V GORICI, v petek, 9. januarja 1874. r.i^t 12. rTorn j #11. J i ■ ' ; List izhnja vsak petek ■1 , » i - !} Ì, v \ k iu velja s postnim» vred in v Gorici domu poslan: v.a celo leto .‘3 golil., za j»ol lota 1 gold. f>() s.,1 za četrt leta bo sold,- Kdor sam po-uj pošilja, plača 2 g. ’>() s. Za ude nar. - pol. društva ..Gorica" je cona določena, kakor za dm^o miročnike, Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju no Travniku. * II Na)o,Plina iu dopisi naj se blagovoijuo. po.-iljajo opiavnjku in g> rednik m Antonu Lakner-jn, v Studenic, Furiar:»»-', i hi'-i 'rev. k IfI. nadjOropje. Vse po'iljf.--, < m:j frankujejo. Koko- j»isi se m* vrač;»jo. Oznanila se «prejemajo. Plača s e za navadno vrstico, če se nazaianii i buio» enkrat natisne, 8 sold., . če dvakrat, 12 ,s. če trikrat, 15 s.; za kolek v f. a k ra* :fO «. 0 javnih knjigah ali zemljiščnih bukvah. (I)alje in konec.) Da so naše javne knjige slabo ured-jeiis in da nahajamo slovensko-goriškem le malo gospodarjev na svoja posestva vknji-ženih, ima jako škodljive nasledke, katere homo v kratkem omenili. K tem spadajo v prvi vrsti prepiri in* pravde za posest in last in za motenje posesti, kterih nahajamo jako veliko na slovensko-goriškem. Vse te pravde so navadno dolge in neinja,jo dosti stroškov, ker je treba skoraj pri vsaki posestni pravdi prič za SOletno posest in pa še zvedčncev v dokaz istosti zemljišča. Vsili teh pravd bi ne bilo treba, ako bi bila zemljišča vknjižena, ker vsled §. 1-Ui’J ri])ns(’sl / nje popolno pravico do nepremnliljii ih, reči proli vsak levemu rporu (isti, na čigar ime so v javne knjige vpisane s pretekom treh let. Potem moramo semkaj šteti težave, ki jih imajo neknjižni posestniki pri jemanju denarjev v zajem ;ili na, posodo. Ti namreč ne morejo podeliti upniku hipoteke ali stojne zastave in zatoraj ne dobivajo lahko denarjev v zajem. V starih časih, dokler je še veljala mož beseda, pomagali si so na ta način, da so zastavili upniku zen#-Ijišče, katerega je ta tudi obdelaval in prejemal iz njega dohodke namest obresti ; kedar je potem dolžnik dolg plačal, rešil je zemljišče in ga sopet v posest in vžitek dobil. Vse te pogodbe so bile navadno le z besedo sklenjene in ni bilo treba plačevati ne stroškov ne taks za prehajanja lasti. Te pogodbe so pa zoper §. 1372 drž. zakonika in zatoraj neveljavne, ker dolo- tSmmmSmmmummmSiSiSSaSSiStlSSmSuSSSfiStstmSSti im' ■■■■■■ »m . . » , % * i * A čuje ta, §. da je pogodba, po kt.eri se dopušča upniku vživati zastavljeno reč, brez pravne moči. Zarad tega so nastale pravde, ker je tirjal dolžnik, da mu ima upnik povrniti pridelke, ki jih je vžival za zastavljeno zemljišče. Nasledek takega postopanja je pa, da ne) daja sedaj na tak način uikdo denarjev v zajem. Treba je bilo to ra j dilige pomoči iskati, da bi si nevknjižeui posestniki na svoja posestva denarjev v zajem jemali. Ta način so našli posebno odkar je vpeljan notariat odkar so vpeljani c. k. notarji (bilje/niki) v spisovanje pogodeb. Kdor se ;e hotel namreč na svoje zemljišče zadolžiti, up ali kredit dobiti, sklenil je z upnikon notarsko pismo, s katerim mu je prodal svoje zemljišče; ob enem si je pa pridržal rešilno pravico na toliko lot. Da bi pa še nadalje zemljišče obdelaval, sklenil je z upnikom oziroma navideznem kupovalcem zakupno pogodbo za cel čas, za kateri si je pridržal pravico rešila Ta način denarje v zajem jemati pokazal se je jako drazega in nevarnega; drazega, ker je moral navidezni prodajalec plačati stroške za pogodbo in takso za prehajanje lasti, in pri rešilu zemljišča moral je sopet ravno toliko plačati. Verh tega pa je še plačava i visoke obresti upniku pod naslnrom zikujmine. Nevarnost teh pogodeb pa je v tem da jih sklepajo navadno le taki špekulanti, kateri se hočejo prav po ceni prisvojiti dolžnikovo zemljišče. Ti gospodje stavijo navadno take pogoje, da jih dolžnik ne more spol novali, n. p. dovolijo pravico rešila le za kratek čas in jo omejijo še s tem, da jo snu* dolžnik le v enem določenem dnevu rabiti. Ako za časa dolžnik zemljišča ne reši, pripade last upniku. Ta nasledek je tem teži, ker je zemljišče navadno za male ! zneske zastavljeno, oziroma prodano, ki še polovice vrednosti ne dosegajo. Na ta način se nekateri posestniki hiti*.» obogatijo drugi pa božajo. Vendar ta reč ue teče vselej gladko in brez ovir, ampak vname se navadno pravda med dolžnikom iu upnikom za posest prodanega oziroma zastavljenega zemljišča, v kteri trdi upnik, da je pogodba pravu, prodajalna, dolžnik pa da je navidezna, ker jo [trav za prav zemljišče zastavljeno. Razsodbe* teh pravd so različne, ker dobi jiokateiikrat prav dolžnik, drngokrati pii upnik. Dokazano je tora j, da tudi ta način za izposoje vanje ali v zajem jemanje denarjev ne zadostuje, marveč da je najdraži in najiievarniši, iu da potem posestniki leto za lotom bolj božajo, in daje vpitje po prenoredhj javnih knjig popolnoma opravičeno. Drugi še hujši nasledki pokažejo se pri prepodajanju (črezdajanju) premoženja. Naši slovenski posestniki imajo namreč prav slabo navado, da še pri polni moči premoženje prav mlademu, navadno še ma-loletnemu sinu izročijo, in to pri priliki ženitve sina. Nekdaj je Itila ta navada o-pravičena, ker s tem je oče prvorojenega sina od vojaščine rešil; sedaj pa to nič ne pomaga, odkar so vsi možki oženjeni in neožriijeni. podvrženi novi vojni postavi iu svetovali bi našim posestnikom, naj bi to navado popolnoma opustili, in se držali strogo zlatega pivgovora : »meni luč, tein k juč" to je, da bi pri življenju premoženja ne p re podajali. Pri tem prepodajanju (črezdajanju) premoženja izrom navadno oče vse premoženje enemu svojih sinov, prihrani za se in svojo ženo (mater) prežirljenje pri hiši, MDBMH Moje misli o novem letu. (Dalje in konec). Tedaj kakor v politiških, tako tudi y verskih in cerkvenih rečeh nam novo leto 1874 nič kaj dobrega iii veselega ne obeta. Kaj pa v šolskih zadevah ? No, tu storimo tudi en korak naprej — v neveri in de-moralizaoiji mladine. Saj pa tudi ni drugače mogoče ! Dokler sc šola ne postavi zopet nazaj na versko podlago, mora posvet njaška „illumijiacija“ napredovati, mora prisna, vera pešati, mora kraljestvo božje na svetu škodo trpeti, mora kraljestvo kneza tega sveta vedno večo moč dobivati. Naše devetnajsto stoletje je razsvetljeno, stoletje, tako zelò razsvetljeno, da od samega prevelikega blišča kmalo nič več ne vidimo. Dokaz tega je Vogtova teorija, da izpeljuje človek svoj rod od opice : da resnico in pravico prezirajo, ali v kot stiskajo, ali je očitno zasmehujejo, kar vidimo na Helveškem in tam v »Reich “-u. In da se ta blaženi stan tudi pri nas popolnoma v-pelje, delajo sedanje šole in si prizadevajo na vse kriplje. Emualo naprej proti tenui cilju nas popeljejo letos naše po novem kroji osnovane šole. O blagi časi, ki nas po tem čakajo ! Kmetje, kaj si pričakujete pa vi od tega novega leta? Morebiti pomanjšan je davkov ? Preklici je niso nikoli davkov zmanjšale, ampak vselej le povikšale. Od leta 1848 sem se je prekucija pri nas udomačila, in od tistega ieta naprej smo vedno več plačevali; da nam davke povikšajo, to lahko doživimo, ali da nam je zmanšajo, je, bi skoraj rekel, nemogočo v sedanjih razmerah in okoliščinah.— Ali se boste nadejali dobre letine? To je, kar vam iz srca želim, pa to je v božjih rokah. Gotovo je to. da od kar je prekucija na krepke noge se postavila, nam trta več ne rodi, kakor nekdaj; nam krompir gnjije, nam sviloprej-ke ali, kakor sploh pravite, »kavalirji** bolehajo, nas bolj pogostoma suša mori, ali moča nadleguje, ali toča po naših poljih iu vinogradih razsaja. Od kar se je hudobuost ljudi pomnožila, od kar vera hira, in pravica iu resnica odstopate, zginili so tudi srečni nekdanji časi, in se širi in raste nadloga. Mislim, da zadosti umevno govorim ! Gorje na. bo siromakom v tem novem letu; ako ne bodo usmiljeni ljudje ji ur zdatnejše pomagali, utegne kdo še lakote poginiti. Letina ravno preteklega leta je bila tako slaba, da malo takih, živež pa je vtuiio včasih tudi soguspodarstvo se sinom ; naloži temu dolžnost, da ima plačati o svojem času materi v hišo preneseno doto, in drugim sinom iu hčeram oziroma bratom in sestram toliko kot dediški del po očetu in jih, dokler ne stopijo v zakonski stan, preživeti pri hiši proti temu, da mu pri delu pomagajo. Ako je siu očetu podložen, priden gospodar in dobi krotko nevesto, reč se še precej gladko izpelje. Navadno pa hoče nevesta gospodinja biti in potisne mater v kot, kar daja povod večnim prepirom v hiši. Se hujše je pa. če je sin zapravljivec. Ker ni namreč posestvo vknjiženo, ne, more oči* svojih pravic iu pa tistih, ki ,e prihranil materi in drugim otrokom, hipotekarno zagotoviti. Nasledek je, da zapravi sin vse premoženje, in da pahne sebe in očeta, mater, brate in sestre na beraško pot. Vsega tega bi ne bilo mogoče, ako bi bile javne knjige dobro vredjene, in bi bila vsa posestva vknjižena, ker po tem bi oče pri prepodajanju premoženja svoje in drugih svojih otrok pravice hipotekarno zavaroval. Še drugi slabi nasledki so ti, da uče, kteri je glava družine, zgubi po prepoda-nem premoženju, ne santo icetnro oblast, na katero so Rimci toliko držali, ampak tudi veljavo sploh, tako da njegove besede noben ud družine ne čisla ; tudi sin, ki je še premlad, ne vživa potrebne veljave med sestram in brati, in tako postane družina brez glave in v njej vlada anarhia, in da ravna vsaka glava po svoji pameti. Udje družine se razkropijo dostikrat, ker vsak išče le svoje koristi, in tako hira in slabi taka družina moralično in materialno. Zatoraj je najbolje, da ohrani oče svoje premoženje in očetovsko oblast do smrti ; ker po tem vsa družina skupaj dela in množi premoženje in oče ima v rokah moč in oblast, da pri priliki hčere dobro, omoži in sinove v dobre hiše kot zete spravi. Otroci pa, ki vedo, da jih bode oče po vrednosti oblagodaril, očeta spoštujejo in ljubijo in k pomnožen:u premoženja priporna ga; o. Tudi na premoženje sirot ali pupilov razširja pomanjkanje javnih knjig slabe nasledke, ker ako ni glavni dedič na podedovano posestvo vknjižen, ne more podeliti svojim malolet-nim sestram iu bratom hipotekarne varnosti za njim pripadajoče dražji, prislužka malo, razvajenost ljudi pa vedno veča. Kaj bo? Naj bi se ubogim ljudem vsaj vera ne rušila, v kteri edini zamorejo najti tolažila v svojih revah in nadlogah ! Ali nas bo v novem letu 1874 tudi še kolera strašila ? Ali bodo tudi letos kozice nas obiskovale? Ali nam prizanesejo druge kužne bolezni, in splošne nadloge? Koliko nas, ki smo zdaj živi in veseli, dočakamo konec leta ? Ker. jih vsako minuto, po vprečnem računjenji, po šestdeset umrje, in vsako uro po več kot 3700, koliko jih umrje celo leto od prvega januarja do zadnjega decembra? Ali bom tudi jaz, ali boš tudi ti, ki to bereš, letos med njimi, ki ne dočakajo druzega novega leta ? Vse lo seru preudarjal v svojem srcu, da bi na tunj-ko spoznal .... in vendar človek nc véu, dedišne dele. Ako pride toraj tako premoženje na boben, morajo oni svoje dedišne dele zgubiti. Ni se toraj čuditi, da je želja na goriškem po vredbi javnih knjig splošna in velika, in da se pri vsakem pravnem djanju na pomanjkanje javnih knjig naleti. Naj toraj tudi nGlasu pridruži svoj glas in na srce položi gg. deželnim poslancem, da se enkrat nova postava o javnih knjigah dožene in obistini ali vresniči. Dopisi. IZ Gorice, d. jan. — Slišali smo dva zvona, ,Sočo" iu „Glas govoriti o komenski zadevi, udarimo še na tretji, da postane akord. — »Vse za omiko" se dere „S.“ na vse grlo, »to je naše geslo" odkimavajo kalini vseli vrst. — »Gl. laže" vpije „S.“ v eno mero, in s kupom laži konča »S." svoj tretji tečaj. Obče je znano, da „S.“ se štuli za nosite!jico omike Omika zahteva, da ljudi spoštujemo, da spoštujemo žive, pa tudi u-mrle, tudi trupla in spomin umrlih. Kdor se smeje in norčuje, ko nese tovarša pokopavat, mu ne skazuje časti in greši zoper načela in tirjatve omike. Kdor si za načelo postavi razširjanje omike, mora tako vedenje grajati, hvaliti pa onega, ki se mu vstavlja. Po tem takem bi bila morala „S.“ komenske fante, ki so se smejali in norčevali, ko so nesli tovarša pokopat, dobro pokarati in pohvaliti g. kaplana kot raz-širjevalca omike iu zatiralca surovosti. Ali prav na opak se zgodi: „Soča," ki sešteje za ognjišče omike na Goriškem, stavi g. kaplana na smeh, komenske fante pa rai-luje. Til je „S." pozabila svoje načelo ,v-se za omiko" in je šla duhovnika lučat. To pa je opravilo surovih fantalinov, nedostojno za nositeljico omike. Spazzapanu skazano nečast „3." oo-sojuje, za cerkvene zapovedi se ne zmeni, duhovnike dolži neugasljivega sovraštva. Za j nečast komenskega fanta pa nima nobene besede. Ako se ji zdi potrebno potegovati se za čast Sp—orò, zakaj ne tudi za čast kom. fanta? — Ali je „odločen naroden liberalec" kaj več, ko klerikalen GOletni fant? Za enega se „S." poganja, za drugega ne; s tem kaže, da ji ni „vse za narod," ampak vse za liberalce. Za častsvo- kaj ga bo zadelo, nampak vse se ohromi j e ko negotovo v prihodnost*. (Pridg. IX, 1. 2.) Ta negotovost 'glede na prihodnost, tedaj ta negotovost gledé na to, kar nam prinese novo leto 1874, dela, da bolj živo čutim resnico besed modrega Salomona, ki pravi: „Boljši je konec kake reci, kakor začetek* (Pridg. VII, 9.). Bodi si začetek še tako vesel, še tako dober, kaj mi to pomaga, ako je konec potem žalosten in nesrečen? Kaj je pomagala Judežu izdajalcu, da je bil dobro začel, tako da je bil še celò med aposteljne izvoljen, ker je vendar na zadnje svojega božjega učenika izdal, in v obupu se obesil? Po tem, na konci vem, kaj sem prestal, in kaj in kako se mi je zgodilo; ali v začetku ne vem, kaj mi ima priti. Naj bolje se mi tedaj zdi, ravnati se po tem, kar so nekdanji jih privržencev se na nespameten način poteguje, za čast starega fanta se pa ne samo nič ne zmeni, ampak molče še odobru-je storjeno mu nečast in se ruga tistemu, ki jo je hotel vstaviti. V tem slučaji nahajam pristranost, ne pa enakopravnosti, in tega si ne morem drugače razlagati, nego tako, da je „S." za novo leto svoj program zastavila; zato ni se spomnila, da stoji v njem : »vse za svobodo", in da iz „vse svobode" sledi v prvi vrsti enakopravnost za liberalce, kakor za lieliberalce. Ako bo »S." tako pozabljiva, ne bo vedela nazadnje, kaj hoče. Ali pa morebiti obstoji v preziranji sprejetih načel oni napredek, kterega je „S." vsa polna? Za tak rakov napredek je ne zavidam. Naj svobodomiselni naprednjaci ne go-voré, da jim je »vse za narod, svobodo in omiko"; to ni res. Vse jim je le za laži-liberalizem; nasprotnica laži-liberalizmu je vera, oznanovalci vere pa duhovni. Zato napenjajo naprednjaci vse žile, pripraviti duhovstvo ob veljavo in čast, zatreti po tej poti vero, iu dati potem vajeti laži-liberalizmu. Liberalizem je lažnjiv, slepi, pa ne kaže resnice, obečuje, pa ne daje, trdi, pa ne veruje, prisega, pa ne drži. Liberalizem je laž, hinavstvo in posilstvo Vipavskega dekana oštevajo svobodomiselni naprednjaci, ker je izpolnoval cerkveno postavo; komenski kaplan jih sliši, ker je tako delal, kakor omika zahteva. Dekana bi ne bili grajali, ako bi bil nasprotoval cerkveni postavi (ki pogreb prepoveduje), kaplana bi ne bili karali, ako bi bil grešil (z molčanjem) zoper pravila omike. Ali ne umejo svobodnjaci, da s tem učijo nepokorščino in odobmjejo aurovoot ? In liberalci sa proglašajo kot boritelji za svobodo in omiko! Risum teneatis. Zdi se, da po novem letu mislijo liberalci bolj pametno muhe loviti; vsaj vidi se, da so postali nekoliko bolj sramožljivi. Konec lanskega leta so namreč javno popisovali svoja ponočna popivanja, po novem letu so pa zamolčali, kako so bili šli mf sv. večer č. g. Grabrijana oboroženi o-biskovat. Sramežljivost je lepa čednost, posebno pri mladih. S Tomhl8kega 24. dec, — Deželni zbor, oziiorna odbor oskrbuje med drugimi zalogi tudi bratovščini zalog (Fond der auf- govorili : I les pice finem ! ali kar modri Sir ah priporoča: „V vseli svojih delih spominjaj se svojih poslednjih reci, in vekomaj ne bos gre-šil* (Sir. VIL, 40.). Začnimo dobro in pametno, z vednim pogledom na konec: kar smo dobro začeli, neutrudljivo delajmo, in ne ogibajmo se truda, dokler ne pridemo do srečnega konca, posluževaje se vseh dopuščenih poštenih sredstev; in potem dosežemo tudi srečen konec. Se vé, da nam, ki hočemo biti in ostati verni kristjani, mora biti začetek in konec On, kteri pravi: nJaz sem Alfa in Omega, začetek in konec, vere Gospod Bog, kteri je bil, in kteri bo prišel Vseghmogocni*. (Skr. razod. I, 8.) Njemu bodi čast iu hvala na veke. Amen. gelOstmi Bruderschaften). Bratovščine i» njih zalog vse je cerkveno, obresti se tudi gla-sé na cerkve. Do leta 1870 je vse gladko teklo. Deželni odbor jo po dotičnih županstvih odkazal cerkvenim oskrbništvom prc-iem obresti, katere so se pri c. kr. okrajni kaši potegnile, in s porazumljenjem stara-šinstva med vboge razdelile. Od lela 1871 naprej je deželni odbor to reč presukal, županstva še bolj. Pervi sam poteguje i-menovane <■ »resti, je dolžnim županstvom zaračuni z odkazom, naj poslednje cerkvenim oskrbništvom dotičen znesek odrajtajo. Nekatere županstva, kakor se sliši, si to delo prav lahko storijo, s popolnim prezirom cerkvenih oskrbuištev z obresti bratovskega zaloga samovoljno razpolagajo. Pri drugih imajo duhovniki velike sitnosti, morajo mesce in mesce, tudi celo leto nato čakati preden kaj dobijo. In kar je naj huje, vbogi, kateri so bili do 1870 vajeni, redno v svojem času miloščino prejeti, mislijo, da jim duhovniki pridržujejo ali pa njih sold pohrustajo. Ali misli deželni zbor to reč uravnati ? Obleci. / ■ r Avstrija. Prava »svoboda* v zmislu naših državnu-zbornih gospodarjev obstoji — kakor jo znano — v tem, da, kolikor moreš, zazijaš, pa na ves glas in, kolikor mogoče, predrzno in surovo kričiš proti kat. cerkvi in njenim ustanovam in proti vsemu, kar je v raznih verskih spoznavaš positiv-nega in občeveljavnega. Delaj tako in bodi — pri nas v Cislajtaniji — tudi še minialo ustavo ver en, pa si naj veči svobodnjak na svetu in prav mož sedanjega časa. V ostalem smeš biti, kar hočeš: absolutist, trinog, sebičuež; smeš nositi tudi surko, če ti je všeč; smeš biti tudi mladočeh ali mladoslovenec, — nič ne de — vreden ud si niodčrno-liberalne, merodajne svojati. Da, tako daleč so jo pritirali po blatu zlato hčerko nebeško — svobodo ! Tako misli oblia j a jo človeka, ko bere po časnikih o „kon-fessinnalnik postavah.* To vam je »zvon sile*! Vsi judovski časnikarji postanejo »možmirji*, kedar treba zvoniti ta zvon. S tem hočejo opominjati gosp. ministra Stre-mayr-ja, naj bi se nikar ne obotavljal predložil i državnemu zboru načrte corkveno-po-litiških postav. Če jih do 21. t.Tn. ne dovršiš —- pretijo ministru — bomo začeli jih kovati mi sami. Govori se, namreč, da misli dr. Herbsti v prvi prihodnji soji zbornice poslancev obnoviti svojo slavo s tem, do sproži nasvet, da naj bi se izvolil „odsek za konfessionalne postave.* Tudi „ua-prednjaški klub*, to se ve, ne sme zaostati in se mora tudi poslaviti z iniciativo. Kako bi se potem ubogi minister taki prijateljski sili ne vdal?! Ali pa zn abiti, da je vsa ta komedija dogovorjena, da se hočejo ministri res pustiti siliti, kakor uno dekle, ki je reklo plesalcu: „Uleči me, u-leci me! da ne porečejo, da rada plešem*. Dozdeva se nam tako zato, ker ministerska „Neue freie Presse* konfessionalne postave in njih potrebnost (!) toliko povdarja in vladi prigovarja, da naj, jih predloži, pa prav določne, kakor pruske, samo — z o-zivom na katol. večino prebivalcev v Avstriji — nekoliko spremenjene. Kaka o- gromna nevednost pa zija iz »Presse-inih8 sestavkov, to je skor neverjetno. Nadejamo se, da ministri vsaj tako nevedni ne bodo, kakor so njihovi organi. Dalje se obrača javna pazljivost zopet na deželne zbore. Od skrajnega vzhoda države do skrajnega zahoda — od Galicije do Predarlskega — v vseh zborih, kjer je kaj federalistov, smo slišali kako izjavo proti postavi zastran direktnih volitev za drž. zbor. Naj ojstrejša in določniša je bila na dnevnem redu pretekli ponedeljek 5/, v Bregencu ( Vorarlbergu). Nasvet, ki je imel priti v razpravo, je bil ta-le: »Postava zastran direktnih volitev je nasprotna pravicam po deželni ustavi zagotovljenim, in blagostanju dežele, moti ljudem pravno ču-tje, podkopava domoljubje in spoštovanje do cesarske rodovine, kali -stanovalcem zvestobo in pošteni značaj; — tedaj se mora dež. zbor uje izvrševanju vstavljati, kajti, če ne, bi bilo na škodo samosvojnosti deželni, ustanovljeni z oktoberuiin diplomom; za tega del se obrača dež. zbor do narvi-šega prestola (cesarja) s prošnjo, da bi se zopet poskusilo potarnava z upposieijo.* Ta predlog se je imel začeti obravnavati. Ali, kaj se zgodi? — Vsled cesarskega ukaza se je koj od začetka seje — zln>r razpustil. Med vsemi opposicionaluimi dež. zbori so tedaj zgrabili za vrat nar manjšega ! — Zborovali bodo deželni zbori menda naj dalje do IG. t. m.; nekteri pa so že skleneni. Mia (/occhi, tistih 29, ki so se odpovedali poslanstvu zavoljo tega, ker niso bili zadovoljni sè sklepom deklarantovske-ga kluba, da naj se ne gre v deželni zbor panski, — so dobili nezaupnic od vseh krajev od svojih volilcev, k te vi niso zadovoljni s tem, da so se ločili od skušanih starih voditeljev in pohujšljiv razpor vzro-čili. Vsled tega, ker so videli, da narod ne stoji za njimi, začeli so si trkati na prsi, in so želeli, da bi jih staročeski klub kot skesane grešnike nazaj sprejel; ali »stari* ne porajfcajo za take otroške poli-tikarje. Storjen je že važni korak: Stari niso nobenega tistih 29 postavili med kandidate za državni zbor, akoravno so glede drž. zbora stari in mladi edinih misli. Še manj jih bodo ponujali za kandidate pozneje, ko pojde za voljenje poslancev za deželni zbor. Centralistični listi hujkajo zdaj svoje ljubljence, Mladočehe, naj bi se energično na svoje noge postavili in sami za se kandidate postavili in agitovali. Pač zmedla se je štrena tudi ustavakom! Vapezevc poslance, ki so prišli naznanit imenovanje saldmrškega in ostrogo« -skega nadškofa za kardinala, sprejel je cesar 4. t. v Budi. Znamenja kardinalske časti prejmeta po stari navadi iz cesarjevih rok. Ur. Razlag v Ljubljani se vkljub nezaupnici — m odpovedal poslanstvu! Vnanje države. Na Španjskem je vse španjsko. Davno že se je videlo, da predsednik (madridske) republike, Castellar, ni nalogi svoji kos. Znan je bil tudi razpor med njim, kot predsednikom izvrševalne oblasti, in predsednikom kortesov (državnega zbora), Salmeron-om. Poslednji je bolj radikalen demokrat in je zahteval več svobode. Castellar pa je trdil: Popred rešimo domovino — republiko — kteri preti ne- varnost od Karlistov in Kartagencev (in druzih intransigentov), potlej bomo lahko imeli več svobode. Želel je tudi odložiti nadležno zborovanje kortes-ov. Ko je, ni davno, stopil pred zbor, ni imel nič vspe-ha pokazati, dasi je vladal že eno leto; tudi njegov general Moriones je naredil »fiaško* proti Karlistom. Prosil je tedaj za potrpljenje in zaupanje, ali večina v zboru mu ni bila prijazna ; zlasti je pa vse odvisno bilo od Salmerona in njegove stranke (kakih 40 zbornikov). Ko bi se bil dal Salm. pregovoriti in da bi bil Castellai^ hotel podpirati, vzdržal bi ga bil lahko še na dalje. Ali vse pogajanje je bilo zastonj. Dne 2. t.*ra. v seji, ki je trajala do 4. ure zjutraj 3. t. m. je Castellarova vlada bila dvakrat pobita z 120 proti 100 glasom. (Za kaj prav za prav, je šlo, ni še jasno). Castellar se na to odpové. Zdajci stopi v zbornico nek oficir s pismom generala Pavia-e (poveljnika madridskega), s kterem zahteva, da naj toda zastonj Sal-meroji kortes razpusti. Salmeron je zdaj prosil Castellani, naj še ostane predsednik. Pred zbornico so bili pripravljeni topovi iu je čakal Pavia z vsem svojim štabom; v zbornico pa je šla ena komparija narodne straže. In zbor se je razšel. Od kod je vse to prihajalo? Od Serrano-a., kakor vse kaže; kajti on ima zdaj oblast v rokah, on je predsednik novega ministerstva. Serrano je načelnik tiste stranke, ktera hoče imeti za ki «ilja pregnane kraljice Izabele simi Alfonza (kteri se šola na Dunaji). Za zdaj bo Serrano • bržkone to, kar je na Francoskem Mac Mahom mož, ki bo skušal vzdržati red proti petroljcem iutransigentom, pa se bo ob enem t-udi vojskoval proti Kar-listom. Francoski Orleanci so neki zadovoljni s prevratom na Španjskein. — Bomo videli, kako se bodo reči razvijale. Unni oski oficirji na fregati »Oreno-qae* pred Civitavecchie niso šli za novo leto niti papežu voščit, niti kralju v Kvi-rinal ; pač pa so se nekaj dni pozneje />/•/-raiiio poklonili papežu. To je ital. vlado razdražilo, da zdaj še krepkejše zahteva od franc, vlade, naj bi svojo Indijo poklicala od Civitavecchie. — Po drugi strani misli tudi ital. vlada poslati eno vojno ladijo v nižzavsko morje v varstvo svojim ondašnjim podložnim (!?) Gotovo je, da se Francija in Italija gledate pisano. Domače novice. {Statistični pregled) mesta Goriškega v letu 1873 kaže sledeče razmere: Rojenih jo bilo 490 (20G inožkik in 224 ženskih), umrlo jih je 017 (323 možkih in 294 ženskih), poročenih je bilo 112. [Dolg) goriškega mesta je 1. 1803 znašal 172749 gl. 88 kr., konec 1873 pa 129580 gl. 78 kr. Razne vos ti. — Skesani tat. — Med 15. in 16. decembrom pol ure po polnoči, kakor se nam piše iz Lokavca pri Ajdovščini, pride nekdo in potrka na okno spalnice M. B. pri Sl. Hitro se mu oglasi vprašaje, kdo da je, pa mesto pričakovanega odgovora sliši čuden in ne raz mu ljiv glas. B. stopi k oknu, a po Človeku ni duha ne sluha. Ko se B. zjutraj zbudi in ponočni dogodek premišljuje, zagleda ravno na tistem oknu, pri k tereni je po noči glas cul, velik kamen, pod njim pa nekaj cunj zvitih. Začne cunje razvijati in — bankovci se prikazujejo. Bilo jo zavitega denarja 350 gold., to so tisti denarji (pa ne wi). k te re jo bil šiloma vzel neznan človek 4. novembra o mraku potarci (ženi), ko je šla iz Ajdovščine na 0-teleo, in ktere je zdaj vrnil. Sumljivega človeka je sodnija e zaprla. — Js Komna se nam piše: 31. decembra so se otroci drsali na občinskem kalit, kar se enemu led ridere in fantiček se pogrezne \ vodo, ki je nad moža globoka. Gotovo bi bil otrok vionil. ko bi ne bil k sreči mimo prišel g. Jožef Kor., ki je skušal prvič otroka s kolom iz vode potegniti, ali ko se mu ta zlomi, skoči sam v vodo. ter reši otroka gotove smrti. Ta slučaj naj bo otrokom tudi drugod v svarilo - — Konfiskacije. — V letu 1873 so državni pravniki nič manj ko 4czni in spoštovanja. ..Dan.” — Umor — Iz Grgarja se nam poroča da so na ss. treh kraljev večer ponočnjaki ubili druzega fanta. Vzroki nam niso natanjko znani, govori se, da je — ljubosumnost. Morivca ima že sodnija v rokah. — Program za veselice 1. 1874 v slovenski čitalnici v Gorici: dne 11. jamivarja: plesna zabava, 17. jan. ples, 21. jan. plesna zabava, 31. jan. ples, 8. februvarja : plesna zabava, 15. febr. ples, 1. marca beseda, 19. marca beseda. 0. 13. 27. marca: znanstvena predavanja; 18. aprila: beseda s plesom. Začetek plesov ob 8. uri, besed in znanstvenih predavanj ob 7. uri zv. Odbor »Slovenske Čitalnice v Gorici.“ zadevalo, ker pa č. g. F. M. g. 'tornili* skega dopisnika (v 39. listu) za kako šo-lobardo ima, ki v ti re*Yd nima. nobenih vrednosti, zatoraj si števni v dolžnost nekoliko besedi odgovoriti. Kocem se hvaliti, kaj znam delati in tud ne o moji spretnosti govoriti, »ker*, kakor bi nemoč rekel »lastna hvala smrdi” ; le toliko rečem, postavil sem po deželi že čez 12 orgel j, o kterih se lahko vsaki sam prepriča, kako veljavo imajo in kterih mi še do zdaj' noben izvedenec ni ^vergei. Da bi pa za mogel vsakemu vstreči, tudi tistim, ki se drznejo soditi čez reči, kterih ne vidijo, mi je nemogoče, saj še Bog vsem prav ne stori, akoravno je vsega mogočen. Čisto osupnilo me je pa ime »samouk*, ne vem, kako som do te nepričakovane časti dospel. Bes je, nekaj kar znam sem si se svojim trudom pridobil, al vendar moram tud toliko pravičen biti in ker-j sanske ljubezni imeti, da ne kratim mojim j mojstrom zaslug, pri kterih sem šest let delal, in tudi vsakeverstne reči izdelavah Al tega se pa vender ne morem spominjati, da bi bil kteri «kovaški meli* na- •» V f pravih Zatoraj ‘Vas, č. g. dopisnik, prav lepo prosim, naznanite mi, kje sem kteri kovaški meh izdelavah da bi me vsaj v tej reči kteri izvedenec ,,z dobro vestjo* pohvaliti zamogeh Nade am se tudi, da Vi vseh izvedencev ne zastopate, d n bi se še kteri drugi vsaj v tej stroki Vam enaki na'del j Toliko sem bil dolžan, Vam na Vaše poslano odgovoriti. Ostaniva prijatelja, kakor sva bila prej, preden sem v Vertojbi orgije postavil, in drživa se vsak svojega kopita. *) V Gorici 30. grudna 1873. JAKA ŠPIK h r. *) Da je v. č. g. dekan St. Peterski izvedenec v godbi, da se je tedaj svojega kopita držal ako je besedo spregovoril o Tasi umetnosti, moral bi vsak vedeti, kdor ga pozna, torej tudi Vi, g. dopisnik ! — Ur. O/naniln i 1^. RAZGLAS. V tukajšnji grof Thurnovi zastavljava niči in ž njo združeni hranilnici je izpraznjeno mesto [lavnalelja z letno plačo 800 gl. a. v. Položiti se mora kavcija 6000 gold. a. v. je namreč na strehi moje hiše plamen in se v naglici poprijel poslopja s tako silo, da ga ulj bilo mogoče več zadušiti. S pomočjo sosedov in prebivalcev bližnili vasi je posrečilo se rešiti celo vas hudega u-darea in omejiti ogenj samo na mojo hišo, ki sem jo avgusta meseca, pri ,,/ m aiutai zavarovalni bunki Sloveniji v Ljubljani* zavaroval. Banka Slovenija je brž, ko se jej je naznanila, škoda pustila, celo stvar na (arijko preiskati, ter ini je po ognju pro-uzročno škodo danes v polno mojo zadovoljnost izplačala, za kar se jej moram tembolj srčno zahvaliti, ker je v tem slučaju izkazala se kot zavod, ki poškodovancu točno prizna, kar mu po pravici gre. Slovenski rojaki ! ki niste še zavarovani, pristopite vsi k naši domači zavarovalnici Sloveniji, ki je vredna, da se vsem posostnikoni najiskrenejše priporoča. Srpenica dne 31. decembra 1873. Ai id. Berginc i. r. Ivan Gerželj h r. priča Florjan Both 1. r. priča. V seji opravilnega svetovalstva banke Slovenije v Ljubljani dne 21. decembra 1 h se je določilo," da se bode plačeval kupon za drugo polovico h 1873 od 2. dne 1.1. začemsi z 2 gl. oci akcije. Dalje se je naznanilo: da je sl. minister-stvo potrdilo spremembo pravil bankinih sklenjeno v glavnej skupščini mesca maja h h, da se je izročila Dunajska puddruž-nica s pavšalom ondotnemu trgovcu g. Edvardu Vio, ter da se. bode tudi podružnica v Pragi pavša Urala dosedanjemu glavnemu zastopniku g. J. L. Černemu — se je uže dovršilo. — Med drugem se je tudi sklenilo, da so razpiše služba glavnega tajnika pri sedežu banke v Ljubljani. Prva občna zavarovalna bank a Slovo n 1 j a. Tu omenjene kupone izplačujem za goriški okraj jaz Janez Lapajne — Za pregnano duhovščino v Švici so j darovali : j Čč. gg. Peter Kobal 5 ghh, Podreka F,. And. Jekše, Juri Lapanja, Janez Črv, Juri Peternel, Ant. Flander, Ant. Hvalica po 2 gld.. Blaž Grča, AntL Pipan, Ant. Manzini, Jan. Kurinčič po 1 gld. —