami.
Prodaja vožnjib listkov bo na peraiku.
Tržaška gledališča.
PO LITE AMA R0S3ETTI. — Danei drug* repriza ntpaie Catalanijeve opere KWS; y", ki se pont-vi tudi v nedeljo zvečer.
\ nedeljo nopoludne ob 3.30 se bo ponovi a opera „Werth3r"
Darovi.
— V počeščeaje spomina svojega pok. Maraia Male je daroval njegov oče K 2 za moško poar. s*. C.r. in Met. — Denar hrani
upraia.
Vesti iz Goriške.
x Deželnozborske volitve na Goriškem.
Volitve v splošni kuriji so pokazale, da je Kla udeležba letos manjša neg3 lansko leto. Lani *e namreč volilo 75 od stot, letos pa le cd fctot, vseh vol lcer. Večja udeležba je bila sicer ponekod vendar le v Gregorčičevem taberu.
IS a Krasu ni volilo kakih 2500 volilcev. Da jo izos:aln tako šteriio, temu so krive oseboos:i, odnosno nekaka nerazumljiia in neutemeljena nezadovoljno^ s Dostavljenimi kandidati. Pred volitvami smo culi d« Krasu razne žeiie glede imen kandidatov. Če bi se biio hotelo ugoditi vsem željam, bi moralo biti samo za Kras par tucatjv poslancev. — Volitve so pokazale, da je postavila Gregorčičeva s'.anka vse do zadnjega moža na volišče, zato p i so njeni kandidati dobili lepo števi o glasov. — V njenih vrstah je vladala disciplina, da-si treba upoštevati dejstvo, da je imela ta stranka na razpolago vsega česar je potrebovala, predvsem naravno orgsni-z»ci;o.
A da so se vclilci brezpogojno uklonili sklepu strankinega vodstva, kaži najbolje to, da ie dosegel najvišjo število glasov ravno kandidat Jerič. Brez discipline ni vspehov: to so pokazali izidi volitve posebno) na Krasu. V torek 5. t. m. se bo vriila ožja volitev. Upati je, da stopijo v ozadje vsi pomisle b'.
Ni dovolj, da pridejo v deželni zbor Kami kmetje, izvoljeni poslanci merajo biti dandanes tudi inteligentni, da bodo v stanu z uspib m delovati in se boriti z i naše pravice. Na laški strani poSijejo v zbor izkušene polit ka, iz?rstce govornike, najboljše ;uri&te m »rr« kovno izobražene ljudi z širokim da-šrvrua obzorjem. Naravno je, da je bilo t-eta postaviti nasproti tem vsaj približno
enakozmožne kandidite. Poslancu ni pomagano, da ima dobro voljo in še boljše namene, če nima zmožnosti da jih uresničuje. Pri izbiranju ljudskih zastopnikov ni gledati na stan, ampak edino le na zmožnosti, ker ie oni, ki ima potrebno inteligenco, bode lahko na«tnpai v vsakem slučaju tsko, da bo koristil naši celokupnosti, torej vsem stanovom in slojem. Demonstrirati proti osebno nevšečnemu kandidatu z abstinenco zamore le kratkoviden voliiec. ki ne pomisli, da če povzroči padec kandidata, škoduje temu malo ali nič, da pa škoduje celokupnim interesom svojega naroda.
Ožje volitve pokažejo, koliko takih kratkovidnih volilcev imamo v svoji sredi.
x K ožjim volitvam na ^Goriškem. V za-' pisnik v c lune komisije v Šempetru se je brezdvomno uriuila računska pogreška, kaker je bilo že obrazloženo v „Edinosti" od 30. t. m. Vii spiti so bili doposlani namestništvu v Trst, ki pa nima prav nobene mrči, da br moglo to pogreško popraviti. Namestništvu. ne preostaje druzegs, nego da volilne spise predloži deželnemu odboru, ki ima nalog, da s posebnim poročilom z^net predložite volilne akte deželnemu zboru. Edino deželni zbor ie' kompetenten, da se izreče, ali se ima kandi-! dat Jerič smatrati izvoljenim, ali ne. Potem: takem preostaja ožia volitev med Manfredo in Frankom in med Križničem in Fonom.
Je li res agrarno-napredna stranka na-! zadovala na zadnjih goriških volitvah? — J Včeraj smo priobčili nekoliko številk iz lanskih in letošnjih volitev v slovenski splošni kuriji na Goriškem. Ako primerjamo razlike mej g.asovi klerikalne in agrarno-napredne s'r&nkđ na lanjskih in letošnjih volitvah bi se zdalo na prvi pogled, da so klerikalci močno napredovali, a agrarno-na predli v isti meri nazadovali. Ali temu vendar ni takr. Res je na tem le to, da so klerikalci pristopili letos na volišče v primerno večem številu nego agrarno-aapredni, kateri poslednji pa niso v nobenem okraju nazadovali. Glasom številk podanih v našem včerajšnjem listu so namreč agrarno-napredni napredovali v tolminskem okraju za 61 glasov (klerikalci za 8 glasov), v goriškem okraju za 413 glasov (klerikalci za 1016 glasov) m v sežanskem osra'u za 224 giajov (slenkalci za 586 glasov). V tolminskem okraju tora? agrarno-napredni celo napredovali v razmerju s klerikalci. V drugih okrajih pa imajo agrarno-napredni volilci še veliko rezervo, dočim ie klerikalna menda še precej izerpijena. Ož e volitve dne 5. t. m. znajo toraj prinesti veliko razočaranje klerikalni stranki, ako store agrarno-napredni volilci in to posebno na Krasu svojo dolžaoat, o čemer ne dvomimo.
Slovenci se udeleže volitev v italijanskih mes.ih in trgih. Kakor sm> dognali iz Gorice, ni izključeno, da slovenski glasovi turi r tej kuriji provzročijo ožjo volitev. Razlika na lanskih volitvah maj italijaaiko-liberalno in Faidutti-jevo stranko ie znašala komaj 400 glasov (872 proti 474). Slovenskih volilcev je pa v tej kuriji gotovo nad 200. Ožja volitev v tej kuriji vsled nastopa Slovencev bi bila velikega moralnega pomena za goriške Slovence.
Goriški Slovenci in volitve v furlanski splošni kuriji. Iz Gorice se ar.m poroča, da je goriški mastni volilni odbor sk-enil pozlati s'ovenake volilce v Gorici in v italijanskem drln dežele, da se ne udeleže ožjih volitev, ki ee bodo vršile die 5. t. m. mej ita!ijan«ko liberalno in Faidutti jevo stranko.
Proti leričevi izvolitvi. — V smislu naše
trditve, da g asom volilnega rezultata objavljenega po osrednji volilni komisiji v Šempetru, Jerič n: smel biti proglašen izvoljenim e gosp. Andrej G*bršček takoj podal proti tei proglasitvi brzojaven protest na namest-nifitvo. Včeraj je prispela omenjenemu gosp. rešitev namestoištra v smislu, da je progla site v glasom volilnih spisov v redu. Vkijub temu v»traj&mo pri svoji trditvi, da je volilna komisija storila pogreško. Ker nam ne gre v gla.-n matematika, da se da spraviti na 21052 veljavnih glasovnic več, nego trikrat toliko giasev, ako sme vsak voliiec napisati na glasovnico k večtm po 3 kandidate. S tj matematika je ie ena tako za volilne komisije, kaker za politične oblasti.
Sadna razstava in sadni trg pri sv. Luciji ob Soči. — Ker je namreč v tem leto v oovčkem, kobariškem, tolminskem, cerkljanskem in kanalskem sodnem okra;u izredao mnog) in leptgi sad a. priredi goriško kmetijsko dra*t70 pri S-. Luci,i ob Soči v prostorih g. Mtkuža sadno razstavo, oa kateri bo razstavljeno različno sadje iz gori-navedenih sodnih okrajev. Szdna razstava bo trajala od 3. do 14. oktobra 1.1. in bo fdm« žena s sadnim trgom. — Ta sadna rastava obeta postati zanimi-a in poučna, sbog česar vabi rečeno društvo na otvoritev, ki so
Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina
Marijana
izrekamo vsem najsrčnejo zahvalo, posebno prijateljem pokojnega, ki »o darovali krasne vence in ga spremili k večnemu počitku.
Žalujoča rodbina MALE

Prilika ugodu, nakupa.
Moderne spalne lote iz Mesa kuhan, lesa
brez obkbdkov (rimeša) zelo solidno izielue z garancijo V V
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom
na uo$Qlu ulice Ulntenzo Belimi ter ulice su. Knterlnn.
Prilika ngodn. nakupa.
: Odlikovana Pekarna in slaščičarna :
z zlato kolajno in križcem n a mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909
Trst, ulica Rcquedotto 15. - Podružnica ulica Miramar 9
naznanja slavnemu občinstvu, da ima
HT trikrat na dan svež kruh.
Prodajalnica 'e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstni«i biškoti. posebno za Čaj ; ima razna fina vina In likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kr o sante itd., kakor tudi vsake predmete za speči.— Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni	BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. Priporočam se ta obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Odlikovana lekarna Prendini
se je zopet odprla
\ uL Tiziano Veeellio 16
vogal ulice Vittorio Alfieri.
Slovenci Irsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žganjarno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega Št. 10
s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinejsi dalmatinski tropinovec po Kron 1*20. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam se Blavnenm občinstva za obilen obiBk v nadi, da velja beseda Svoji k svojim: Lastnik Gajo Bonefačić
MLINvMjMs*
odda pod ugodnimi pogoji
v idrijskem predmestju s t. dec. t. I.
Z mlinarskim obratom je združena trgovina z žitom. — Več se izve pri lastniku
Josip Kogovšek - Idrija.
Podpisani priporoča svojo dobroznano gostiln«
„Pri stari breskvi"
dere štev. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča udaui
Ivan Vidrih, gostilničar.
Umetni zobje .v.
Flom&lrMj« leboT,
Izdiranje zobov hrti m m vsake bolečini
t zobozdravniškem kabineta
Dr. X &rmak ia g. Čusekš
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
priporoča slavnemu občinstva
svojo mizarnico.
Is del oje vsakovrstno, tndl SAJFIKEJiC POHIŠTVO
9 O
TMT
uHea 4«Ma Ctterma 13, fL ««*«t.
Gospodarsko društvo na Vrdeli
-——štev. 794 ___
razpisuje službo
krčmarja
Prošnje se sprejemajo do 12. oktobra 1909 Za natančna pojasnila se je oglasiti pri tajniku društva
gospodu Josipu Godina na Vrdeli. Odbor „Gosp. društva".
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ukupil dobroznano trgovino
gospoda G. Hntter-ja,
Ta trgovina je krasno opremljena in redno preskrbljena se rsako-Trstnim 83T srežim in prekajenim srinjskim mesom.
Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gul aS, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzoJa, emen-tha'er, liptauer, holandski In ovfiji sir; izvrstni salami: ogrski in furUnski; GRASKE in PRASKE gnjati; dunajske in kranjske klobase; najboljša slanina (špeh) in pristna svinjska mast. — Vsaki dan bodo zaklani najboljše vrste prašiči in se bo torej lahko postreglo s prve vrste rebrci,
El^STir' Posebno priporoča izvrstni buffet,
kjer se dobe vedno gorka in mrzla jedila, vedno sveže DREHERJEVO PIVO in razni najfhi. likerji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina : to so od vipavske vinarske zadruge : Rishng, zelen, burgundeo in navadna vinn. Ob enem imam podpisani zastopstvo omenjenih vin za Trst in okolico. Nadalje držim prve vrste istrska, dalmatinska vina in KRAŠKI TERAN. Bogata zaloga butnljk domačega In tujega pridelka. — Postrežba točna in na zahtevo na dom Krčmar jem, hotelirjem in dragim razproda jalcem	— primerno znižane in zmerne cene.
Za obilen obisk se priporoča ERNEBT PEGAN.
Stran IV
„EDINOST" št. 276
V Trstu, dne 2. oktobra 1909
bo vr&ila v nedeljo dne 3. okt. ob 11 uri dopoludne.
Dalje naznanja rečeno društvo, da priredi o priliki »adae razstave, tudi sadni trg, ki bo trajal ves čas, dokler bo razstava odprta.
Na sadnem trgu t razstavnih prostorih se bo prodajalo sadje v košaricah po 5 kg, h prodajali se bodo tudi posamični komadi sadja in sicer po cenab, ki jih določi razstavni odbor. — V času razstave se bode vršila tudi razna predavanja o sadjarstvu io sicer:
V	četrtek dne 7. oktobra ob 3. uri populudne bo predavanje o pobiranju, odbiranju, hranjenju in razpešiljanju sadja.
V	nedeljo dne 10. okt. ob 3. uri pop. bo predavanje o različni nporabi sadja.
Zahvala, Iz Komna: Tuksjšnie županstvo je blfgovolilo podariti 50 K (petdeset K) za šolske potrebščine tukajšn:e šoltke mladine. Istotako je naklonilo v isti osme3 20 K (dvajset K) bralno in pevsko društvo „Lira".
Izrekam tem potem v imenu kr. š. sveta, učiteljstva in šolske mladine, slavnemu župan •tvu in p. n. društvu „Lira", svojo najsrčnejšo zahvalo! — Bog plati in povrn stoterno I
Krajni šolski svet v Komnu, dne 30. sept. 1909.
Predsednik : Anton Lebsn.
— Za krčmarje. — Goriški magistrat razglaša, da je prepovedano točenje novega vina (rebule) do 1. novembra t. 1. Kdor bi se pregrešil proti tej naredbi zapede denarni globi do 200 K.
V	Nezgoda. 35-letci Simčič Miha. iz Me ^»ce v Brdih je delal pri nekem pedjetju v S Po neBreČi mu je padla ca glavo epeta, in ga precej mečno poškodovala. Zdravi se v bolnišnici.
x Radi umora obsojeni Nanut iz Stan-
dreža. ki je bil svoj Čas obsojen ca smrt ra vešalib, — je pomiloščen v deEetletuo ječe.	_
Razne vesti.
Nenavadna poroka. Neki mladi Italijan, po imenu Alfred Monte je bil ta letovišču nedaleč cd Kima. Stanoval je pri nekem gospodu Jujtu de Silna, ki je imel lepo hčer, po imena Marija. Med mladim purom ce je razvilo ljubavno razmerje. Alfred Monte je hotel deklici zasnubiti pri očetu, a si je, strsr kasneje premislil in odločil, da pretrga z njo vsako zvezo. Odpotoval je naglo. Na prvi pcitaji f a je cr.šel Marijo, ki mu je prišla ca ip roti, ter ga eprosila, as j jo nifc&r ce zapusti, ker bi navalil s tem ca njo veliko srauotc. Alfred je izjavil, da ri nič kriv, da ni navalil Da nic nikako iramoto in da 30 neče vzeti. Dčklica je načela ca to kričati, ca kar se je pojavilo pred mi&deničem več me ž, ki so ga cd7ed!i v zapor. Tu so ga d žsli dva dni.
Policijski šef je vprašal mladeniča, &ii hoče perečiti deklico, Ko je odgovoril da ce. iru ;e policist naznanil, da g* heče ljudstvo v vssi llnčati, Tedaj je ncl&denič odnehal, na kar je prišel v zapor svečenik, ki je poročil A'freda z Marijo. Mladi psr j6 tedaj cd-p^tovfcl ca itancvanje dekličecega očeta. A na veče: je ženin irginil. Odjabal jo na kon^u, ki mu ga je posodil neki prijatelj. Mladi soprog bo »Icžil tožbo, d& se prcglcsi zikcc reuljavnim, ker za pravo ni bil niti izvišen. S tem degrdkom se bavi vse časopisje. — Deklica je pa ?a pravo zelo lepa, pa je čudno, C2. si je morala na tak Dačin iskati meža.
PrnHam zemljišče pri električni železnici v rrUUdlll zgornjem Rojanu, 4C0 sežnjev, za 900 forintov. Naslov pove In?, odd. EdinoBti.	1685
Gostilna „Al Ginnasio" al„^„er?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i Č.	1237
Gospodarsko društvo
■	v Rojanu	—
razpisuje službo
krčmarja
Prošnje naj se pošljejo na odbor Gospod, društva v Rojanu.
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u9 Trst
ulica della Stazione štev. 13
i
kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine, kakor tudi razmvrstna vina in vedno sveže
i
Dreherjevo pivo. —

Cement - Portland
B „SilZiONA" ■
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. društvo cementa Portland SALONA.
Letni proizpodi: 10,000 onžon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa
Riva Grumula 2
Telefon 23-30
Zastonj in poštnine prosto
po Šiljem na zahtevo vsakemu posedniku.
gramofona
ali onim, ki si žele istega nabavili, mr.j ilu-strovani eenlk, kakor tudi najnovejši ukusno iz delani, s portraitimi naših najpriljubnejših umetnikov previđeni popis ploSČ, najbolje u9p lih hrvatskih, slovnskili. srbskih, bosanskih, turskih k^kor tudi internacijonalnih komadov.
Kajboljši nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ce omejujem gamo na t-n izdelek, ampak imam v zalogi vee prvovrstnih izdelkov, pr Prodaja po najnižjih tovarniških eenah. W Suiro plošče zamenjavam. IV Zaloga pere?, membran, igel i. t. d. 19" Lastna delalnica za poprave.
M. ORUCKER.
Ilica 39. — ZAGREB. — Ilica 3f>.
in
Odlikovana krojačnica ■■«
Stulaj?
Za trgovino
z manifakturo išče se polpo-močnik, vešč tudi italijanskega jezika. — Jakob Klemene, Trat, ulica San Antonio it. 1, I. n.	1740
Trst, Via detle Poste št. 12, i. nad.
;(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt.
Naročile se izvršijo loči in se dostavljajo na dom
DELO aOZJDDSO hmmb
\ .-j : :	i
Točna in Bolldaa postrežba.
I
Sodi
mali in veliki Valle 1.
se prodajo v
ulici della
1523
rn nrnQ kovina s hišo se proda. kil yi UD |_etni proniet tez 500 000 K z malimi režijami. Zadostuje K 10 000 gotovine ; ostanek po dogovoru. Kje > pove Inse-ratni oddelek Edinosti. _1710
Išče
Prvo mmh soflietje za prevažanje DoMštva in mM. MMi Rudolf Exnei% Trst
=== VIA DELI, A STAZIONE Ste v. 17 ==
FIlijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ki ne jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge.
Spreieica se tudi naJustro in droge predmete t shrambo ? lasima u to pripravljeia siiia skladišča.
EDINI TliŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/APMM Pl F AMITR" ■ IN SHKANJEVANJE PKEPKOa „VMOUIII ULLHlILn .
Todsa In solidna, poatrefba.

Zaloga ovsa
klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst, ulica Beluetisre štev. 19 in
ulica del Bosco šteu. 14. ■ =j'
Naznanjam slav. občinstvu, da prodajam
rujavi
na drobno in debelo po zeio nizki ceni
n
* * m
Trgovina Jestvin v Trstu — Via S. Giovpnni - št 8 (prej Via Nuova. _
Umetni: fotografij!«! atelje
ori sv. Jako-bn - TRST.
pri sv. Jakobu - TUST.
ulica Rivo štev. 42 (pritličje)
Izvršuje t s ako fotografirao delo, kakor tudi razglele, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo-ie ia vsakovrstne spomenike itd. it J. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvrSuje na domu, eventuelno tudi zunaj mesta.
V krojačnici ^malija pod-
gUllUli odlikovani z diplomu na razstavi malih obrti, izvriujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk prot: mali odškodnini.
Qp učenca z dobro plačo, mizar Belve-dere 8.	1713
Slovenci in Slovani! ^ri'em
odprl r ovo slovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1. vrgal Btrriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim: Udani Miroslav Kovačič, brivec.	1657
Inoin Qtnlf,'l mizarski mojster, Trst, ulic* JUOip O IUII a Bel ve dere Stev. 8, izvrioi* vsako vrstna mizarska dela:
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zoloso pohištva Angelo Palma
TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago
SV po najnižjih cenah.
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČeilCem prejem ni h sob, posebne olajšave .*.	-
Nni/£) slovenska brlvnlca ulica Sette Fontane 13 IIUtcI se priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Anion Novak. Svoji k svojim! 1733
/4 i
Jutri, dne 3. oktobra
Koncert::
na vrtu NOVEGA KONS. DRUŠTVA
v Rarkovljah Zadetek ob 4. ari pop.
NOVO POGREBNO PODJETJE VSSSZ r
SV z bogato opremo zavsako- COPSO 49 (Pi azza Goldoni)
Poskusita F!-	tt&Si^44 ki J» n^j-
B0V0 KAVO	fln3}$| tp
| nsjzdr&vejši kavni pridaiek. Dobiva ta v vseh - beijiih prodajainicah.
! pozor krčaaijiin zasebniki
Podpirani se priporočam gg. krčmarjem in zasebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene b^dni j pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vca j istrska vina kakor, n. pr. belo in Črno, refo^k. berza-min, rizling, vino v buteljkah in sedaj ob čseu trgatve tudi grozdje, upam, da ee bo io gg. krčmarji in zasebniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti. Gotovi raj bodo. da posredujem poSteno in brezplačno. Zb odgovor prosim, da se priloži znamko.
Udani Martin Sreboth, trgovec in posredovalec v Poreču (Tati a)
vrstni pogreb.	in prodajal-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. ~ Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.
/




f^" ^■'iliiriMM'Tf ■ j— ^ w "
I Rauno za polovično ceno!!!
kator vsaki prculajalec ::: na obroke
■Sg, vsr prodam nove
jS SINGER-jeve : šivalne stroje
za druJ.insfce potrebe K 54"- ; z ladjico K 78"—; central bobin K M-—. Uključno pokrov in 5-letr.o gajancijo. — V Inozemstvo proti poilljatvl
k 16 ostalo po povzetju. - CENIK ZASTONJ. —
ST. RUNDBAKIN ^L^So'^.
S®
m
M
e o