St. 228 - j LJ : j RntitincfficHii mm V Trstu, v ptttk, 24. 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik LI Llit Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za l mesac L S.-8 mesece L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 75.—, ▼ inozetnatvo L 6 50 vet — Posamezne Številke 30 stot. — Okamina za I min v žlrcko&ti 1 kolone (72mm): za trgovske in obftnt oglasa 75 stot, it tirrtnice. isisale, poslana, vabila L 1.20, cfckse denarnih zavodov L X— Mali oglasi: 30 stot za besed« najmanj L & UrcdttUhro !» aprmUtroi Trst (3). oHca S. FnatMco d'Kmiai ML T« Ulo. 11-97. Dopisi naf m potUMo icklMoo mrMttrm. otflaai. Mdk ia denar pa nptaflitvn. Rokopisi ao m i mlaje Ni planit te a« spre emajo. — Last, založba in tisk Tiskan Podnrednlitvo v Oortcl: ulica Glon« Garducd it t, L n. — Telet M. Of Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Parlc. BRANIMIR DOBRAVSKI: Potni vtisi Zvabila me je lepa nedelja. Zajahal 'sem svojega dvokolesnega konja — in hajd med naše ljudi po zeleni Vipavski in prijazni Braniški dolini. , Pravijo, da se pri nas po deželi največ vidi in izve — v gostilnah. Pa sva, 3'az in tovariš, po 20-kilometrski cesti, napravila prvi odmor — v gostilni. In ni mi bilo žal! A ne morda radi Žlahtne vinske kapljice, ki ji že kot kolesar-amateur nisem prijatelj; tudi ne radi brhke in zale natakarice, ki je namreč ni bilo..., ampak radi par momentanih vtisov, radi par spoznanj. In ti vtisi niso bili prijetni! In spoznanja so me vedla do onih najglobljih korenin, kjer moramo pričeti z leče-njem. In ta spoznanja so me potrdila v volji do dela, do dela za naše ljudi. Zato tudi moja reakcija napram tem neprijetnim spoznanjem ni bila pasivna, marveč visoko aktivna; ni vodila v brezplodni obup, ampak v plodno utrjevanje volje. In v tej rezultanti, izvirajoči iz komponent spoznavanja * odprtimi ccini, čutim največje zadoščenje svojega kratkega, a vtisov polnega izleta. Najin prvi odmor je bil torej v gostilni, v precej obširni občini, ki ima cerkev, šolo in tudi — društvo, po svoje pobarvano seveda, kar je pri nas, na Goriškem, tako vsakdanje... In "endar so bili trije gostilniški lokali polni — kakor se v frazi izražamo — našega cveta, našega upa in naše nade, naše — mladine! Seveda, tudi gostilničarju daj-malo zaslužka, pa trgovcu s kar- je dovolj mladine, ki bi bila potrebna; izobrazbe in ki bi lahko doprinesla! vsaj nekaj svojih energij društvenemu delovanju. Redki so taki mladeniči, a katerimi moreš trezno in pametno kot njihov brat govoriti, in zato jih »poštujem! Mrak je polagoma padal na zemljo in za njim se je skoro neopazno pritihotapila noč. Občutil sem še zadnje prijetnosti amateurskega kolesarstva, ob luninem svitu, v tihi naravi, na beli cesti... in domači krov me je sprejel v svoje okrilje, srečnega, zadovoljnega, z zavestjo, da sem z onim dnem svoje življenje za en dan obogatil. Jutro me je našlo v — spominih... _ Rlccl le poročal Mussollnljn o razmerah v tržaškem fašizmu RIM, 23. Danes zjutraj je prispel v Rim podtajnik fašistovske stranke in izredni komisar za tržaško fašistovsko zvezo on. RiccL Imel je daljši razgovor z glavnim fašistovskim tajnikom on. Turatijem. Ob 13. uri je sprejel Riccija prvi minister on. Mussolini. Tržaški fa-šistovski komisar mu je poročal o položaju v Trstu. Temu razgovoru je prisostvoval tudi on. Turati. On. Ricci bo podal obširno poročilo o razmerah v tržaškem fašizmu na današnji seji fašistovskega direktorija. prispel pred pol dne tudi sen. CremoneaL Nato Je otvoril kongres on. Muaaolini % daljšim govorom, v katerem Je poudarjal važnost proučevanja ameriških problemov. ■___!__l- - s^^m H$jpp a BHREV m msi Italije ia Rom RIM, 23. V razgovorih, ki jih je imel te dni romunski ministrski predsednik general Averescu s prvim ministrom on. Mussolinijem ter z gospodarskim ministrom on. Belluzzom, so bile dolo- V Rim je ^----^ ........ predsednik senata on. Tittoni, ki bo gostilniški lokali poini — ^ . konferiral z vladnim načelni-frazi izražamo — našega* kQm ^lede sklicanja parlamenta k izrednemu zasedanju, na katerem bo odobren zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni v Italiji. m o----------- . , . ~ tami tudi, seveda! Kajti vsa ta brhka in krepka mladina — bilo 15—20 mla-deničev — je igrala na karte... No, pa nisem se razjokal! Ampak mislil sem si: Kjiva je sicer še neplodna, ali njiva je le. Potrebuje le še obdelovalca, kulti-vatorja, pridnega delavca-sejalca! Treba je neke moči, neke ustvarjajoče sile, ki bo iz teh mladeničev-kvartačev napravila- mladeniče-pevce ali mladeniče-igralce, mladeniče - tamburaše itd., skratka, mladeniče-prosvetaše. In prihodnji vtis -ter 5prihodnje spoznanje bosta gotovo lepša! -> In še en vtis mi je ostal v spominu iz tistega gostilniškega lokala. ZasIKewn!e atentatorja Lutettlja jruiiucu«. uuiaev v«* i/iv^.v—»» — Anarhist Malatesta izpuščen iz zaporov. pribićevićeve shode. Radi tega je vodja **__M___rt - >11 ____ _ ____. . •»__•____i "čene podrobnosti za pričetek pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Romunijo. Ta pogajanja se bodo pričela v najkrajšem času ter jih bo vodila mešana komisija, obstoječa iz petih Italijanov in petih Romunov. Komisija se bo sestala k posvetovanju najprej v Bukarešti ter nato v Rimu. Čeravno bo morala komisija proučiti številna! vprašanja, ki zadevajo trgovino obeh držav, bo italijansko-romun-ska trgovinska pogodba na željo obeh prizadetih vlad sklenjena v najkrajšem času. ____ Averescu v Benetkah BENETKE, 23. Semkaj je prispel romunski ministrski predsednik general Averescu, ki se vrača iz Rima v Bu-karešt. Na kolodvoru sta ga pričakovala beneški prefekt gr. uff. Goffol ter romunski konzul comm. Bombardella. Prepovedmi Prlblćevlćeul shodi BEOGRAD, 23. (Izv.) Vodja samostojne demokratske stranke Svetozar Pri-bičevič je začetkom tedna odpotoval v bosansko krajino, kjer je nameraval prirediti večje število javnih političnih shodov. Za torek in sredo je napovedal politične skupštine v Krupi in Drvariji. »Politična oblast pa je prepovedala te svilo v Pančevu, nadalje se je pretresal referat o stanju monopolske uprave. Danes se bo radi podatkov vršila seja finančnega odbora v monopolski upravi. Nadalje se bo pregledalo poslovanje rečne plovbe, orožarne v Kragujevcu, posestva Belje, v oktobru pa razne državne ustanove v Bosni in Sloveniji. Parlamentarni položaj na Češkem PRAGA, 23. Na strankinem zborovanju češke narodno-aocijalistiČne stranke, ki se je vršilo v nedeljo v Brnu, je bilo po referatu poslanca dr. Frankeja enoglasno sklenjeno, da ostane stranka Še nadalje v opoziciji. Iz okolice dr. Svehle se doznava, da namerava dr. Švehla rekonstruirati sedanjo uradniško vlado, ki bi ostala na krmilu do prihodnje pomladi in izvedla volitev novega predsednika. PRAGA, 23. Vodstvo nemške krščan-sko-socijalne ljudske stranke je na svoji seji sprejelo resolucijo, v kateri odobrava zadržanje parlamentarnega zastopstva v pretekli parlamentarni dobi in izraža poslancem in senatorjem zahvalo za njihovo delo, ki so ga izvrševali v korist vsemu nemškemu prebivalstvu v sudetskih deželah. Vodstvo Želi in pričakuje, da bodo poslanci še nadalje vztrajali na začeti poti in priborili nemškemu ljudstvu polno moč in popolno enakopravnost. Stresemannove izjave Živahni odmevi v francoskem tisku ŽENEVA, 23. Včeraj popoldne je nemški zunanji minister Stresemann sprejel zastopnike inozemskega tiska ter Regina Coeli RIM, 23. Preiskovalni sodnik comm Rosario Marciano, kateremu je bila poverjena naloga, da vsestransko preišče SDS telefonično interveniral pri predsedniku vlade Uzunoviču, ki se je čudil takim nastopom političnih oblasti ter obljubil, da bo interveniral pri notra- da napram tem Stresemaanovim UJs« vam takoj zavzeti jasno stališče. Tudi «Petit Parisien* se obširno bavf x izjavami, ki jih je dal Stresemann nemški koloniji v Ženevi. Pravi, da so v tem govoru vsebovane vse zahtevo ln! težnje nemškega nacijonalizma: Zanikanje odgovornosti za svetovno vojno; vzpostavitev suverenitete Nemčije, kar pomeni konec okupacije in vojaškega! nadzorstva; pravica narodov do samc^ odločevanja, kar pomeni vrnitev Saar-ske kotline, in končno združitev Avstrije z Nemčijo. V drugi izdaji pa javlja «Petit Pari-sien», da je bil Stresemannov govor v dveh točkah netočno posnet. Pogajanja med Nemčijo in Francijo sa bodo nadaljevala začetkom oktobra? ŽENEVA, 23. Zunanji minister dr. Stresemann je včeraj ob 18. uri odpotoval v Berlin. Ostali člani nemške delegacije še ostanejo v Ženevi do konca zasedanja Družbe narodov. Delegacijo bo vodil ta Čas državni tajnik von Schubert. V petek se bo vršila v Berlinu seja 'ministr. sveta, na kateri bo zunanji minister poročal. Ministrski svet bo sklepal o odobritvi sporazuma, ki sta ga dogovorila dr. Stresemann in Briand in o potrebi nadaljnjih pogajanj. Ta pogajanja se bodo sedaj, ko je francoska vlada že pritrdila, najbrž nadaljevala že začetkom oktobra. cettija. Včeraj popoldne je zasliševanje trajalo nad dve uri. «Corriere d'Italia» pravi, da se atentator Luccetti tekom zasliševanja ne obnaša več tako hladnokrvno kakor prve dni v zaporu. --------Za Lucettijem je preiskovalni sodnik n^e«. ________o-------- Marsikje zasliševal pretvezna sokrivca Sorio in pri naših ljudeh sem že opazil pomanj- yatteronija. Verjetno je, da bodo var-kanje estetičnega čuta, čuta lepote (in:nostne oblasti internirale v zaporu Re-seveda tozadevno pomanjkanje vzgoje j ^^ Coeli še nekatere druge osebe, ki našega človeka po šoli, cerkvi in dru-ij^ zasliševal comm. Marciano v gtvu) — in v onem lokalu sem zopet; ZVezi z izvršenim atentatom na Musso-prišel do tega spoznanja. Skoda se mijiinija je zdelo vseh tistih krasnih omamen-1 včeraj zvečer je bil izpuščen iz za-tov na zidovih gostilniškega lokala, kij^^ Regina Coeli anarhistični publi-pa niso prišli do izraza vsled nesklad- cjst Errico Malatesta, ki je bil aretiran nosti in neharmonije. Kaj pomaga tul^ izvršenem atentatu na Mussolinija. lepota ornamenta, ako ni lepote in Obenem je bila izpuščena na svobodo skladnosti v celoti? Tudi ta vzgoja je,tU(ji njegova žena. Sodne oblasti niso našim ljudem potrebna, pa naj mi kdo m0gie doprinesti nobenih dokazov, Aa očita, kar hoče. Očital mi bo kdo preti- duševni vodja italijanskih anar- ranost, predrznost, češ da se spuščam histov Malatesta soudeležen pri aten-v privatne zadeve ali vsaj da dregam v tatu. TT/l Jt/UOI "»J — ---------------j. _ Vi/ijuj/j., ——»~ ------------ poslednji atentat na on. Mussolinija, je [njem ministru Maksimoviću zaradi pre-te dni ponovno zasliševal anarhista Lu- klica prepovedi. Ko je prišel Pribičevič neko narodovo « posebnost« (kakor je n. pr. švicarski sistem zidave in ornamentike hiš), ki spada k bistvu narodovega «ja*;a» — in da takih posebnosti ne gre izpodrivati. Toda tudi narodne noše spadajo k narodovim «posebno-stim», in vendar je tudi za njih lepoto važna harmonija, skladnost, in vendar se moremo tudi o njih lepoti izraziti. Saj opazujemo prečesto naša dekleta v narodnih nešah, ki so največkrat le imitacije prave narodne noše, imitacije tiste «posebnosti» slovenskega naroda, ki jo označamo kot slovensko narodno nošo. In je še druga razlika! V naših krajih ne moremo na splošno govoriti o določenem estetičnem okusu, ki pozna določeno hišno orna-paentiko kot sistem (kakor n. pr. na Gorenjskem). Zato je pri nas potrebno, estetični okus vzgajati in ga s tem izpopolnjevati, dvigajoč ga iz njegove primitivnosti. Zdelo se je, da je bil tudi moj tovariš enakih misli ob vtisu, ki so ga napravile nanj neskladne, a z lepimi ornamenti pobarvane stene gostilniškega lokala. Razvil se je med nama tozadeven pogovor, z mislimi, kakor sem jih zgoraj skiciral. Po majhnem okrepčilu sva nadaljevala svojo pot po tihi dolini, tu pa tam nejevoljna radi slabe deželne ceste, ki že j kaže prve posledice prehoda ene uprave v drugo. Perspektive teh cest, aJko ostane namreč pri sklepu, da bodo odslej v občinski upravi, so se mi risale V lahnih konturah... •o« Pa tudi veselih vtisov sem prinesel s svojega izleta. Nudila ml jih ni le na-rava, lesketajoča se v žarkih solnčne svetlobe in mirna v svoji nočni tišini, ampak tudi naši ljudje, saj sem jih o-pazoval z odprtimi očmi, očmi, ki Iščejo povsod. In nudile so mi največje zadoščenje, ko so zrle dvema mladeničema v obraz, dvema priprostima mladeničema z dežele, ki jima ni bilo za plesno in ne gostilniško zabavo, ampak sta želela le — društva, ki ga v njuni vasi še ni, dasi Aretoelle konmifev v Milanu Httna preiskava pri urednikih komunističnega olasila lUnitti MILAN, 23. Policijski agenti so sinoči aretirali večje število komunistov, ker so našli pri njih nabiralne pole in denarne zneske, določene za stavkujoče rudarje na Angleškem. Policija je izvršila hišno preiskavo tudi pri urednikih komunističnega glasila «Unit&» Bruno Ricci-j u in Fernando Sirlettiju. Preiskava je bila brezuspešna. Pričetek Šolskega leto na srednjih šolah RIM, 23. Uradno glasilo «Gazzetta Uf-ficiale» prinaša naslednji kr. odlok glede pričetka in zaključka šolskega leta na srednješolskih zavodih. Šolsko leto prične na srednjih šolah 1. oktobra ter se zaključi 15. junija. Glavni izpiti se vršijo v drugi polovici junija ter v prvi polovici julija, ponav-Ijalni izpiti pa v drugi polovici septembra. Vpisovanje gojencev se otvori vsako .leto 1. septembra ter se zaključi 30. septembra. Šolsko leto 1926-27 se bo pričelo dne 6. oktobra 1926 ter se bo zaključilo 15. Junija 1927. __ Averescu odpotoval iz RIM RIM, 23. Sinoči je gen. Averescu odpotoval v Romunijo. Pred odhodom so ga pozdravili na kolodvoru državni podtajnik za zunanje zadeve on. Dino Grandi, maršal Badoglio, glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Chiaromonte Bordonaro, romunski poslanik na italijanskem dvoru Lahovary in romunski poslanik pri sv. stolici Penescu. Pričetek kongresa anerfkaalstor Otvoritveni govor Je imel on. Mussolinl RIM, 23. Danes predpoldne se je pričel v palači Sen&torio 22. kongres Ame-rikanistov. So to učenjaki, ki proučujejo zemljepis, zgodovino in kulturne prilike ameriških držav. V Imenu Rima je pozdravil komrresiste rimski guverner v Vrtovac, je žendarmerija kljub temu _______ _______ prepovedala njegov shod. Svetozar Pri- Luccetti tekom bičevič je moral prirediti sestanek pri . ^pj^jk vratih, večina zborovalcev pa je ostala na prostem in jih je žandarmerija razgnala. Popoldne je Pribičevič odšel v Dervar, kjer je žendarmerija istotako prepovedala skupščino. Radi tega je Pribičevič poslal ministrskemu predsedniku Uzunoviču protestno brzojavko, v kateri izraža svoje začudenje, da ni držal svoje obljube glede intervencije pri notranjem ministru v svrho preklica prepovedi shodov. V br. zojavki očita, da se Radičeve skupščine ščitijo z žendarmerijo, njegove pa razganjajo, in protestira energično proti takemu postopanju javnih oblasti. BEOGRAD, 23. (Izv.) Povodom odredbe, da SDS ne sme prirejati zborovanj v bihački oblasti, je prometni minister dr. Jovanovič, ki je bil izvoljen v bihačkem volilnem okrožju, izjavil novinarjem, da je Že interveniral, naj se zborovanja SDS zopet dovolijo. Do sedaj pa menda! še ni imel uspeha. Bivši bolgarski ministri bodo prišli pred sodišče SOFIJA, 23. Sobranje je včeraj sprejo —-—i-.....- —------o- —— t jelo prošnjo državnega pravdnika pri- jim rekel, da bo takoj odpotoval v Ber-;zivnega SOdišča za sodno postopanje lin, ker mora poročati svoji vladi ojproti bivšim ministrom Mouravjevu, svojem razgovoru z Briandom. Pou- Atanazovu, Stojanovu in Amartčevske-darjal je, da odnaša iz Ženeve najboljši mu? ki so bili Clanl Stambolij- vtis in da je popolnoma zadovoljen. skega. Obdolženi so korupcije. rNemška delegacija je v Ženevi nasto- pala zmerom v popolnem soglasju, kar izpričuje, da se ves nemški narod stri- Odmerl andnjih Izjav g. Uzunovića BEOGRAD, 23. (Izv.) Današnja »Politika« je v svoji razpravi o situaciji objavila izjave nekega opozicijonalca c izjavah, ki jih je dal ministrski predsednik Uzunovič v torek novinarjem. Ta izjava izpodbija izjave g. Uzunovića. Na Uzunovićeve trditve, da ni nesel na Bled nobenega ukaza, odgovarja, da je dr. Srskić zahteval od ministra dr. Ni-kiča, naj takoj odstopi, in da je potem celo min. predsednik Uzunovič sam to zahteval od dr. Nikiča telefonično. To odkritje je izzvalo živahne komentarje, češ da se na tak način rešujejo tako važni posli. Beograjski listi razun «Vre-mena» in «Samouprave» komentirajo izjave Uzunovića ter ostale napovedi vlade. _ Dslovsals anketnega odbora BEOGRAD, 23. Anketni odbor je včeraj v zadevi bencinske afere zaslišal bivšega demokratskega ministra Risto jojića. JTojič je izjavil, da je bil minister za prebrano in obnove države od maja do konca decembra 1920. Ko je postal mnister, so bila pogajanja za do-jmvo bencina že v polnem teku. Pričela so se že pod njegovim prednikom Sta-nišićem. Pogodba se je sklenila na podlagi pooblastila ministrskega sveta is leta 1919, s katerim so se za dobavo na račun obnovitve države uničile gotove odredbe zakona o državnem računovodstvu. Jojlč nadalje izjavlja, da se je dobava bencina zakasnila po krivdi dobaviteljev, pozneje radi višje sile. Sava je namreč tako vpadi a, da se po njej ni mogel vršiti prevoz. Pri Izvršitvi dobave koncem septembra 1921 on ni bil več minister. Zato o nadaljnjem poteku ne more dati nobenih izjav. Jugoslovanski finančni odbor nadzoruje državna podjetja BEOGRAD, 23. Finančni odbor je na svoji seji vzel na znanje poročilo komisije, ki je včeraj pregledala tovarno za Letalska nesreča ----------------------------. LONDON, 23. V Blemingthonu sta se nja z zunanjo politiko sedanje bcrlin- pri vojaških vajah smrtno ponesrečila ske vlade. Stresemann je nato pobijal g irska vojaška letalca. pisanje. nekateriht Ustov, ki so napačno | za re$itev rudarskega tolmačili govor, ki ga je on imel pred Aanle&kem nemško kolonijo v Ženevi. Stresemann sPora na Angleškem je poudarjal, da je ob tisti priliki nagla-1 LONDON, 23. Konferenca med pred-sal, da je Nemčija napravila velik ko- sednikom vlade Bald\vinom in izvršil-rak naprej na poti, ki vodi do tesnega nim odborom rudarjev se je sinoči ob prijateljstva s Francijo. Omenil je te-[l po polnoči preložila. Dosedaj je le ma-daj tudi, da se je z Briandom razgo-jlo upanja, da bi se spor kmalu rešil, varjal o izpraznitvi Porenja in o ple-j Včeraj popoldne se je vršila v delav-biscitu v Saarski kotlini. «Nekateri listi jskem ministrstvu konferenca z rudar-pa so pisali, da sva se z Briandom do- .skimi zastopniki. Izgledi za skorajšnjo menila o priključitvi Tirolskega in Avstrije k Nemčiji» — je nadaljeval Stresemann. «Res je, da so razgovori v Thoiryu velike važnosti, vendar pa pretiravanje ni dopustno. Po pisanju nekaterih listov bi človek sodil, da sva se z Briandom domenila o novi razdelitvi Evrope«. Stresemann je končno naglašal, da je Družba narodov omogočila zbližan je med Francijo in Nemčijo, nakar se je poslovil. PARIZ, 23. Pred nemško kolonijo v Ženevi je dr. Stresemann imel predvčerajšnjim daljši govor, v katerem je razpravljal o uspehih, ki jih je dosegla Nemčija v zadnjem času. Napovedal je tudi, da bodo Francozi izpraznili kmalu Porenje in da se bo v Saarski kotlini vršilo ljudsko glasovanje. «Figaro» piše o teh Stresemannovih izjavah, da so Francozi hvaležni nemškemu zunanjemu ministru, ker je tako odkrito razodel svoj program in ker je Francijo še enkrat opozoril. List nadaljuje: «Sedaj je jasno, kaj hoče Stresemann: Lo-carno mora potegniti črto čez Versail-les. Versaillesko pogodbo treba pokopati. In mi, kako odgovarjamo na Stre-semannovo «pacifistično ofenzivo«? Ali rešitev niso veliki. Tifus v Hannnovru HANNOVER, 23. Včeraj zjutraj je znašalo število na tifusu obolelih 1721, Število mrtvih pa je narastlo na 88. Viharji v Ameriki LONDON, 23. «Timesu» poročajo ia Kingstona, da je strašni orkan, ki je se-jal smrt in pogubo po Floridi, zahteval več žrtev tudi na otokih Bahama. Več tisoč oseb je tam brez strehe. Sedemnajst oseb je utonilo. Vsi poljski pridelki so uničeni. Prestrašeno ljudstvo se je zateklo v gozdove. Železniška nesreča PARIZ, 23. Pri Haricyju je ekspresni vlak, ki je prihajal iz Liona, zavozil v tri vagone, ki so se bili odcepili od nekega drugega ekspresnega vlaka ter se ustavili na progi. Sest potnikov je prišlo ob življenje in mnogo jih je bilo ranjenih. _ Kondllls se odpoveduje politiki ATENE, 23. Kondilis je naslovil na narod proglas, v katerem pravi, da se imamo politiko, ki stoji na trdnih no-»umika iz političnega življenja, čeprav gah? Okupacja Porenja predstavlja do je prišel na vlado imm? kot načelnik 1 1935 jamstvo za našo varnost. In če politične stranke. Svoje politične pri-se mi tej okupaciji odpovemo, ali bomo staše prosi naj se pridi užijo po mož-imeli časa in denarja dovolj, da zava- nosti drugim repub ikanskim stran-ruiemo meje proti vsakemu napadu? kam. Kondilis dostavlja, da bo njegova Proti kakšni odškodnini bomo odstopili vlada vodila državne posle samo še do Saarsko kotlino in izpraznili Porenje ?» razpisa volitev, ki se bodo vršile po list zaključuje, da mora francoska vla- proporčnem sistemu._ DNEVNE VESTI Kakšen bo novi kruh? Z ozirom na razne govorice in ugibanja, kakšen bo novi kruh, ki se bo začel .prodajati v nedeljo 26. t. m., sporoča prefektura sledeča pojasnila: • «Doznava se, da se od raznih strani »skuša vzbujati dvome glede prebavljivosti kruha iz enotne moke v smislu kr. odloka od 15. avgusta 1926, št. 1488. Istotako se izraža bojazen glede nepri-lik, katerim da ho izloženo ljudsko zdravje radi enotnega kruha. Takšne tožbe in bojazni so brez podlage, kajti kruh iz enotne moke je še redilnejši nego iz bele in je vsekakor popolnoma zdrav. Saj se ne bo rabila jza, tat kruh nobenai moka lz drugih vrst £lta niti kakršnikoli nadomestki, temveč edino moka iz pšenice, mleta po določenem odstotku. Kljub temu ni izključeno, da se dogodi tupatam kaka ne- prilika, toda v tem slučaju bo kriva izdelava, a še posebno pečenje kruha. Da se izognemo takim neprilikam, je edino sredstvo v tem, da se izdeluje kruh z največjo natančnostjo. Zanašati se je, da bodo peki razumeli — tudi v ^vojem lastnem interesu — potrebo zastaviti vso svojo spretnost in izkušnjo, da bomo imeli zdrav, okusen in lep kruh. Kr. odlok od 13. avgusta 1926, št. 1448 žuga s strogimi' kaznimi proti vsem tistim, ki bi povodom uvedbe novega kruha skušali slepariti ali bi ne hoteli izdelovati to temeljno hrano z vso možno skrbnostjo. Sicer pa že posluje toliko v mestu kolikor na deželi primerna nadzomvalna služba, katero vodi v Trstu kvestura, a na deželi krajevni organi javne varnosti. Dolžnost vseh je naznaniti tem organom zlorabe in sleparije, ki bi se pojavile v izdelovanju kruha.* CL «EDHfOST» V Trstu, dne 24. septembra 1926. V sredo je stopil v veljavo ministrski odlok, s katerim se prepoveduje uvoz jnoke, ki ni mleta najmanj na 80%. Le *a izdelavanje testenin je dovoljen uvoz tudi drugačne moke. IstotaJko je prepovedan uvoz slaščic iz kakršnekoli pšenične moke. Dovoljen je le uvoz suhih blfikotov, ako bo napravljeni iz moke mlete vsaj na 8056. Prepovedane •o tudi pošiljatve po pošti v paketih. Dovoljen je vhod onemu blagu, ki je bilo odposlano iz inozemstva pred Bredo. _ Naznanilo druitvoml Ponovno sporočamo vsem slovenskim prosvetnim društvom, da se druStvene prireditve po deželi Se vedno ne morejo vršiti, ker oblasti nočejo izdajati za to potrebnih dovoljenj. Sporočili bomo jjravočasno v našem listu, kdaj bodo ahko društva započela zopet s predpripravami (tiskanje plakatov, vlaganje profienj itd.) za javne druStvene prireditve. Običajno druStveno delovanje, obstoječe iz dramskih, pevskih in telovadnih vaj za domače in druStvene javne prireditve naj se pa nemoteno razvija Se naprej v isti meri. ZAPLEMBA .ISTARSKE RIJEČI. Zadnja številka «Istarske Riječi» je bila zaplenjena. Organi javnega varstva so prišli včeraj opoldne v tiskarno ter zasegli vse izvode. PRIVATNO DOSTAVLJANJE PISEM Poštna uprava sporoča: «Da se občinski uradi, firme, zavodi in druge ustanove, ki že razpošiljajo svoja pisma z lastnimi sredstvi ali pa nameravajo v bodoče to delati, izognejo ovadbi radi prestopka zoper določbe kr. odloka-zakona od 1. julija 1926, št. 1208., opozarja pokrajinsko poštno ravnateljstvo na tozadevna obvestila, ki so bila objavljena v listih, ter poziva vnovič zamudnike, naj Čim prej vložijo prošnjo za tozadevno dovoljenje. Opozarja se, da se bo od 1. oktobra dalje nastopalo v smislu zakona proti vsaki zlorabi, ki bi se pojavila.» V pojasnilo k temu pozivu poštnega ravnateljstva pripominjamo, da pooblašča omenjeni kr. odlok zakon poštno upravo, da sme dajati firmam, uradom in bankam dovoljenje, da lahko razpošiljajo same svoja pisma na ozemlju občine, v katerih Imajo svoj sedež. Torej n. pr. po svojih slu- gah direktno namesto po pošti. V bodoče odo smeli delati to le s posebnim dovoljenjem (koncesijo), ki ga izda sporazumno s poštno upravo ministrstvo. Seveda se dobi tako dovoljenje le proti gotovi kavciji. Za dovoljenje je treba napraviti prošnjo na poštno upravo. Brez takega dovoljenja po 1. oktobra banke, firme itd. ne bodo več smele dostavljati pisem po svojih slugah, ne da bi se posluževali pošte. ŠOLA (GLASBENE MATICE«, Vpisovanje v šolo «Glasb. Matice» se bo vršilo 27., 28. in 29. t. m. od 16. do 19. ure v ulici Torre Bianca št. 39. I. nadstr. (levo). Pogoj za sprejem je dovršeno osmo leto. V šoli «G1. Matice» se poučujejo sledeči predmeti: klavir, gosli, solopetje, orgije, gregorjansko petje, liturgika, latinski je-rik, pevovodstvo, elementarna glasbena teorija, harmonijoslovje, kontrapunkt, kompozicija in glasbena zgodovina. Učni-na za gosli in klavir prvih 5 letnikov po 30 lir mesečno, za višje 4 letnike 35 lir, za solopetje prvih štirih letnikov 30 lir, za višja dva let. 35 lir mesečno, za harmonijoslovje kot glavni predmet 25 lir — kot stranski 8 lir mesečno, za kontrapunkt in kompozicijo po 30 lir mesečno, za glasbeno zgodovino 6 lir, za elementarno glasb, teorijo 4 lire mesečno. UboŽni, toda nadarjeni In pridni gojenci bo nfinfne oproščeni. Vpisnina za na novo vstopivše gojence 5 lir, za stare 3 lire._ Vodstvo. TRŽAUI BLAGOVNI TRO. 23. 9. 1926. Trg je bil danes na isti višini kot včeraj in je tudi na splošno sličil včerajšnjemu. Navzel je že davno jesensko lice, ki je popolnoma spremenilo njega osnovno barvo in doprineslo tudi v tržno življenje nekaj povsem drugega. Ena glavnih razlik je ta, da je bil poletni trg docela istrski, danes pa prevladuje v veliki meri kraško blago. Posebno velja to glede sadja, kd je skozi celo leto tvorilo •laven tržni predmet. Cešplje, ki so danes prekoračile včerajšnjo množino (220 kvin-lalov) so bile kraške, jabolka kraška, grozdje kraško, hruške večinoma kraške — le fige daje vedno Istra. Tudi krompir je kraški. Danes ga je bilo nekaj več kot včeraj. Trgovina s krompirjem očividno še ni vstopila v odločilno fazo. Cene na danaSnjem trgu: Zelenjava: Radič 120—420; pesa rudeča 80—100; pesa bela 90—120; korenje 80 do 100; zelje belo 80—120; karfijoli 100-120; yrzote 80—100; fižol v stročju zelen velik 120—250; fižol v stročju zelen mali 230 do £80; fižol v stročju za luščenje lisast in •vetlorumen 180—260; fižol nov 150—220; Salancane 150—250; paprika 100—160; ompir 45—55; grah 260—300; paradižnik 50—80; šelen 90—120; špinača 140—280; buče 120—260; čebula 40—80. — Sadje: češplje 35—70; breskve 160—600; lige 40—80; grozdje 150—320; jabolka 50 do 150; hruške 100—250; kutnje 80—100; mela-grane 100—130; melone 60—80; limone 18 do 35 L za zaboj. Oruitvent vtsM TRŽAftKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU Ima danes ob 7. uri zvečer redno odborovo mjo. TELESNA VZGOJA SPORT TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA V nedeljo, 26. t. m. se morajo predstaviti spodaj Imenovani igralci, točng ob 16. uri komisarja na IgriiĆu Obzora. Opozarjam Članice in igralce, d« bo O. S. V. naj-ttrafje postopalo proti igralcem in njili članicam, kateri se ne bodo odzvali tema vabila, ter brezobzirno apliciralo najstrožje kazni, katere predvi- deva poslovnik bodhi glede Han in. Vabljeni so sledeči: Prosvetni Kobau, Kuferiin, Cek, Fl«*>. Dekleva, Hi jal, ftkrbec. Far lan; Obsor: Golob, Skok, Kovačij Tominc, Maiek, Zadnik, ftlrflan, Počkari Adrias Golobi«, Mahne, Verbec. Sakeida. Rupe-na, ftteblaj; Tommaaeot Muha. C jak; Concocdis: Brittsk, To-maMCs Sparta* Bciifiek. Prisaorja* MianL Imenovani morajo bili na igriitu točno ob 16; uri s popolno oprsij izven majice. Igralci, kateri ee javijo z nepopolno opremo, bodo kaznovani. Sodnik g. Bertcmcelj se mora isto predstaviti komisarju točno ob 16. uri in v popolni opremi. ■ j out-sodnika bosta fangiraU dve rezervi. Opozarjam igralce, članice in občinstvo na važnost te dvojno-raprezentanfine tekme ker se bo na podlag! izida sestavila tržaika reprezentanca S. U. Tehnični komisar, B. Plesničar. 8PORTNO UDRUŽENJE Dane« točno ob 30. ari 30 min. m ▼** izredna seje. Radi velike vainosti edin« točke dnevnega reda je udeleibe celokupnega odbora obvezna — IL Tajnik. S. K. Conconfia — Skedenj. Danes v petek ni traininga. VrSi se od sedaj naprej vsak torek in Četrtek od 4 pop. naprej. Kapetan ie naproien* da obvesti o tej irpremembi igralce. V nedeljo 26. t. m. vei Člani na igriiče Adrije in sicer ob 8JO zjutraj. Zbiraliiče na Škofiji. Odhod ob 8 zjutraj. Proti manjkajočim se bo poet opalo najstrofje. Točnost. — Predsednik. S. D. Adria. Danes običajni Članski sestanek ob &30 v navadnih prostorih. Nogomet. Glasom eklepa zadnje odborove seje ima nogomet training tedensko vsak četrtek In torek reano — zjutraj in popoldne. Igriiče. Oddajanje igriiča za nedeljske tekme. Igriiče se oddaja ao petka — na poznejSe prijavljene proSnje se bo oziralo le v izjemnih slučajih. S. K. «Sparta* — Gorica. Danes zvečer ob 8.30 v druitvenih prostorih sestanek vseh nogometalev in članov, — Tajnik. c Iz tržaškega iivlienla Posknian samomor. 54-letni pleskar Fran Vidali, stanujoč v ulici S. Zenone 8t. 7, je včeraj iz neznanih vzrokov prišel do obupnega sklepa, da si vzame 2avljenje. Ta šalostni namen je hotel doseči z brivno britvijo, s katero »i jfe v svojem stanovanju prerezal lile na desnem zapestju. DomaČi, ki so kmalu potem dognali, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je Vidali j u obvezal globoko rano, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Trdovraten samomorilni kandidat Kakor smo poročali, je bil predvčerajšnjim prepeljan v mestno bolnifinico 33-letni uradnik Miro Moreni, ki si je v hotelu «Brioni» skušal prerezati žile na levem zapestju, pa se je le neznatno ranil. Ker poškodbe niso bile reene, so moža te naslednje jutro izpustili iz bolnišnice. Toda Moreni se očividno ni prav nič veselil, da mu je samomorilni poskus izpodletel, kajti ze včeraj opoldne se je v drugič odpravil tja, odkoder ni več vrnitve. To pot je hotel doseči svoj obupni namen s strupom; v svojem stanovanju je izpil nekoliko karbolne kisline. Toda smrt mu je vnovič prizanesla. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, je Moreniju temeljito izpral želodec in ga s to operacijo rešil iz nevarnosti. Ker je pa nesrečni mož kazal znake duševne zmedenosti, je bil nato prepeljan v deželno bolnišnico za umobolne pri Sv. Ivanu. Razna nezgoda. Pri delu v ladjedelnici S. Marco je 25-let-aii težak Fran Pipan, stanujoč na Vrdeli fit. 1050, včeraj zjutraj prišel z levo nogo pod kolo motornega vlačilca, pri katerem je bil zaposlen. Nesrečni mož je pri tem zadobil hude poškodbe na spodnjem delu noge. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Na parniku «Jonio», zasidranem v prosti luki V. E. III, je bil včeraj med drugimi delavci zaposlen tudi 22-letni težak Marijan Makuc, stanujoč v ulici Rivo fit. 17. Okoli 13. ure, ko ie bilo delo v polnem teku, je Makuca doletela huda nezgoda, ki bi ga bila prav lahko stala življenje. Ko je hotel splezati po lestvi v skladišče par-nika, se mu je noga spodrsnila, izgubil je ravnotežje in padel v skladišče, globoko kakih 7 metrov. Pri tem je imel srečo, da je padel na kup bal, ki bo ublažile silo padca. Baš tej okolfičinl se ima Makuc zahvaliti, da si pri padcu ni polomil kosti. Le na desni nogi se je nekoliko pobil. Dobil je prvo pomoč od zdravnika refiilne postaje, nato Je bil na lastno željo prepeljan na dom. — 15-letni Marcel ViSnoveo, stanujoč pri Sv. Ani št. 52, je včeraj popoldne dobil od starejšega brata nalog, da žene konja v mestno klavnico in ga tam vpreže k vozu, s katerim je imel brat, ki je voznik popeljati meso v mesto. Višnovec je konja zaja-hal in ga pognal proti klavnici. Toda ko je dospel tja, se je konj splašil in se tako močno vzpenil, da je padel vznak. Pri tem je seveda padel tudi Višnovec; nesreča je hotela, da je obtičal z levo nogo pod konjem. Zadobil je precej hudo poškodbo, radi katere je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Dečko ima najbrž nogo zlomljeno. oglobljenl si bodo zapomnili tudi brez nar lega nasveta — svetujemo, naj strogo pazl-"o, da ima vsaka izatavljena stvar tudi svo-o jasno označeno osno. v Gorici naznanja, da se vrit vpisovanje v glasbeno fiolo vsak dan od 9. do 12. ure predpoldne v društ. prostorih v »Trgovskem domu», vhod via Petrarca it. 1. Sprejmejo se učenci za gosli in klavir. Vsak učenec pride dvakrat na teden k pouku ter plača mesečno Kt L; vpisnina ranšs L 5. Enega revnega učenca, ki v prvem mesecu pokaže prav dober napredek, je odbor sklenil oprostiti učnlne za nadaljne mesece. S poukom se začne 1. oktobra t. 1. Pevska vaja za ženski In molki zbor se vršijo ob navadnih dnevih t. j. v ponde-ljek in četrtek za ženski zbor ob 8. uri zvečer, v torek in petek za moški ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi, ki imajo veselje do petja, tudi če niso fie peli v zboru in niso izvežbani v petju. Zato so pač pevske vaje, da se kaj naučimo! * prireditev napovedana za nedeljo dne 26. t. m. pravilno, v redu in z zadovoljstvom občinstva izvršila. Splošna omejitev društvenih prireditev v naši deželi nam je o-nemogočila ,da bi se ta naša prireditev vr-lila na napovedani dan. Kakor hitro nam bodo oblasti izdale dovoljenje ,bomo objavili potom Časopisja ter tudi na drugi način vsemu bližnjemu prebivalstvu dan in .uro prireditve. ji T Vesti li Istra IZ TINJANA. Požar. i|(T Obiski nalaga mesta. Pred dvema dnevoma je prifila iz Padove večja družba v naše mesto. Obiskala je so-Sko bivšo fronto in romala tudi na Sv. goro. — V nedeljo pa pride s posebnimi vlaki kakih 1500 bivfiih bojevnikov iz Brescie. Z njimi pride najbrž tudi glavni tajnik faši-stovske stranke A. Turati, kateri načeluje ondotnemu udruženju. Mesto ee pripravlja, da sprejme slovesno goste, s katerimi pride v Gorico tudi fiest godb. ftolske vastl Odpustno postopanje je uvedel prosvetni minister proti gdč. Angeli Cen-dem, učiteljici v Renčah, proti g. Pod-gorniku Mirku, učitelju v Cerknem in proti g. Mateliču Ivanu, učitelju v Tolminu. VOJfiGlCA NA KRASU Prireditev našega prosvetnega društva s sodelovanjem drugih bratskih sosednih društev, ki Je napovedana za nedeljo dne 26. t. m. se ne more vršiti rajdi splšone prepovedi društvenih prireditev. Priporočamo se našemu kraškemu ljudstvu, da nas poseti v obilnem številu kakor hitro nam bo mogoče nado prireditev prirediti. BILJE Kmetijski izlat Kmetijsko nadaljevalna šola Bilje-Gradišče priredi v nedeljo dne 10. oktobra kmetijski izlet po Kra»u. Odhod s križce ste Bil je-Vrtojba točno ob šesti url zjutraj. Izletniki pojdejo čez Opatje-selo, Komen, Štanjel, Rlhemberg in Pr-vačino. Med potjo si ogledamo razne kmetijske naprave. Izlet vodi voditelj imenovane fiole g. Koglot. MIREN. Zahvala. Odbor dram. krožka «Ipava» se zahvaljuje telovadnim druStvom iz Gorice, Pr-vačine, Vrtojbe in Bilj za prijazno sodelovanje pri našem telovadnem nastopu v nedeljo 12. t. m. — Odbor. PRVACINA Castnn nezgoda Ne daleč od naše občine sta trčila vkup .avtomobil, prihajajoč iz Trsta in motoci-kelj, Oskar Canarutto, vozeč se proti Dorn-bergu. Pri tem je padel iz motocikla Cana-!,rutto in se precej pofikodoval na desni no-fgi. Ljudje, ki so se vozili z avtomobilom, . bo nudili kolesarju pomoč, osvestili ga, l spravili na avtomobil in ga pripeljali v goriško bolnišnico. Preiskava je dognala, da ne zadene avtomobil oziroma krmitelja nobena krivda, dal je pravočasno znamenja, vozil je pravilno, medtem ko je moto-cikel preveč dirjal in pri tem trčil z avtomobilom skup. Radi tega se je naznanil Canarutto sodnijski oblasti in se bo moral, ko zapusti bolnifinico, se zagovarjati radi prestopka cestnega policijskega reda. Dne 11. t. m. okoli 8. ure zjutraj je plat zvona naznanil preetraženim vaščanom, da ie Izbruhnil v vasi požar. Gorelo je pri kmetu Ivanu Urbancu; hiSa, senik nad njo in hlev so bili v malo minutah v plamenih. Vasčani so naglo prihiteli na lice mesta in se pridno lotili gašenja; na pomoč so prihiteli tudi ljudje iz bližnjih vasi, a njihovo prizadevanja, da bi refiill ogroženo poslopje, je bilo zaman. Z velikim naporom se jim je le posrečilo omejiti ogenj, da se ni razfiirll na bližnje hifie. Urbančičev dom Je pogorel skoro do tal. Škoda se ceni na približno 10.000 lir, a ž al i bog ni pokrita z zavarovanjem. Ker ie Urbane vojni invalid in ne prejema podpore, g a je nesreča popolnoma ugonobila. Vse pomiluje nesrečnega moža in kdor le more, mu rad pomaga. DAROVI V počastitev spomina pok. Josipa Gregorčiča, svoječasnega odbornika ^Trgovsko obrtne zadruge«, daruje poslednje L 100.— v dobrodelne namene. V zadnjem izkazu darov namenjenih za .Dijaško kuhinjo in Slov. sirotifiče je navedeno svoto L 120 poklonilo omizje veselih svatov povodom dvojne poroke gdč. Merče-de in Lojzike Zucchiatti iz Žirom znane in veleugledne rodbine Zucchiatti iz Medane. BORZNA POROČILA Trst, 23. septembra 1926. Amsterdam 1075, Belgija 71, Francija 75, London 130.60, New York 26.90, Španija 410, Švica 520, Atene 31.50, Berlin 640, Bu-karest 15, Praga 79.75, Ogrska 0.0375, Dunaj 380, Zagreb 47.50. Uradna cena zlata (22. IX) 528.27. Vojnoodžkodninske obveznice 66.60. FjRAftC NOVAK mehanik kr. jtroib skhufltt (Maganinl Generali) Je po dolgi in mučni bolesni, previden