Celje - skladišče glasilo delavcev sozd rudarski elektroenergetski kombii edvarda kardelja D-Per 539/1986 1119861046,7 COBISS 0 julij 1986 leto XXII št. 7 srečno Slavnostni govornik na letošnji proslavi dneva rudarjev in praznika kombinata ter praznika občine Hrastnik Stane Dolanc je na koncu svojega govora odkril nov spomenik rudarjev pod nazivom: "Izmena generacij", delo Stojana Batiča, ak. kiparja. Foto: B. Klančar Proizvodni rezultati v DO RRPS v prvem polletju Rudniki rjavega premoga Slovenije so planirali za polletje 1986 po načrtu koriščenja premoga proizvodnjo v višini ton 918.520 oziroma izraženo v toplotni vrednosti 10.829,35 TJ. Od tega je bila planirana jamska proizvodnja 854.200 ton oziroma 10.075,01 TJ, proizvodnja s površinskega kopa La konca pa 64.320 ton oziroma 760,90TJ. Planirana in dosežena proizvodnja premoga v RRPS v I. polletju 1986, leta po posameznih TOZD pa je naslednja: Rudnik Plan (t) Hrastnik + GZL 261.500 Trbovlje + RŠC 304.520 Zagorje + GZL 141.350 Laško 19.950 Senovo 59.850 Kanižarica 60.070 Lakonca 64.320 DO-RRPS: 918.520 Doseženo (t) Tabela: 1 Razlika (t) 275.615 + 14.115 282.850 — 21.670 150.200 + 8.850 11.050 — 8.900 62.985 + 3.135 63.150 + 3.080 50.629 13.691 897.124 — 14.436 težave pri direktnem nakladanju premoga v jamske vozičke brez bunkeriranja v AB polju, kjer je bila skoncentrirana vsa proizvodnja, občasnem pomanjkanju praznih vozičkov in na skupnem prevozu zaradi poplavljanja tira. V določenih mesecih smo imeli tudi težave s čiščenjem vozičkov. Ne nazadnje ima svoj vpliv na višino proizvodnje tudi delno separira-nje kotlovnega premoga na težko tekočinski separaciji zaradi povečanja količine komercialnega premoga, ker je tako velika potreba po njem. Navedena proizvodnja je bila dosežena v 133 rednih delavnikih in naslednjem številu prostih sobot: Hrastnik, Zagorje in Senovo 5, Trbovlje 4 in 2/3, Kanižarica 10 in Laško 13 in 2/3. Dnevna proizvodnja iz jam na redne delavnike je znašala 6.134 ton oziroma je za 209 ton višja od planirane. Vključno s površinskim kopom Lakonca je znašala dnevna proizvodnja 6.500 ton oziroma je za 125 ton višja od planirane. Dnevna proizvodnja je računana na vse planirane in opravljene delavnike s sobotno proizvodnjo. Proizvodnja na proste sobote pa je znašala po posameznih rudnikih: Hrastnik 8.925 ton, Trbovlje 8.719 ton, Zagorje 6.295 ton, Laško 40 ton, Senovo 1.669 ton in Kanižarica 4.780 ton. Iz tabele o proizvodnji vidimo, da nista dosegla proizvodnje le rudnika Trbovlje in Laško, ostali rudniki pa so jo presegli. Ravno tako ni dosegel planirane proizvodnje površinski kop Lakonca. Izpad proizvodnje na rudniku Trbovlje je zaradi likvidacije dveh čel, slabših odkopnih pogojev in slabega pridobivanja premoga iz stropa, nastopanja vode in zablatenosti premoga. Zato so velike Na rudniku Laško je izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja delovišč in poslabšanja odkopnih pogojev. Površinski kop Lakonca ima izpad proizvodnje zaradi slabih vremenskih razmer (deževno vreme). V prvem polletju so se pojavljale tudi težave s plasmajem energetskega premoga (remonta v TET in TOL in pomanjkanja železniških vagonov). Primerjava količinske proizvodnje z istim obdobjem v letu 1985 je podana v naslednji tabeli: Tabela:2 Primerjava količinske proizvodnje TOZD 1 -VI/85 (133 dni) 1-V 1/86 (133 dni) Razlika ton t/dan ton t/dan ton t/dan Hrastnik 234.147 1.761 275.615 2.072 + 41.468 + 311 Trbovlje 327.008 2.459 282.850 2.126 - 44.158 - 332 Zagorje 154.054 1.158 150.200 1.129 — 3.854 - 29 Kanižarica 65.000 489 63.150 475 — 1.850 - 14 Senovo 58.293 438 62.985 474 + 4.692 + 35 Laško 12.800 96 11.050 83 — 1.750 - 13 Lakonca 44.425 334 50.629 381 + 6.204 + 46 GZL - - 645 5 + 645 + 5 RRPS: 895.727 6.735 897.124 6.745 + 1.397 + 10 Iz podatkov v tabeli vidimo, da so v prvem polletju 1986 več proizvedli rudniki Hrastnik, Senovo in površinski kop Lakonca, medtem ko so ostali rudniki imeli nižjo proizvodnjo kot v istem obdobju leta 1985. DO RRPS pa je proizvedel za 1.397 ton več kot v polletju 1985. Za rudnik Trbovlje in Laško so navedeni vzroki za nižjo proizvodnjo že v tabeli ena o količinski proizvodnji, rudnik Rudnik + PK Plan Doseženo GJ GJ Hrastnik 3,297.515 3,277.864 Trbovlje 2,953.844 2,781.387 Zagorje 1,683.478 1,911.354 Laško 355.908 174.065 Senovo 770.942 x 827.563 Kanižarica 688.215 x 629.149 PK Lakonca 760.906 584.923 Zagorje pa zaključuje z odkopavanjem v jami Loke in tudi v jami Kotredež še nima normalno razvitih delovišč (s pro-vizoriji in sanacijsko odkopavanje). Rudnik Kanižarica pa ima tudi slabše odkop-ne pogoje. Za doseganje kvalitete oziroma kurilne vrednosti premoga pa je stanje po posameznih rudnikih za obdobje januar — junij 1986 naslednje: Tabela: 3 Razlika Plan Doseženo Razlika GJ GJ/t GJ/t GJ/t - 19.651 12,61 11,85 -0,76 - 172.457 9,70 9,83 + 0,13 + 227.876 11,91 12,72 + 0,81 - 181.843 17,84 15,75 -2,09 + 56.621 14,57 15,64 + 1,07 - 59.066 12,90 11,79 - 1,11 - 175.983 11,83 11,55 -0,28 Iz podatkov v tabeli vidimo, da sta dosegla oziroma presegla planirane GJ le rudnika Zagorje in Senovo, vsi ostali rudniki z vključno površinskim kopom Lakonca pa niso dosegli planiranih GJ. Planirano kvaliteto premoga oziroma kurilno vrednost pa so dosegli samo trije rudniki, in sicer Trbovlje, Zagorje in Senovo, vsi ostali pa je niso dosegli. Največji padec kvalitete izkazujeta rudnika Laško in Kanižarica, medtem ko imajo ostali manjšo odstopanje navzgor oziroma navzdol. V drugem polletju bo potrebno posvetiti večjo skrb in zavzeti določene ukrepe za poboljšanje kvalitete. Skupno doseženih GJ za DO RRPS v prvem polletju ni možno podati, ker imamo podatke za Senovo in Kanižarico samo za pet mesecev in jih pred dvajsetim v mesecu zs predhodnji mesec ni možno dobiti kljub večkratnim urgencam. Dosežene storitve v prvem polletju 1986 v primerjavi s planiranimi za posamezne rudnike pa so podane v naslednji tabeli: x za rudnik Senovo in Kanižarico so podatki za I—V 1986 Tabela: 4 Odkopna Jamska Rudniška Rudnik plan dosež. Ind. plan dosež. Ind. plan dosež. Ind. Hrastnik 14,0 17,38 124 2,55 2,76 108 2,03 1,99 98 Trbovlje 15,0 12,36 82 4,20 3,26 78 3,54 2,40 68 Zagorje 7,32 8,97 122 2,06 2,28 111 1,74 1,41 81 Laško 5,2 4,57 x 88 1,40 0,79 56 1,00 0,44 44 Senovo 7,1 6,67 94 2,21 2,24 101 1,41 1,14 81 Kanižarica 7,5 7,54 x 100 2,05 2,22 108 1,45 1,24 85 R R P S: 10,9 2,69 2,11 x za rudnik Laško in Kanižarica so storitve za I—V. 1986 V tabeli vidimo, da sta planirano od-kopno storitev presegla le rudnika Hrastnik in Zagorje z indeksom 124 oziroma 122 in rudnik Kanižarica v prvih petih mesecih, ostali rudniki pa niso dosegli planiranih odkopnih storitev. Jamsko storitev pa nista dosegla rudnika Trbovlje in Laško, medtem ko so jo ostali rudniki presegli, in sicer z indeksi od 101 do 111. Planirane rudniške storitve pa ni dosegel noben rudnik, kar kaže na preveč neproduktivnih delavnikov po rudnikih. Rešitev je v povečanju celokupne proizvodnje na posameznem rudniku pri takem staležu zaposlenih oziroma spreme-nitvi razmerja med produktivnimi in neproduktivnimi delavniki. V tabeli pet pa je podana primerjava doseženih storitev z istim obdobjem v letu 1985. TOZD Odkopna 1985 indeks 1985 Jamska indeks Rudniška 1985 indeks Tabela: 5 TOZD 1985 indeks Hrastnik 86/85 15,03 116 2,48 86/85 111 2,05 86/85 112 1,76 86/85 113 T rbovlje 13,20 94 3,96 82 3,74 75 3,67 65 Zagorje 9,03 99 2,45 93 1,85 94 1,53 92 Senovo 5,77 116 2,00 112 1,68 86 — — Kanižarica 7,04 x 107 2,06 108 1,46 101 1,25 99 Laško 3,48 x 131 1,37 58 0,88 65 0,66 67 x storitve za TOZD Kanižarica in TOZD Laško so I—V 1985. Iz tabele vidimo, da sta le rudnika Trbovlje in Zagorje dosegla nižjo od kopno storitev v primerjavi z letom 1985, ostali rudniki pa so jo presegli. Jamske storitve niso povečali v primerjavi z istim obdobjem 1985 rudniki Trbovlje, Zagorje in Laško, kar je posledica manjše dosežene proizvodnje v prvem polletju 1986 kot leta 1985. Rudniško storitev pa sta povečala le rudnika Hrastnik in Kanižarica v primerjavi z istim obdobjem lani. Jože Herman Andrej Radej je govoril v skupščini SRS Dne 18. junija tega leta je potekala v Skupščini SR Slovenije široka razprava o problematiki energetike. V razpravi je sodeloval tudi Andrej Radej, naš delavec iz rudnika Zagorje, sicer delegat zbora združenega dela v Skupščini SRS 28. okoliša. V svoji razpravi je ostale delegate seznanil z naslednjo problematiko: Delegati smo z obsežnim gradivom dobili dovolj podatkov o stanju v energetiki. Zato želim v razpravi povedati le tiste specifične probleme in stališča, ki so aktualni v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Edvarda Kardelja, Trbovlje in v družbenopolitičnih skupnostih, kjer so locirane temeljne organizacije združenega dela kombinata. Pri obravnavah rezultatov gospodarjenja že nekaj let ugotavljamo, da presegamo planirane proizvodne rezultate izkopa premoga in proizvodnje električne energije. V okviru ovrednotene elektroenergetske bilance obvladujemo tudi stroške in elemente dohodka. Proizvodnja premoga se je v preteklem srednjeročnem obdobju povečevala po stopnji 1,5 odstotka letno, kar moremo pripisati predvsem boljši organizaciji, učinkom investicij in skrbnejšemu vzdrževanju strojev. Proizvodnja premoga je bila lani za 6 odstotkov večja v primerjavi z letom 1981. Proizvodnja električne energije se je v preteklem srednjeročnem obdobju povečevala po stopnji 2,3 odstotka letno. Kljub temu pa imamo velike težave pri poslovanju. Že deset let imamo stalne izgube, ki se stopnjujejo, tako da smo prišli v tem letu v brezizhoden položaj. Za lansko leto je bila izguba pokrita še pred oddajo zaključnih računov s sredstvi po interventnem zakonu in rezervnimi sredstvi energetike. V letošnje leto smo prenesli vrsto nerešenih problemov, med drugim 2,5 milijarde primanjkljaja trajnih obratnih sredstev in prazne rezervne sklade. Razkorak med dogovorjenimi cenami električne energije in premoga v Republiški interesni skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo in odrejenimi cenami od Zveznega izvršnega sveta so povzročile v prvem polletju letos najtežji družbenoekonomski položaj do sedaj. Indeks porasta cen proizvodov od leta 1984 do prvega polletja 1986 je 270, indeks porasta cen premoga pa 193, čeprav so resolucije opredeljevale hitrejšo rast cen energije kot drugih proizvodov in storitev. Posledice se kažejo v izgubi in likvidnostnem problemu. Izgube naraščajo v prvem polletju po 1,6 milijarde mesečno. Namesto 2,5 milijarde planiranega mesečnega prihodka je bila mesečna realizacija na premogu v prvem polletju povprečno 0,94 milijarde. Naši energetski delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije in Termoelektrarna Trbovlje imata na koncu prvega polletja letos 8,3 milijarde din kratkoročnih kreditov, kar je tudi največji problem pri tekočem poslovanju. Stopnjuje pa se za nas v nerazrešljive dimenzije. Samo obresti za kratkoročne kredite bodo letos obremenile poslovanje s 3,5 milijarde din ali 13 odstotki dohodka, kar predstavlja celi dve mesečni plači za vse zaposlene v kombinatu. Z Interno banko elektrogospodarstva in premogovništva smo izkoristili vse možnosti notranjega medsebojnega kreditiranja kot tudi uporabo začasno prostih sredstev amortizacije in sredstev za razširjeno reprodukcijo interesne skupnosti za nadomestitev primanjkljaja denarnih sredstev za tekoče poslovanje. Primanjkljaj je tako velik, da se morajo vključiti v kratkoročno kreditiranje tudi Temeljne banke. Tako so morale Temeljne banke Trbovlje, Celje, Krško in Novo mesto plasirati v juliju letos že 6,7 milijarde kratkoročnih kreditov, pri tem samo Temeljna banka Trbovlje 6,2 milijarde. Po zakonu nismo kreditno sposobni, zato morajo banke zahtevati poroštvo družbenopolitičnih skupnosti, to je občin, ki jih sicer dajo, toda brez možnosti, da bi se poroštvo lahko realiziralo. Brezizhoden finančni položaj pa je tudi posledica načina delitve skupnega prihodka, ker niso vsi udeleženci ali posamezni deli stroškov udeležencev obravnavani enako. V prvem polletju 1986 je bilo kar 63 odstotkov prihodka od in kasa električ- ne energije odvojenega pred delitvijo za 100-odstotno kritje poslovanja Nuklearne elektrarne Krško, za nabavo električne energije in premoga iz drugih republik, za Rudnik urana Žirovski vrh in za nekatere skupne stroške sistema. Preostalih 37 odstotkov je bilo razdeljeno na organizacije elektrogospodarstva in premogovništva, tako da je dobil vsak sorazmeren delež, kar pomeni za nas samo 42 odstotkov realiziranega prihodka v primerjavi z ovrednoteno bilanco. To je najnižje pokritje do sedaj. Bilo pa je v letu 1981 85-odstot-no, v letu 1982 84-odstotno, v letu 1983 78-odstotno, v letu 1984 93-odstotno in v letu 1985 75-odstotno. Delavci ne moremo razumeti, da se ob doseganju dogovorjenih plansko sprejetih količin proizvodnje in ob obvladovanju dogovorjenih stroškov in dohodka znajdemo v tako težkem finančnem položaju. Kljub temu, da smo obravnavani kot dejavnost posebnega družbenega pomena, ne zahtevamo, niti ne pričakujemo privi-ligiranega položaja, temveč želimo enakopraven položaj z ostalim delom združenega dela, to pa lahko dosežemo le s spoštovanjem vnaprej dogovorjenih pogojev gospodarjenja. Delavci kombinata se zavedamo, da ni rešitev ekonomskega stanja izključno v povečevanju cen, temveč v stalnem lastnem naporu za izboljšanje proizvodnih rezultatov, obvladovanje stroškov, povečevanje produktivnosti in v stimulativnem nagrajevanju, zato izvajamo vrsto ukrepov v tej smeri, ki so bili sprejeti na samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah kombinata. Poudariti je treba, da je razkorak med planirano proizvodno ceno ter doseženo prodajno ceno tako velik, da tudi izvajanje lastnih ukrepov zelo malo vpliva na izboljšanje kritičnega položaja, kar ne deluje vzpodbudno na dodatna prizadevanja. Julija smo morali na delavskem svetu sprejeti skrajno nepriljubljen, pa vendar nujen ukrep, to je podražitev komercialnega premoga. Sedanji nivo cen premoga za široko potrošnjo tako pokriva stroške enostavne reprodukcije, nadaljnje povečevanje pa bi le sledilo inflaciji. V skupščinskem materialu so podatki o osebnih dohodkih v energetiki. Rudarji in drugi delavci kombinata zagotavljamo, da bomo spoštovali družbeno priznane okvire, kot smo jih tudi doslej. Iz gradiva za skupščino je razvidno, da ni vprašljivo samo tekoče poslovanje. Opozoril bi tudi na razvoj elektrogospodarstva in premogovništva. V tem letu združujejo uporabniki le 66 odstotkov planiranih sredstev za razširjeno reprodukcijo in manj kot četrtina uporabnikov je podpisala sporazum. Zato je potrebno na današnji seji zaostriti odgovornost za uresničevanje razvojnih nalog na področju energetike kot tudi za večjo ekonomsko motiviranost za racionalno rabo energije, pravočasno izgradnjo energetskih objektov in združevanje vseh predvidenih virov finančnih sredstev na podlagi spre- jetega sporazuma oziroma, če tega ne spoštujemo, na podlagi sprejetega zakona. Opozoril bi še na realnost bilance prihodkov in stroškov po zmanjšani ovrednoteni bilanci. Realno je težko pričakovati, da se bodo pogoji za izravnavo v praksi izpolnili. Vprašljiva je vrsta predpostavk, med njimi najbolj planirana 50-odstotna inflacija. Če danes ne bomo razrešili problema do konca, bodo odstopanja V letošnjih šestih mesecih na rudniku Trbovlje zaostajamo za planirano proizvodnjo. Planirali smo 304.520 t, dosegli pa 282.850 t (upoštevajoč 3687 t površinski kop Retje). Izpad je tako 21670 DOSEŽENO (t) Januar 54.349 Februar 45.076 Marec 58.100 April 45.934 Maj 39.471 Junij 39.920 Pri proizvodnji moramo upoštevati tudi proizvodnjo TOZD RŠC, ki ni bila dosežena v planirani višini, je pa upoštevana v planu rudnika Trbovlje. Vzrokov za nedoseganje proizvodnje je več. Samo poglobljena analiza bi pokazala, kolikšen je vpliv odkopnih in drugih pogojev, kolikšen pa rezultat slabega dela. Odkopne fronte smo imeli cca 150 m razen po obdobju likvidacije dveh odkopov. Višina nadkopnega dela ni bila nikjer nadpovprečna razen v ožjih pasovih, imeli pa smo probleme s tem, da so nam stara dela v stropu onemogočala vsakršno pridobivanje. Velike težave nam je povzročal moker oziroma zablaten premog. Ni bilo toliko težav pri transportu kot v presipnih bunkerjih (rakete). Bili so velikokrat zamašeni tudi po celo tretjino. Zaradi tega smo posvečali in še posvečamo veliko pozornosti odvodnjavanju, čeprav ne moremo biti še zadovoljni, pa se je stanje izboljšalo. Posebno se je to odražalo na polniščih AB, ker je tam skoncentrirana skoraj vsa proizvodnja. Transportni problemi so stalen pojav v manjšem ali večjem obsegu. Mehanizacija je večkrat preveč izrabljena, da bi bila od predpostavk povzročila na koncu leta takšno finančno situacijo, da bo prav verjetno potrebno sprejeti izjemne ukrepe za sanacijo stanja v tem letu. OPOMBA: Gradivo je bilo pripravljeno na temelju razprav samoupravnih in poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tozdih, delovnih organizacijah in kombinatu. t oziroma je doseženo 91,7 %. Na površinskem kopu Lakonca smo planirali 64320 t, dosegli pa 50629 t in je izpad 13691 t oziroma doseženo 78,7 %. Proizvodnja po posameznih mesecih je bila naslednja (brez Lakonce): PLAN RAZLIKA (t) (t) 52.800 + 1549 52.800 - 7724 55.200 + 2900 54.050 - 8116 48.090 - 8619 41.580 - 1660 sposobna prenesti večje obremenitve. Posebni problemi pa nastanejo pri dostavi praznih vozičkov. V našem primeru, ko je dejansko skoncentrirana proizvodnja na eno polnišče, mora biti dostava vozičkov neprekinjena. Seveda nastajajo zastoji na odkopnih etažah in transportnih poteh, vendar pa je gotovo bolje, da čakamo na premog kot pa obratno. V zvezi z vozički je velik problem njihova zablatenost. Ta povzroča več težav, v glavnem pa se odraža na izplenu, ki je v povprečju za kotlo-vni premog zelo nizek. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je večja količina premoga preusmerjena na komercialno stran, kar je povzročilo manjši izplen in večji izpad proizvodnje ob sicer povečani kurilni vrednosti kotlovnega premoga. Naštel sem nekaj vzrokov, ki so vplivali na izpad proizvodnje in od odprave teh vzrokov je odvisna proizvodnja tudi v drugi polovici leta, saj po situaciji v jami ne bi smelo biti večjih problemov za doseg letnega plana, posebno če bo tudi proizvodnja na površinskem kopu Retje dosegla pričakovane rezultate. Anton Koban Možnosti izpolnjevanja proizvodnega načrta na rudniku Trbovlje Izpolnjevanje delovnega načrta od 1. I. do 15. VII. 1986 1. PROIZVODNJA PREMOGA (ton) Rudnik načrt ton Hrastnik 160.610 Ojstro 114.200 RRP Hrastnik 274.810 RRPT + RŠC 321.530 RRPZ 150.890 La konca 70.710 R RP Senovo 63.900 R RP Kanižarica 63.850 RRP Laško 21.300 GZL H 6.220 GZL Z 1.080 DO RRPS 974.290 V srednjeročnem obdobju 1986—1990 smo si v Rudnikih rjavega premoga Slovenije zastavili zelo zahtevne cilje, v kolikor primerjamo rast proizvodnje v tem srednjeročnem obdobju v odnosu na preteklo srednjeročno obdobje. Tako že v prvem letu tega srednjeročnega obdobja načrtujemo proizvodnjo 1.910.000 ton, kar je za 10 % več, kot je bila dosežena proizvodnja v letu 1985 (1.740.000 ton). Planske obveznosti v naslednjih letih so še bistveno večje, saj naj bi proizvodnjo premoga do leta 1990 povečali na ton doseženo Razlika do % ton plana (ton) 166.464 + 5.854 103,6 123.167 + 8.967 107,9 289.631 + 14.821 105,4 300.307 - 21.223 93,4 157.800 + 6.910 104,6 52.137 - 18.573 73,7 66.560 + 2.660 104,2 66.849 + 2.999 104,7 11.660 - 9.640 54,7 645 - 5.575 10,4 - - 1.080 - 945.589 - 28.701 97,1 2.226.000, kar pomeni za 486.000 ton več, kot je bilo doseženo v letu 1985 oziroma za 22 % več. Ali smo dejansko podredili vse sile in ustvarili pogoje za realizacijo teh zahtevnih ciljev? Bodoča proizvodnja premoga zahteva precej priprav oziroma pripravljalnih del, znatne investicije v izgradnjo rudarsko gradbenih objektov, opreme in družbeni standard. Ne smemo pozabiti realizacije zastavljenih ciljev srednjeročnega obdobja 1981 — 1985, ko smo zaradi zakasnitve določenih investicijskih odpi- ralnih del odstopali od začrtane jamske proizvodnje in z določenimi drugimi ukrepi poskušali izvrševati obveznosti proizvodnje iz srednjeročnega načrta 1981 — 1985. Ali smo se v tem pogledu bolje pripravili in ustvarili potrebne pogoje za realizacijo ciljev v tem srednjeročnem obdobju, bi v tem trenutku težko govorili, vendar so že pri izdelavi letnega plana proizvodnje 1986 nastopili določeni problemi, čeprav je letni plan proizvodnje zaenkrat še usklajen s srednjeročnim planom. Razumljivo se bodo večji problemi pri izpolnjevanju srednjeročnega plana pojavljali v sredinah, kjer morajo poleg obdržanja kontinuitete proizvodnje proizvodnjo še povečati. To je prisotno pri premogovnikih v Zasavju, kjer naj bi se proizvodnja gibala takole, (v 000 ton): 1985 1986 1990 RRP Hrastnik 470 576 720 RRP Trbovlje 728 735 822 RRP Zagorje 275 319 404 Tako smo že za leto 1986 opredelili 95.000 ton kot določeno proizvodnjo, katere realizacija je pogojena z izvršitvijo določenih pospešenih vlaganj in odpiralnih del na področju Hrastnika in Zagorja ter angažiranjem dela delavcev iz drugih tovrstnih organizacij združenega dela. V tem primeru že vidimo, da dejansko niso bili ustvarjeni zahtevani parametri, na osnovi katerih bi realizacija celotne planirane proizvodnje za leto 1986 po srednjeročnem načrtu ne bila pod vprašajem. Ponovno se pojavljajo problemi, izkazani skozi zakasnitev odpiralnih-investi-cijskih del, popolnitev kadrovske sestave z ustreznimi kadri, struktura kadrov pa je problem, ki se pojavlja že dalj časa. Izvršeni ukrepi, s katerimi bi dosegli planirane rezultate na področju proizvodnje, naj bi dali efekte šele v drugi polovici leta 1986. Navedeno potrjujejo tudi polletni rezultati, ko je proizvodnja premoga realizirana v višini 897.124 ton, kar je nekje na nivoju lanskoletne za to obdobje (ton 895.727) oziroma dosežena z indeksom 100,2 %. V obdobju januar — junij 1986 ne uresničujemo operativnega plana proizvodnje za leto 1986, ampak ga dosegamo v višini 98,4 %. Rezultati niso ugodni, v kolikor upoštevamo, da povečujemo število zaposlenih in smo navedene rezultate v proizvodnji dosegli s 4,9 % več opravljenih delovnih ur. V polletju smo torej realizirali 46,9 % letnega plana in je realizacija srednjeročnega načrta dosežena v enaki višini. Seveda zato pred nami stoje v drugem polletju obveznosti nadoknaditi zamujeno oziroma zaostanek iz prvega polletja z izvrševanjem tekočih obveznosti, da ne bomo že v prvem letu tega srednjeročnega obdobja navajali nedoseganja zastavljenih ciljev. Vsekakor je postavitev realnih ciljev za določeno obdobje predpogoj, kateremu so podrejene vse aktivnosti. Zato bi 2. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (MWh) TOZD načrt doseženo % - PEE-PP 12.000 - 1.486 — - PEE - N 261.613 272.487 104,2 - KE - 638 - DO TET 273.613 271.639 99,3 3. PROIZVODNJA OSTALIH PROIZVODOV TOZD - DE letni načrt doseženo % GRAMAT — Gradbena skup. (din) — kamnolom (m3) 195,000.000 50.000 ni podatka 14.717 29,4 Avtoprevoz "Zasavje" (t/km) 17,700.000 4,465.711 25,2 RRPZ — kamnolom (m3) 75.000 42.858 57,1 RRPH — toplarna (MWh) 32.000 18.200 56,9 Erika Kavčič Izpolnjevanje srednjeročnega plana v RRPS morali pri tako smelih načrtih proizvodnje premoga pregledati tudi izvrševanje vzporednih ciljev. Poudariti je treba, da je takšno povečanje proizvodnje delno tudi posledica spremenjene tehnologije separiranja in distribucije premoga. Medtem ko se bo realizacija investicijskega programa za uvajanje nove tehnologije suhega sejanega premoga in zmanjšanja Pred začetkom del na površinskem kopu Lakonca je bilo predvideno, da bomo pridobili 318.000 ton premoga povprečne kurilne vrednosti 12.3127 M J/kg in da bo za to treba odkopati 1.514.000 m3 odkrivke. Danes pa ugotavljamo, da je bilo pridobljenega že 500.000 ton premoga povprečne kurilne vrednosti 11,70 M J/kg in da je bilo odkopano 2.755.000 m3 jalovine (merjeno v raščenem stanju). Projektirano razmerje premoga proti od kri v ki (rašče-no) je bilo torej 1:4,76, dejansko stanje pa 1:5,51. odplak v separaciji rudnika Zagorje pričela, pa je čimprejšnja realizacija tovrstnega projekta na področju separacije Trbovlje tudi pogoj, da bomo realizirali zastavljene cilje v tem srednjeročnem obdobju, pa tudi v naslednjih letih do leta 2000, ko bodo naše obveznosti še večje. Zdravko Stradar To pomeni, da je bilo odkopanega bistveno več premoga, kot je bilo predvideno (57 % več), da pa ostali parametri (kvaliteta, razmerje odkrivka — premog) bistveno ne odstopajo od predvidevanj. Letos je bilo na Lakonci pridobljenega 50.000 ton premoga, žal pa imamo težave z doseganjem plana, ker je ležišče v tej fazi odkopa močno izčrpano in mrzlično iščemo možnosti, da bi dosegli letošnjo planirano proizvodnjo 135.000 ton. Trenutno so za dosego tega cilja v teku manjše raziskave na vzhodnem delu, kamor bi utegnili letos odkop raz- širiti in s tem pridobiti dodatne količine premoga. Sicer pa je na južnem delu površinskega kopa odkrita in dobro vidna razmeroma velika količina premoga, ki pa jo bomo odkopavali z novim površinskim kopom, to je površinskim kopom Bukova gora. Zanj že imamo izdelan rudarski projekt in investicijski program, po katerem bi v treh letih pridobili 410.270 ton premoga pri 3.117.800 m3 odkrivke (razmerje 1 : 7,6). V kolikor bodo vse aktivnosti potekale v skladu s predvidevanji, bi z odkrivanjem tega premoga začeli na začetku leta 1987, v istem letu pa bi pridobili že 144.510 ton premoga. Za dosedanje poslovanje na površinskem kopu Lakonca je značilno, da je pozitivno, če gledamo celovito. To pomeni, da za prodani premog iz La konce dobimo več, kot znašajo stroški proizvodnje, vendar z upoštevanjem dejansko dosežene cene in ne interne za RRPT. Izračuni za površinski kop Bukova gora kažejo, da bo tudi ta rentabilen. Seveda pa je pri tem treba upoštevati, da je le-ta tehnično izredno zahteven in da utegnemo naleteti na težave. Glede na splošno rast cen pa je težko predvidevati cenovna razmerja za nekaj let naprej. Srečko Koritnik Površinski kop Lakonca Dan rudarjev in praznik kombinata smo proslavili dostojno V okviru sprejetega programa je naš kombinat letos izvedel proslavo dneva rudarjev in praznika kombinata nekoliko drugače od proslav v preteklih letih. Proslave so potekale namreč na Senovem, v Hrastniku, Kanižarici in Laškem ter v T rbovljah. Na rudniku Senovo je bila 3. julija 1986 dopoldan pri upravni zgradbi rudnika. O poteku te proslave podrobneje pišemo v drugem prispevku. V Hrastniku je bila proslava isti dan ob 19. uri na Trgu Franca Kozarja. Povezana je bila z odkritjem spomenika rudarskim rodovom. Tudi o tej proslavi podrobneje pišemo na drugem mestu. V Kanižarici so pripravili proslavo za člane kolektiva na sam praznik, to je 3.7. ob 17. uri, na običajnem prostoru. Pripravili so krajši program in podelili priznanja in nagrade članom kolektiva. Isti dan ob 15. uri so na rudniku Laško pripravili v sindikalnem domu v Rečiči prav tako krajšo proslavo s podelitvijo priznanj in nagrad zaslužnim članom kolektiva. Termoelektrarna Trbovlje je svoj 80-letni jubilej proslavila 9. julija z organiziranjem projektne predstavitve TE—TO IH, ogledom objektov in naprav Termo- elektrarne ter proslavo v Delavskem domu. Brošura o 80-letnem delu in razvoju TET pa bo izšla koncem letošnjega leta. O proslavi poročamo na drugem mestu. V okviru proslave na Senovem je izšla tudi Zgodovina premogovnika Senovo I. del, ki jo je napisal Anton Seher, dipl. inž., ter karta Senovega, ki jo je pripravil po naročilu Rudnika Senovo Geodetski zavod iz Ljubljane. V širšem okviru letošnjega praznovanja 3. julija pa so bile izpeljane tudi druge kulturne in športne prireditve, in sicer: — 24. maja je bilo na Senovem športno srečanje delavcev sozd REK EK — 13. in 14. junija je bila republiška reševalna vaja v Trbovljah ob 80-letnici jamskega reševalnega moštva tega rudnika — 20. junija je tozd Rudarski šolski center organiziral običajno tradicionalno prireditev Skok čez kožo, v dopoldanskih urah so se gojenci šole v povorki in v rudarskih uniformah pokazali ob spremstvu Delavske godbe Trbovlje in mažoretk v Trbovljah, v popoldanskih urah v Hrastniku, zvečer pa v Zagorju. Prireditev so končali z skokom čez kožo in običajnim ceremonialom v Delavskem domu v Zagorju, ko je bilo tudi družabno srečanje. — 28. junija je bilo srečanje delavskih pihalnih godb na Senovem — 28. junija so tekmovale gasilske desetine iz slovenskih rudnikov v Kočevju — 28. junija je potekal na TVD Partizan Trbovlje vsakoletni balinarski turnir v počastitev dneva rudarjev in praznika kombinata ter dneva borcev — 2. julija je ob 10. uri potekal I. šahovski turnir energetike Slovenije Letošnje prireditve ob praznovanju našega stanovskega praznika in praznika kombinata je vodil in usklajeval poseben odbor, ki so ga tvorili Tine Lenarčič, predsednik in člani Zoran Šoln, Vladimir Si h ur, Miro Florjane, Drago Hribar, Bruno Šorli in Franc Blaznik. Na Senovem in Hrastniku ter elektrarni pa so delovali operativni odbori. Člani teh odborov so bili zadolženi za izvedbo raznih nalog. Vse letošnje prireditve so po mnenju navzočih potekale vzorno, v skladu s sprejetim programom in ob številni udeležbi članov kolektiva, upokojencev, udarnikov, gostov, krajanov itd. Letošnji program je bil zastavljen nekoliko preširoko, zato bo treba v bodoče praznovanje dneva rudarjev in praznika kombinata tudi v tem pogledu nekoliko omejiti in racionalizirati. V tem smislu bo že letos pripravljen program bodočih praznovanj. (tl) Dan rudarjev in praznik kombinata na Senovem Dne 3. julija letos smo praznovali delavci vseh tozdov in delovnih skupnosti do Rudniki rjavega premoga Slovenije, do Termoelektrarna in do Rudarska gradbena dejavnost, ki so združeni v sozd REK Edvarda Kardelja, svoj stanovski praznik, dan slovenskih rudarjev, ki je hkrati tudi praznik vseh delavcev kombinata. Del proslave je letos potekal na Senovem in to ob hkratnem obeleženju 190 letnega pridobivanja premoga v senovški dolini. Proslavo so pripravili organizatorji zraven upravne zgradbe rudnika Senovo. Od 9,30 pa do 10. ure je delavski pihalni orkester Svobode Senovo pod vodstvom dirigenta Janeza Ceglarja pripravil promenadni koncert, medtem pa so se zbirali na zbornem mestu številni člani kolektiva rudnika Senovo, upokojenci, udarniki, sorodniki in drugi krajani. Iz ostalih rudnikov pa so se medtem pripeljali z avtobusi tudi člani kolektiva iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Kanižarice in Laškega. Med njimi je bilo precej uniformiranih rudarjev, praproščakov s prapori sindikalnih organizacij itd. Vseh se je zbralo po grobi oceni okoli 2.000 udeležencev. Med gosti so bili Miha Ravnik, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil tudi slavnostni govornik, Emil Štern, član predsedstva CK ZKS, častni član kolektiva kombinata Alojz Ribič in drugi številni predstavniki premogovnikov, elektrogospodarstva, interesnih skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva, Ljubljanske banke, občin in družbeno-političnih organizacij, predstavniki sosednjih kolektivov in drugi. Ob 10. uri se je pričela proslava z rudarsko himno, ki jo je zaigral Delavski pihalni orkester, zapel pa moški pevski zbor Brestanica pod vodstvom zborovodje Janka Avsenaka. Vse navzoče je pozdravil in pričel proslavo Franc Blaznik, predsednik delavskega sveta kombinata. Po pozdravu so se vsi navzoči poklonili s kratkim molkom spominu padlih v NOB, umrlih in ponesrečenih delavcev kombinata, trije uniformirani rudarji pa so odnesli žalni venec k spomeniku borcev in žrtvam Senovega. Sledil je slavnostni govor Mihe Ravnika, predsednika slovenskih sindikatov. Njegov govor zaradi aktualnosti objavljamo v tej številki glasila. Bojan Piletič je objavil priznanja, ki so jih prejeli jamski reševalci za 5, 10 in 15-letno aktivno delo pri jamskem reševalnem moštvu, Miha Zelič je objavil priznanja in nagrade inovatorjev, Jože H ržen jak je prebral nekaj podatkov v zvezi z izplačanimi jubilejnimi nagradami, Ivan Gabrič pa rezultate športnega tekmovanja članov kolektiva kombinata z dne 24. maja na Senovem. Bruno Šorli je prebral rezultat natečaja za najboljše šolske prispevke na rudarsko temo, nato pa je predstavnik Metalne podelil spominsko darilo rudniku Senovo ob njegovem jubileju. Bruno Šorli je v imenu komisije za priznanja in odlikovanja obrazložil podelitev srebrnih in zlatih plaket SOZD REK EK posameznikom in skupinam, Franc Blaznik pa je te plakete podelil. Slavko Šribar, podpredsednik Skupščine občine Krško, je objavil in podelil priznanje občine Krško rudniku Senovo, hkrati pa objavil in podelil sedem državnih odlikovanj bivšim in sedanjim članom kolektiva rudnika Senovo. V kulturnem delu programa so sodelovali učenci iz osnovne šole Senovo, moški zbor iz Brestanice ter godba. Z vezno recitacijo so predstavili na kratko zgodovino rudnika Med udeleženci letošnje proslave dneva rudarjev in praznika kombinata, dne 3.7. na Senovem, so bili tudi številni upokojeni rudarji. Foto: B. Klančar Proslave dneva rudarjev in praznika kombinata, dne 3.7. na Senovem, so se udeležili tudi številni rudarji v uniformah iz vseh naših rudnikov. Foto: B. Klančar RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOV01796-1986 190 LET Senovo iz Rudarskih pesmi. Franc Blaznik je nato napovedal odkritje spomenika in povabil navzoče, da se usmerijo v bližnji park, v katerem je bil v obliki kocke iz brona s stranico 1,8 m postavljen svojstven spomenik rudarjem in rudarskim rodovom, delo akademskega kiparja Toneta Demšarja. Spomenik je odkril Miha Ravnik ob sodelovanju štirih uniformiranih rudarjev. Ob tej priliki je spregovoril nekaj besed. Predsednik delavskega sveta Emil Žveglič je nato sprejel spomenik v varstvo in povabil vse navzoče, da si spomenik ogledajo. Franc Blaznik je na koncu izrekel zahvalo vsem navzočim in nastopajočim za sodelovanje na proslavi in povabil člane kolektiva in goste na družabno srečanje, ki je bilo nato pri domu XIV. divizije na igrišču. Podatke o raznih podelitvah in objavah objavl-jamo v posebnih prispevkih. Na kratko lahko povzamemo misel vseh sodelujočih na proslavi, da je bilo ob zelo lepem, jasnem in sušnem vremenu srečanje članov kolektiva na proslavi izredno prijetno, proslava lepo pripravljena in izpeljana, dobro pa je bilo organizirano tudi srečanje v drugem delu. Senovčanom velja vse priznanje in zahvala za uspešno izpeljano proslavo. (tl) Miha Ravnik — čestitke k stanovskemu prazniku z najboljšimi željami Miha Ravnik — čestitke k stanovskemu prazniku z najboljšimi željami Na letošnji proslavi dneva rudarjev in praznika delavcev našega kombinata, dne3. julija naSenovem, je imelslavnos-tni govorMihaRavnik predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Zaradi izredne aktualnočti objavljamo v našem glasilu njegov govor v celoti. Glasi se takole: Tovarišice in tovariši! Štejem si v prijetno dolžnost, da vam lahko v imenu slovenskih sindikatov, družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta Slovenije in v svojem imenu čestitam k 3. juliju, prazniku slovenskih rudarjev, še posebej pa ob tej priliki veljajo čestitke kolektivu rudnika rjavega premoga Senovo, ki praznuje 190-letnico. Na svoji razvojni poti rudnika rjavega premoga Senovo je bilo veliko svetlih pa tudi kriznih obdobij, veliko drobnih in pomembnih dogodkov, velikozgodovin-skih dejanj, ki so v siromašnih, težkih razmerah vzgajala proletarski ponos in delavsko solidarnost. S tem pa se je delo v rudniku prepletalo z razrednim bojem, kije imel svoj odsev v vseh usodnih obdobjih — predvojnem delavskem gibanju, v NOB in povojni izgradnji. Svoj pečat pa daje tudi danes. Od 77 delavcev, zaposlenih v rudniku leta 1865, kije izkopalo 8.740 ton premoga, je rudnik doživel svoj večji razvoj leta 1904, ko ga je kupila trboveljska premo-gokopna družba. S tem se je začel tudi razvoj kraja Senovo, saj je bilo vtemčasu poleg železniške progezgrajenihtudi veliko drugih objektovzadelavce in njihove družine. Prava industrijska proizvodnja se je začela leta 1923. Razvoj premogovnika je leta 1930 prekinila svetovna gospodarska kriza: upadlo je pridobivanje premoga in število zaposlen ih se je zmanjšalo na 155. Po drugi svetovni vojni se je razvoj zopet povzpel in količina pridobljenega premoga je presegla 200.000 ton. Po letu 1970 pa se je pričelo upadanje zaradi zmanjšanih rezerv premoga in obstalo na okoli 100.000 ton. Svojo razvojno pot je rudnik omogočil tudi z vključitvijovREK Edvarda Kardelja, v katerega ste vključeni rudarji in električarji. Ta združitev mora z razvijanjem samoupravnih odnosov in dohodkovnega povezovanja dati nove kvalitete, omogočiti mora pravočasno reševanje problemov in zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Tovarišice in tovariši! Dvainpetdeset let je minilo od leta 1934, ko so rudarji rdečih revirjev šli v gladovni štrajk proti neusmiljenemu kapitalističnemu izkoriščanju. Ti časi se ne bodo in se ne smejo nikoli več povrniti. Porok za to je naša revolucija, je naše socialistično samoupravljanje, je naš delavec. Vendar pa spomin na tiste čase ne sme zamreti. Obujati in negovati ga moramo tudi na tretjejulijskih srečanjih kot primer proletaske trdnosti, odločnosti in enotnosti. Splošni gospodarski in energetski položaj terja od vas rudarjev tudi danes napore in veliko premagovanja. Ti se kažejo v višji proizvodnji, v ponovni rasti storitev pa tudi v sobotnem, nedeljskem in prazničnem delu. Vaše delo je ena ključnih podlag zagotavljanja potrebne energije. Rudarji in drugi delavci elektrogospodarstva imate zelo pomembno vlogo v razmerah, ko se in se bomo morali še bolj oslanjati na lastnesurovinskein energetske vire, kar je eden od bistvenih členov stabilizacijske usmerjenosti. Da pa bi proizvodnja premoga še hitreje napredovala in da bi bil rudarsam-oupravljalec in gospodar nad rezultati svojega dela, moramo hitreje reševati družbeno-ekonomski položaj rudnikov in s tem rudarjem odpreti pot k stabilnejšemu položaju. Vse to pa zahteva tudi preverjanje in urejanje samoupravne in poslovne organiziranosti na podlagi sprejetih sklepov in usmeritev na problemski konferenci zveze komunistov. Ustvariti moramo take razmere da bodo pogoji glede pridobi vanja dohodka rudarjev postopoma izenačeni z drugimi delavci. Današnji položaj rudarja še vedno ne -motivira dovolj k dobremu gospodarjenju, čeravno predstavljavelik napredek od tistih časov, koso bili rudarji preveč prepuščeni sami sebi. Danes imajo pomembno vlogo združena družbena sredstva, tako pri pokrivanju izgub, kakor tudi pri modernizaciji in še posebej pri geoloških raziskavah. Še hitrejše izkoriščanjetudi notranjih rezerv bo takšen družbeni odnos do elektrogospodarstva in premogovništva še bolj okrepilo. Slavnostni govornik na proslavi dneva rudarjev in praznika kombinata, dne 3. julija na Senovem, je bil Miha Ravnik, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Foto: B. Klančar Na koncu letošnje proslave dneva rudarjev in praznika kombinata, dne 3.7.1986 na Senovem, je slavnostni govornik Miha Ravnik odkril nov spomenik v bronu, ki so ga postavili na rudniku Senovo v parku blizu upravne zgradbe. Spomenik tvori kocka s stranico 1,8 m, na njem pa so upodobljena orodja in oprema, ki jo uporabljajo rudarji pri svojem delu v jami. Foto: B. Klančar Energetski položaj že danes združuje in povezuje desettisoče delavcev širom Slovenije in Jugoslavije. To je izraz spoznanja, da se je treba, če hočemo napredovati, dohodkovno hitreje in bolj čvrsto povezovati, kajti osamljeni ne bi mogli vzdržati zahtev, ki jih prinaša naš gospodarski razvoj in ki jih zahteva vključevanje v mednarodno delitev dela. Kot sami ugotavljate v rudniku Senovo z doseženimi poslovnimi rezultati v lanskem letu ne morete biti zadovoljni. Leto 1985 je bilo zradi stalnih spreminjanj pogojev gospodarjenja težko za gospodarjenje, posebno pa še v energetiki, kjer so tržne zakonitosti odrinjene, vse pogosteje pa seje uveljavljalo administrativno določanje. Toše jev lanskem letu še posebej izražalo pri določanju cen premoga, tako energetskega, kot tudi komercialnega. Takšna naravnanost in zvezni cenovni ukrepi so privedli do velikih nesorazmerij in izgub v elektrogospodarstvu in premogovništvu, tako da noben premogovnik v Sloveniji kljub marljivejšemu delu tisočev rudarskih rok ni posloval pozitivno. Zato je treba storiti vse, da se vam omogočijo takšni pogoji za gospodarjenje, da lahko ob dobrem gospodarjenju poleg materialnih stroškov pokrijete tudi ostale obveznosti in oblikujete sklade, tako kot drugi delavci v gospodarstvu po normalni poti, ne pa prek administrativnih poti in že kar ponavljajočim pokrivanjem izgub. Korak k temu naj bi bila tudi skupščinska razprava o problematiki energetike, ki bo 24. tega meseca. Nezadovoljstvo nad obstoječimi razmerami mora preraščati v njihovo spreminjanje, v dograjevanje proizvodnih programov, organizacije dela in podobno. Pri tem imajo odgovorno nalogo tudi naše sindikalne organizacije. Njihova naloga in dolžnost je odgovornim organom neprestano postavljati vprašanja glede notranjih problemov in zahteve za pravočasno analizo vzrokov nezadovoljstva, za iskanje odgovorov in rešitev v skladu z demokratično sprejetimi splošnimi akti in drugimi samoupravnimi odločitvami. Ureditev cenovnih razmerij ter hitrejše odpravljanje notranjih vzrokov pri doseganju tudi dohodkovno večjih rezultatov poslovanja mora omogočiti, da bodo slovenski rudniki konec tega gospodarskega leta zaključili brez izgub. To pa seveda ne velja le za rudnike, temveč tudi za vse organizacije združenega delatako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. Tovarišice in tovariši! Nekatera neugodna gospodarska gibanja v naši republiki in celotni Jugoslaviji v prvih mesecih letošnjega leta so pokazala, da se moramo odločneje spopasti z odkloni od začrtanih gospodarskih ciljev. V vseh organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, občinah, republiki in federaciji pa moramo začeti odpravljati najbolj izrazite neusklajenosti v proizvodnji, izvozu, cenah in pri razporejanju dohodka glede na resolucijske cilje. Hkrati pa se gospodarstvo spopada tudi z bistveno večjimi izgubami. Gibanja v industrijski proizvodnji kažejo, kakšne so prevladujoče značilnosti gospodarjenja in poslovanja. Opredeljujeta jih predvsem dinamika in struktura domačega povpraševanja, saj prodaja na domačem trgu že nekaj mesecev narašča, zaloge končnih izdelkov pa se zmanjšujejo. To pa seveda spodbuja proizvodnjo za domači trg, ne pa za izvoz. Izvozna rast v Sloveniji jev prvih mesecih letošnjega le- ta sicer še pet-odstotna, slabša pa se pokritost uvoza z izvozom, poleg tega pa se hitreje povečuje klirinški izvoz, ki jeza 23 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Tudi antiinflacijske politike, ki smo jo začrtali kot eno izmed prioritetnih nalog v resoluciji, ne uresničujemo in tanajbolj izničuje napore in rezultate. Ukrepi ekonomske politike se dosedaj še niso lotili odprave dejanskih vzrokov inflacije, temveč so bili usmerjeni le v kontrolo njenih posledic, to je rast cen, pa še pri tem nismo učinkoviti. V naši republiki so razmere še težje, ker proizvajalčeve cene rastejo hitreje kot v Jugoslaviji. V prvih štirih mesecih letošnjega letaje v Sloveniji kar 137 tisoč delavcev delalo v organizacijah, ki so izkazale izgubo. Te znašajo okoli 51 milijard dinarjev.Očitno je tudi, da prevelik del dohodka solidarnostno prelijemo za pokrivanje izgub. Mislim, da takšen položaj zahteva, da ne bi smelo biti nobenega zbora združenega dela v delegatskih skupščinah in nobene organizacije združenega dela, kjer se ne bi resno I iti li problemov gospodarjenja in se dogovorili za ukrepe, ki bodo povzročili takojšen preobrat negativnih gospodarskih trendov in gibanj. Majska analiza nam je pokazala, da gospodarska gibanja v prvih mesecih letošnjega leta ne dajejo veliko upanja, da bo mogoče uresničiti naloge in cilje iz letošnje resolucije. Zato sejeZvezni izvršni svet odločil, da predlaga ukrepe za pospešitev družbeno gospodarskega razvoja. Napovedane ukrepe naj bi uresničili v treh fazah, vse tri skupaj pa so napovedane kot enoten program med seboj usklajenih ukrepov, ki naj bi popeljali jugoslovansko gospodarstvo iz krize. Ukrepi naj bi vplivali predvsem na oživitev proizvodnje in izvoza. To pomeni, da se bodo bistveno povečale spodbude za večjo proizvodnjo in izvoz industrijskih in kmetijskih izdelkov ter prometnih storitev, da bo prišlo tudi do ustreznejšega prilagajanja tečaja dinarja ter drugih ukrepov, ki se nanašajo na usklajevanje splošne, skupne in osebne porabe v skla-duz ustvarjenim. Jasno se moramo zavedati, da lahko potrošimo letoliko, kolikor smo ustvarili. Na kongresih sindikatov, zveze komunistov in drugih kongresih smo v kritični in odkriti razpravi spregovorili o vzrokih kriznega gospodarskega stanja, o družbenih razmerah in poenotili ocene ter sprejeli jasne usmeritve, stališča in sklepe. Izražena je bi la tudi odločenost in zahteva, da se uspešneje spopademo z negativnimi trendi na področju proizvodnje, izvoza, cen in inflacije, da uskladimo splošno, skupno in osebno porabo z doseženimi rezultati. To pa zahteva, da preidemo od besed k dejanjem, da da vsak po svojih močeh in sposobnostih svoj prispevek, da na osnovi utrjevanja socialističnega samoupravljanja in odločanja delavca o pogojih in rezultatih dela presežemo sedanje stanje in ustvari mo pogoje za nadaljnji razvoj instemza lepši današnji in jutrišnji dan. Tovarišice in tovariši! Na koncu naj vsem rudarjem še enkrat čestitam k stanovskemu prazniku zželjo, da bi vam spomin na ta trenutek zgodovine vlil novih sil za vaše, tej družbi tako potrebno in koristno delo, zato, da se kot samoupravljala še odločneje spoprimete z lastnimi in drugimi slabostmi, kot občani in delegati v našem političnem sistemu socialističnega samoupravljanja pa s problemi širše družbene skupnosti. Z željo, da bi v bodoče dosegali še veliko delovnih uspehov, vas pozdravljam z lepim rudarskim in delavskim pozdravom: srečno! Proslava dneva rudarjev, praznika kombinata ter občinskega praznika v Hrastniku Del letošnje proslave dneva rudarjev in praznika delavcev našega kombinata je potekal v četrtek, 3. julija, v poznih popoldanskih urah tudi v Hrastniku. Skupno s predstavniki občine Hrastnik, njenimi družbeno-političnimi organizacijami, kulturnimi in športnimi delavci je bila pripravljena proslava pod geslom "Izmena generacij". V Hrastniku so potekale številne kulturne, športne in druge prireditve že več dni pred praznikom. S temi prireditvami so počastili občinski praznik občine Hrastnik, ki ga proslavljajo vsako leto 3. julija v spomin na gladovno stavko rudarjev v letu 1934. Hkrati pa je to tudi stanovski praznik slovenskih rudarjev in praznik delavcev kombinata. Na sam praznik, to je 3. julija, je bil v popoldanskih urah zbor borcev prvega bataljona lil. VDV brigade v poslovno stanovanjskem objektu na Trgu Franca Kozarja. Ob 17. uri je pripravila Rudarska godba Hrastnik koncert pred Delavskim domom na Logu ob hkratnem nastopu mažoretk SKD Trbovlje. Ob 18. uri je bila slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik, delegatov SIS-ov in gostov, ob 19. uri pa se je pričela osrednja prireditev na Trgu Franca Kozarja. Na povsem novem središču Hrastnika so se zbrali številni delavci našega kombinata iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, občani in gostje. Med temi so bili Stane Dolanc, član Predsedstva SFRJ, ki je bil tudi slavnostni govornik, Milan Kučan, predsednik CK ZKS, Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, Sergej Kraigher, član CK ZKJ, Miloš Prosenc, sekretar predsedstva CK ZKS, Marjan Orožen, član predsedstva sindikatov Jugoslavije, Martin Mlinar, vodja slovenske delegacije Na proslavi, 3.7. v Hrastniku, je sodelovala Rudarska godba Hrastnik, pet združenih pevskih zborov in recitatorja Sonja Juvan in Drago Kopušar, flavtistka Dana Mauro-vič ter folklorna skupina Svoboda I Hrastnik. Foto: B. Klančar iz Bosne in Hercegovine, predstavniki pobratenih občin, predstavniki sosednjih občin in njihovih družbeno-političnih or-v Skupščini SFRJ, Emil Štern, član predsedstva CK ZKS, borci prvega bataljona III. VDV brigade, člani delegacije ZRVS ganizacij ter številni drugi občani. Proslave se je udeležilo okoli 3.000 občanov. Ob napovedani uri, to je ob 19. uri, je Rudarska godba pod vodstvom Franca Grebenška skupno z združenimi pevskimi zbori zaigrala oziroma zapela Hej Slovani in Naprej zastave slave, nato pa je Jože Matek, predsednik delavskega sveta do RRPS — tozd Rudnik Hrastnik pozdravil vse navzoče in pričel proslavo. Slavnostni govor z odkritjem spomenika rudarskim rodovom je imel Stane Dolanc, član Predsedstva SFRJ, sicer pa častni član kolektiva našega kombinata. Njegov govor objavljamo v celoti v tej številki glasila na posebnem mestu, da bi z njegovo vsebino seznanili tudi ostale člane kolektiva kombinata in druge bralce glasila. Na koncu svojega govora je odkril spomenik "rudarskim rodovom Hrastnika in revirjev". delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Ob tem je godba ob sodelovanju pevskih zborov zaigrala, pevci pa zapeli Rudarsko himno. Za tem se je zvrstil kulturni program, katerega je pripravila Sonja Juvan ob sodelovanju Rudarske godbe, petih združenih pevskih zborov, recitatorjev in flavtistke Dane Maurovič. Sledile so recitacije (Sonja Juvan, Drago Kopušar), nastop folklorne skupine Svoboda I, pevske točke ob spremljavi godbe, nastop flavtistke Dane Maurovič, na koncu pa se je predsednik delavskega sveta Rudnika Hrastnik zahvalil vsem za udeležbo in povabil člane kolektiva kombinata in goste na družabno srečanje na športnem igrišču na Logu. Proslavo ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata ter prazniku občine Hrastnik, dne 3.7.1986, na novem Trgu Franca Kozarja v Hrastniku je pričel Jože Matek, predsednik delavskega sveta tozd Rudnik Hrastnik. Foto: B. Klančar Godbi in pevskim zborom so dirigirali Franc Grebenšek, Adolf Dragar, Milena Slokan in Ivanka Šerbak — Medved. Po končanem kulturnem programu oziroma zaključku proslave so si navzoči ogledali novo odkriti spomenik. Navzočemu umetniku Stojanu Batiču so čestitali številni domačini in gostje k njegovi stvaritvi — kipu dveh rudarjev v bronu, ki predstavlja odhod rudarja z dela in prihod rudarja na delo — izmena generacij. Pohvaliti je treba vse organizatorje in sodelujoče pri izvedbi proslave. Potekala je v skladu s sprejetim programom, vzorno in kakovostno. Naj na koncu omenimo še to, da je za sceno poskrbela Vanda Besednjak, za ozvočenje pa Radio klub Hrastnik. (tl) Na novo urejenem trgu Franca Kozarja v Hrastniku je potekala letošnja proslava dneva rudarjev in praznika kombinata ter praznika občine Hrastnik. Posnetek je iz časa pred odkritjem spomenika. Foto: B. Klančar Dne 3. julija tega leta je v okviru proslave dneva rudarjev in praznika našega kombinata ter v okviru programa prireditev ob občinskem prazniku občine Hrastnik imel slavnostni govor Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ. Njegov govor v celoti obljavljamo na straneh našega glasila z namenom, da bi bili z njegovo vsebino čimbolje seznanjeni predvsem pa, da bi ga prebrali tudi tisti člani kolektiva kombinata in ostali bralci glasila, ki niso bili na proslavi v Hrastniku. Stane Dolanc je dejal naslednje: Tovarišice in tovariši, danes praznujemo Dan rudarjev naših treh dolin. Hrastničani praznujemo občinski praznik, odkrivamo pa tudi spomenik rudarskim rodovom. Celotno življenje in dogajanja v novejši zgodovini so v teh krajih tesno povezana z rudarstvom. Zato je prav, da se spomnimo časov, ko so v teh dolinah naši predniki začeli kopati črno zlato. To se je zgodilo na prehodu iz 18. v 19. stoletje, v Zagorju 1796., Trbovljah 1804 in v Hrastniku 1822. leta. Pričetek rudarjenja je močno vplival ne le na razvoj industrije v teh krajih ampak v celi Sloveniji. Še posebej po letu 1849, ko je začela obratovati južna železnica. Z industrijo se je rojeval tudi slovenski delavski razred, ki seje kmalu organiziral in začel bojevati svoje prve bitke z buržoazijo. Okrog leta 1900 je na Slovenskem že obratovalo 19 premogovnikov. V njih je delaloG.500 rudarjev, ki so bili grobo izkoriščani in so živeli v siromaštvu. Proizvedli so letno milijon in 185.000 ton premoga. Predvojni vrh proizvodnje je bil dosežen 1940. leta in sicer 2 milijona in 660.000 ton. Ta proizvodnja je takrat predstavljala 40% vse jugoslovanske proizvodnje, ki jeznašala okoli 6 milijonov ton. Ne bom opisoval kako so takrat živeli ti rudarji in njihove družine, kakšneso bile te doline in zakaj so Revirji postali sinonim revolucije in borbe proti kapitalu, za pravice delovnih ljudi in proti izkoriščanju človeka po človeku, zaradi katere so upravičeno dobili ime »rdeči« Revirji. Delavsko gibanje je imelo z naraščajočo vlogo Komunistične partije, z njeno idejno in organizacijsko sposobnostjo, v letih med obema vojnama v teh krajih tak vpliv in moč kot le malokje v Jugoslaviji. Tu še-je kalil delavski razred za vse tisto kar je že bilo na obzorju — za spopad s fašizmom, za narodno-osvo-bodilni boj, za revolucijo. Med okupacijo je okupator le z uporabo »roparskih« odkopnih metod in z vsemi sredstvi terorja, z aretacijami, streljanjem in koncentacijskimitaborišči prisiljeval rudarje k delu. Vrstile so se sabotaže, diverzije, rudarji so odhajali množično v partizane in leta 1944 sb rudniki praktično skoraj prenehali z obratovanjem. Samo v Hrastniku je med vojno izgubilo življenje 171 rudarjev, še več pa v Trbovljah in Zagorju. Tovarišice in tovariši, po osvoboditvi so v novi Jugoslaviji naše doline doživele hiter razvoj in velik Življenje in dogajanja so v naših krajih povezana z rudarstvom razcvet. Zrasla je vrsta novih delovnih organizacij, šol, kulturnih ustanov, športnih in rekreativnih objektov. Čeprav je bilo v povojnih letih premogovništvo osnova ekonomskega razvoja naših krajev, je tako kot slovensko in jugoslovansko premogovništvo nasploh, vse do danes doživljajo svoje vzpone in padce. Takoj po vojni je bil premog poglavitni energetski vir za obnovo in pospešeni razvoj jugoslovanskega gospodarstva. V 60-tih in 70-tih letih pa je bilo premogovništvo močno prizadeto zaradi svetovne in predvsem jugoslovanske usmeritve k uporabi tekočih goriv. Taka energetska politika je seveda determinirala sposobnost ekonomskega poslovanja rudnikov in jim povzročala velike ekonomske težave. Sele po drugi energetski krizi, koncem 70-tih, oziroma v začetku 80-tih let pa smo tudi v Jugoslaviji dali prednost razvoju domačih energetskih virov, s tem pa tudi premogovništvu. To je tudi eden od temeljev Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ob vsem tem je treba ugotoviti, da je poraba energije v industriji pri nas v stalnem porastu in to ne glede na obseg proizvodnje. Tako je danes poraba energije na enoto proizvoda v nekaterih proizvodnjah tudi trikrat in večkrat večjaod porabe v deželah, s katerimi tekmujemo na konvertibilnih trgih. Za razliko od J ugoslavije je razviti svet že po prvem naftnem šoku začel naglo racionirati potrošnjo energije ter vlagati v tiste energetske vire, ki predvsem z ekonomskega pa tudi ekološkega vidika niso problematični. Opuščali so energetsko potratno industrijo in konstruirali stroje in naprave, ki so energetsko izredno varčni. Njihova produktivnost tako ni nič manjša. Zaostrili so predpise o toplotni izolaciji zgradb, dvignili raven javnega prometa in tako zmanjšali potrebo po uporabi osebnih prevoznih sredstev. To preusmerjanje razvitih družb k varčevanju energije je potekalo kot prava kampanja, kije indokt rini rala zavest slehernega državljana o potrebi varčevanja. Vsi ti ukrepi pa so temeljili na ekonomski vzpodbudi ter obvezni standardizaciji, ki je na individualni in družbeni ravni dala velike energetske prihranke. Mi kaj takega nismo uspeli storiti. Mislim, da je to ena od poglavitnih nalog, ki jo moramo začeti takoj izpolnjevati. — Poleg tega je pri nas velikokrat pri investicijskih odločitvah v gospodarstvu nerealno vrednoten strošek energije in se zato posamezne investicije lažno prikazujejo kot rentabilne. Zaradi nerealih cen energije se zadnja leta tudi dogaja, da premogovništvo in elektrogospodarstvo zaključujeta poslovna leta z izgubo, kar povzroča pretrese znotraj gospodarstva. Tržna cena ne pokriva realne cene stroškov in tako nastajajo izgube, za katere prav gotovo niso krivi rudarji, saj v naših rudnikih stalno rasteta proizvodnja in storilnost. To pa seveda ne pomeni, da so problemi rešljivi samo z nadaljnjim dviganjem cen. V Socialištični republikiSloveniji bodo rudarji v tem srednjeročnem obdobju predvidoma izkopali 10,7 milijona ton rjavega premoga in 25,2 milijona ton lignita. Vseeno pa bo potrebno zagotoviti še okoli tri milijone ton lignita in 3,5 milijona ton rjavega premoga, briketovterčrnega premoga iz drugih republik in iz uvoza. Doslej vložena sredstva za investicije in geološke raziskave so zadoščale le za nadomeščanje tistih proizvodnih kapacitet, ki so bile po prvotnih programih premogovništva že izčrpane in je bilo predvideno, da bo v njih proizvodnja prenehala. Z dodatnimi geološkimi raziskavami in pospešenim vlaganjem je večina naših premogovnikov zadržala dosedanje kapacitete in si zagotovila proizvodnjo še za nadaljnih 10 do 15 let. V rudnikih lignita Titovo Velenje in tu pri nas pa je dovolj zalog za proizvod njo tudi po letu 2.020. Pretežni del povečane proizvodnje bo mogoče doseči le z izkoriščanjem novih nahajališč premoga v Globokem in Lendavi ter s postopnim aktiviranjem opuščenih premogovnikov. Vse to narekuje potrebo in nujnost, da se pri že sprejetih planskih odločitvah za naslednja leta doseže čim bolj smotrno proizvodnjo, prenos in potrošnjo vseh vrst energije. V tem smislu bodo pomembni tudi skupni plani razvoja na tem področju, ki morajo zagotoviti večjo tehnično in tehnološko enotnost sistemov in dohodkovno povezanost. Temeljiti morajo na ekonomskem interesu proizvajalcev in potrošnikov vseh vrst energije. V zadnjem času, še posebno pa ob nesreči v Černobilu, je v svetovni javnosti, pa tudi pri nas, zavladalo razumljivo veliko vznemirjenje glede obratovanja in nadaljnje gradnje jedrskih elektrarn. V Jugoslaviji imamo o teh vprašanjih jasno stališče. Predvsem moramo kot vire energije izkoristiti vsa naša naravna bogastva: premog, vode, sončno energijo itd. Drugič, izdelati moramo program varčevanja energije. V skladu s tem in z načrtom dolgoročnega razvoja našega gospodarstva pa moramo izdelati skupni jugoslovanski načrt proizvodnje in porabe vseh vrst energije. Kar pa se tiče jedrskih elektrarn je treba reči, da se bomo o tem, ali, kdaj in kako jih je potrebno graditi, odločali na osnovi odgovorno pripravljenih predlogov naših strokovnih in znanstvenih ustanov. Dokončno bodo o tem seveda odločale naše delegatske skupščine. Lahko pa rečem, da v bližnji bodočnosti, pomojem mnenju, za to ne bo potrebe pa tudi ne materialnih možnosti. Do takrat, ko bo to postalo aktualno, pa sem prepričan, da se bo znanost na področju uporabe nuklearne energije v mirnodobne namene že toliko razvila, da bo varnost pri njenem izkoriščanju prav gotovo večja kot je danes. Vse to bo omogočalo tudi tehtnejšo in manj spolitizirano razpravo o teh problemih. Tovarišice in tovariši, pred nekaj dnevi se je končal 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. S tem je zaključeno skoraj šestmesečno obdobje kongresov in konferenc Zveze komunistov, Socialistične zveze, Sindi- katov, borcev in mladine. Res je, da jih je bilo veliko in da bomo morali resno razmisliti o prilagajanju metod političnega dela in gorganiziranja modernim časom, predvsem zato, da bi bili bolj učinkoviti pri našem delu, demokratični, pa tudi ekonomični. Potrebno je poudariti, daje bil na vseh teh kongresih in konferencah med pripravami nanje in v njihovem delu postavljen na prvo mesto boj zaekonom-sko stabilizacijo naše družbe. Zavedati pa se moramo, da bo ta boj uspel le, če bo postal resnično družbeno gibanje, ki bo zajelo vse temeljne celice naše družbe, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občine, republike in pokrajini in federacijo, vse družbenopolitične in družbene organizacije, vso našo socialistično samoupravno skupnost in vsakega njenega člana. Stabilizacije ne more izpeljati sama zvezna vlada niti Centralni komite niti kongresne resolucije, če ne bo zavest o nujnosti spremembe načina dela in življenja prodrla v zavest vseh nas. Zato je tudi 13. kongres ob resni kritiki stanja posebno poudaril trajnost temeljnih ustavnih načel o samoupravljanju in zahteval energičen obračun z etatizmom na vseh ravneh. Ostro jeobsodil tendence dezintegracije jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti, separatistična zapiranja in tendence po unitaristični hegemoniji. Vztrajati moramo na temeljnih načelih naše družbene ureditve, na razvoju samoupravljanja, enakopravnosti narodov in narodnosti, federativni ureditvi in politiki neuvrščenosti. Od tega, ali bomo sposobni na teh načelih vztrajati, je odvisna naša bodočnost. Ne samo zato, kersoto vrednote, ki so bile izbojevane in potrjene s krvjo v NOB in revoluciji, temveč predvsem zato, ker enostavno brez njih ni nacionalne, pa tudi ne socialne bodočnosti, obstoja in razvoja naših narodov in narodnosti, ni napredka z^ naš delavski razred, ni Jugoslavije. Jasna in odločna potrditev te usmeritve na 13. kongresu je tudi odgovor na Na proslavi ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata ter občinskem prazniku občine Hrastnik je 3.7. v poznih popoldanskih urah govoril Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ. Foto: B. Klančar Vsi kongresi so dali polno podporo Dolgoročnemu programu ekonomske stabilizacije in zahtevali njegovo realizacijo. Vsi smo v tem enot ni. Ta enotnost pa se mora sedaj potrditi in nenehno graditi, predvsem v boju za večjo produktivnost in izvoz, v takih ukrepih ekonomske politike, ki bodostimuliralitistidelzdružene-ga dela, ki sejesposoben vključiti vmed-narodno menjavo in ustvariti dohodek na svetovnem trgu. Ta enotnost se mora dokazati v pripravljenosti, da se v interesu skupnosti ne vztraja na trenutnih parcialnih in ozkih interesih, v pripravljenosti za dogovarjanje in sporazumevanje o vseh temeljnih vprašanjih našega ekonomskega in družbenega razvoja. Kongresi so potrdili, da se enotnosti pri nas, v našem sistemu, ne more grad iti z večinskim preglasovanjem ali etatističnimi intervencijami. vse direktne ali indirektne poskuse postaviti pod vprašaj tudi ta osnovna načela. Kongres pa je tudi opozoril, da se kritika stanja v naši družbi, napak, anomalij in problemov, ne more in ne sme spreminjati v nihilistično kritiko vsega, kar smo ustvarili, kar imamo in kar delamo. Soočamo se namreč s posameznimi poskusi negacije revolucije in vseh njenih pridobitev, rezultatov našega povojnega razvoja. Poizkuša se razvrednotiti vloga Komunistične partije, Zveze komunistov in Tita. Za vse težave in probleme, s katerimi se soočamo, pa so po trditvah nekaterih krivi komunisti. Največkrat se to dela v imenu boja za demokracijo, seveda takšno, kot si jo predstavljajo tisti, ki to počnejo. Niso pasposobni,ali panočejo sodelovati v naših naporih, da presežemo sedanje težave. Od tovrstnih kritikov še nismo slišali niti enega konstruktivne- ga predloga kaj storiti, kako delati, kako povečati proizvodnjo in izvoz, da bi ustvarili čim več za vse družbene potrebe, za razvoj, za znanost, kulturo, šolstvo, zdravstvo itd. Res je, da v našem političnem življenju mnogokrat manjka strpnosti, kulturnega dialoga, znanja, medsebojnega spoštovanja, pa tudi demokracije. Strinjamo se tudi z vsemi tistimi, ki resno razmišljajoč tem, kako bi v našem političnem sistemu na še boljši način zagotovili svobodo izražanja misli. O vsem tem, pa tudi o problemu verbalnih deliktov, lahko mirno, kulturno in demokratično razpravljamo. Ni potrebno trkati na odprta vrata, tudi to je pokazal 13. kongres. Rad bi poudaril dve stvari: Naša samoupravna socialistična družba ni in ne more biti anarhoidna, amorfna masa. Vsak njen član ima poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornost dosoljudi, do družbe in do dela. Nekateri pa terjajo predvsem pravice, terjajo od družbe vse, niso pa pripravljeni izpolnjevati svojih obveznosti in dolžnosti. Nasprotno, v časih, ki so več kot resni, ustvarjajo afere, vznemirjajo ljudi, jih odvračajo od dela, v tujini pa o Jugoslaviji ustvarjajo sliko negotovosti in nereda. Drugič, bojim se, da velikokrat za takšnimi prizadevanji, ki so maskiranaz borbo za demokracijo,stojijo sile, ki imajo za cilj izzvati v Jugoslaviji situacijo, v kateri naj bi prišledo izraza najbolj dogmatične, najbolj konservativne sile, ki nimajo ničesar skupnega z demokracijo, samoupravnimi odnosi, enakopravnostjo narodov in narodnosti, z našo Zvezo komunistov in njenim Programom. Globoko sem prepričan, da naš delavski razredinZvezaKomunistovnik-oli ne bosta pristala na kakršenkoli korak nazaj v situacije in razmere, ki smo jih že presegli, ali pa jih poznamo iz novejše zgodovine drugi h držav. K ljub temu pase moramo komunisti in vsi delovni ljudje in občani zavedati teh nevarnosti oziroma nakan sil, ki jim ni povšeči nadaljnji samostojni razvoj samoupravne Jugoslavije. Tovarišice in tovariši, Ob naših praznikih želim vsem prebivalcem treh dolin, še posebej rudarjem in Hrastničanom ob njihovem občinskem prazniku čimveč uspehov pri delu in v življenju. Odkrili bomo spomenik rodovom rudarjev. Ob tem se predvsem spomnimo vseh tistih, ki so v jamah Hrastnika, Trbovelj in Zagorja izgubili svoja življenja. še posebej tistih, kisoumrlivvelikih nesrečah v letih 1906,1932,1961 in 1971. Spomnimo se tistih, ki so izgubili svoja življenja v jamah Francije, Nemčije in Belgije, kamor so odhajali pred drugo svetovno vojno iskat svoj kruh. Spomnimo se vseh tistih, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju in jim izkažimo svoje spoštovanje! 80 let Termoelektrarne Trbovlje Kolektiv termoelektrarne Trbovlje je proslavil svoj 80-letni jubilej dne 9. julija 1986. Jubilejna proslava je potekala v širšem okviru proslavljanja dneva rudarjev in praznika kombinata in to na predvečer dneva elektrogospodarstva Jugoslavije 10. julija. V okviru jubilejnih prireditev so potekale 9. julija naslednje prireditve: — strokovno posvetovanje je bilo tega dne organizirano od 10. do 12. ure v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. Vodil ga je direktor do TET Miro Florjane. Predstavljen je bil projekt graditve TE—TO III. Po gospodarski plati ga je utemeljil in obrazložil Miro Florjane, inž., po tehnični strani Hinko Kus, dipl. inž. in po ekološki strani Miloš Vengust, dipl. inž. Predstavitev projekta poročevalcev je trajala eno uro, drugo uro pa so številni navzoči domači sodelavci in gostje stavlja-li razna vprašanja, na katera so dajali ustrezna pojasnila in odgovore vsi trije poročevalci. Razprava se je nanašala na pričetek izgradnje, financiranje, razpis licitacije, pripravljalna dela, ekologijo, deponiranje pepela in drugih odpadnih snovi, zgraditev čistilne naprave, predora oziroma premestitve železniške proge, prometno ureditev, transport premoga in odpadnega materiala, ureditev stikališča, dobavo opreme, deponijo premoga v La-konci, itd. Posvetovanja se je udeležilo okoli 80 navzočih, med njimi je bilo precej gostov iz sozd Elektrogospodarstva, Instituta Milana Vidmarja, IBE.TEŠING, itd. Razprava je dala številne odgovore na stavljena vprašanja tako, da praktično ni ostalo nepojasnjenih in nedokumentiranih vprašanj. — Druga prireditev, ki je sodila v okvir jubilejne proslave, je bila možnost ogleda prostorov in naprav v TET občanom in gostom v času od 12. do 16. ure. Organizatorji so poskrbeli za spremstvo in pa strokovna pojasnila. — Osrednji del proslave pa je bil v poznih popoldanskih oziroma večernih urah. Od 17,30 do 18. ure je Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gun-zka pripravila promenadni koncert v Delavskem domu v Trbovljah. Ob 18. uri je bila v likovni galeriji Trbovlje odprta slikarska razstava na temo: Energija — naša bodočnost. Razstavo je s priložnostnim nagovorom odprl Leopold Jamšek, inž., vodja tozd Proizvodnja električne energije, ob otvoritvi pa sta sodelovala tudi pevska zbora Zarja z dirigentom Ri-kom Majcnom in Slavček z dirigentom Jožetom Skrinarjem. Na razstavi, ki je bila nato odprta do 16. julija so s svojimi deli sodelovali člani RELIK-a Zdravko Dolinšek, Iztok Perme, Ivan Žgalin, Franc Ostanek, Milan Kuhar, Ernest Špilar, Helca Krasnik, Ivanka Uršič, Alojz Nadrah, Stanko Leskovšek in Karel Kozole ter njihov mentor Franc Kopitar, ak. slik. Skupno so pripravili za to razstavo 25 del v raznih slikarskih tehnikah. Motivi pa so bili v glavnem elektrarniški in rudarski objekti. - Ob 18,30 pa se je pričela v gledališki dvorani v Delavskem domu proslava. Za uvod je Delavska godba Trbovlje zaigrala, Zarja in Slavček pa sta zapela Internacionalo. Uvodno besedilo je imel Marjan Kmet, predsednik delavskega sveta do TET. Pozdravil je vse navzoče in se spomnil vseh umrlih in ponesrečenih sodelavcev ter padlih članov v NOB. Miro Florjane, inž., direktor do TET, je orisal razvoj Termoelektrarne Trbovlje od leta 1906 do 1986; njegov govor objavljamo v celoti v tej številki glasila. Po vmesnih recitacijah, petju in igranju, je predsednik delavskega sveta do TET obrazložil, direktor do TET pa podelil priznanja — zlate plakete nekaterim organizacijam združenega dela, ki z elektrarno sodelujejo že dolga leta, pa tudi nekaterim upokojenim in aktivnim članom kolektiva elektrarne. Vseh priznanj so podelili 30. Sledil je slavnostni govor mgr. Pavla Kunca, predsednika Republiškega komiteja za energetiko in člana izvršnega sveta SR Slovenije. Njegov govor objavljamo v celoti prav tako v tej številki. Sledil je kulturni program, na katerem so sodelovali Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gunzka, moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Rika Majcna, mešani pevski zbor Slavček, pod vodstvom Jožeta Skrinarja (oba zbora sta v DPD Svoboda Center), nadalje operni umetnik — basist Ladko Korošec, mažoretke Srednješolskega kulturnega društva Trbovlje, celotno proslavo pa je povezoval z recitacijami mgr. Jože Andrej Čibej. Zaključno besedo je imel Leopold Jamšek, inž. Vsem navzočim in sodelujočim se je toplo zahvalil za sodelovanje in nastop. Med gosti, ki so se udeležili proslave so bili poleg slavnostnega govornika mgr. Pavla Kunca še predsednik poslovodnega odbora sozd Elektrogospodarstva Slovenije Milan Krajnik, dipl. ek., član poslovodnega odbora sozd EGS Ivan Lešnik, dipl. ek., inž. predstavniki številnih kolektivov in institucij, s katerimi termoelektrarna Trbovlje sodeluje že dolga leta, predstavniki družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, častni član kolektiva kombinata Alojz Ribič, predstavniki sozd REK EK in člani kolektiva termoelektrarne ter njeni upokojena". Sceno in scenarij za proslavo je pripravil Jože Skrinar. Po proslavi je sledilo krajše tovariško srečanje v avli Delavskega doma. Kolektiv Termoelektrarne Trbovlje je na dostojen način in v okviru danih možnosti proslavil svoj 80-letni jubilej. Vse prireditve so potekale na kakovostni ravni, dobro organizirane in izpeljane, tako da bodo vsi udeleženci z zadovoljstvom lahko omenjali proslavitev 80-let-nega jubileja trboveljske Termoelektrarne. Organizatorjem in izvajalcem je treb^ dati vse priznanje. Naj na koncu omenimo še to, da bo v tem okviru po vsej verjetnosti do konca leta izšla brošura z opisom 80-letnega obstoja in delovanja termoelektrarne Trbovlje. Ta naj bi izšla že ob proslavi tega jubileja, vendar iz objektivnih razlogov gradiva ni bilo mogoče pripravi- ti v tem času. Kolektivu termoelektrarne velja vse priznanje za opravljeno delo vseh generacij ob hkratni želji, da bi kmalu pričeli z gradnjo nove TE-TO III z vsemi spremljajočimi objekti. (tl) Med objekti kontinuitete tudi TE — TO lil Dne 9. julija je kolektiv Termoelektrarne Trbovlje slavil svoj 80-letni obstoj. V ta namen je pripravil več prireditev. Na proslavi sami, ki je bila v poznih popoldanski urah, v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, je bil slavnostni govornik mgr. Pavle Kunc, predsednik Republiškega komiteja za energetiko in član IzvršnegasvetaSR Slovenije. Zaradi aktualnosti objavljamo njegov govor v celoti. Tovarišice in tovariši, danes proslavljamo dva jubileja: 80-letnico Termoelektrarne T rbovlje in dan elektrogospodarstva Jugoslavije. V spomin na velikega rojaka Nikolo Teslo so delavci elektrogospodarstva Jugoslavije in Slovenije izbrali 10. julij za dan elektrogospodarstva ob njegovi 130-letnici rojstva. Njegov sistem večfaznih izmeničnih tokov in transformacija sta osnova za sodoben prenos električne energije na velike razdalSe. Sadove njegovega dela in znanja koristi ves svet. V Jugoslaviji je zgrajena 400 kV zanka, ki nosi njegovo ime. Z njo so povezani proizvodni viri vseh republik in pokrajin v enotni jugoslovanski elektroenergetski sistem. Povezan elektroenergetski sistem omogoča optimalno izrabo proizvodnih zmogljivosti in istočasno zagotavlja veliko obratovalno zanesljivost celotnega sistema, kar pride do izraza pri medsebojni izmenjavi električne energije v okviru JUGEL-a, medsebojni pomoči ob občasnih pomanjkanjih električne energije in nudenju havarijske pomoči ob okvarah posameznih večjih elektroenergetskih naprav. Leta 1906 je bila dograjena »Na vodah« termoelektrarna z močjo 2200 kVA, kar označujemo z začetkom obratovanja Termoelektrarne Tr-bovlje. Tik pred prvo svetovno vojno so zgradili v Trbovljah na novi lokaciji ob Savi prvi turboagregat z močjo 3 MW in proti koncu prvesvetovne vojne še turboagregat z močjo 6 MW. Leta 1936 so zgradili kotel z zmogljivostjo 60 t/h, kurjen s premogovim prahom. To je bil prvi kotel na Balkanu s takim načinom kurjenja. Lahko rečemo, da je, vezano na trboveljsko termoelektrarno v Sloveniji, bilo zgrajenih velikoza takratne čase najsodobnejših tehnoloških rešitev. T akoje bil zgrajen daljnovod med HE Falo in transformatorsko postajo Laško 80 kV napetosti, kar je bilo za tiste čase nezaslišana visoka napetost. Povojno obdobje kaže tri razvojneskoke. Najprej so zgradili kotel Pauker in 20MW turbino, nato novo enoto z močjo 125 MW, v tretjem koraku pa dva plinska agregata vsak z močjo 31,5 MW. T a dva plinska agregata sta vezana tudi s parnimi turbinami in je to prva piinskoparna naprava v Sloveniji. Tako se je tradicija novitet na področju Trbovelj s tem agregatom nadaljevala. V elektroenergetskem razvoju je Slovenija nasploh prednjačila v sprejemanju najnovejših tehnoloških rešitev, tako smo med prvimi uvedli 220 in 400 kV napetost za prenos el. energije. T udi v izgradnji Termoelektrarna Šoštanj smo uvedli dvojno pregrevanje pare. In nenazadnje smo zgradili v Jugoslaviji in na Balkanu prvo nuklearno elektrarno v Krškem. Slovenija je siromašna z energetskimi viri. Po nekaterih ocenah je rjavega premoga na vseh nahajališčih 120 mio ton, čeprav je uradna ocena rezerv samo polovico od te količine. Lignita imamo v velenjskem bazenu manj kot200 mioton. Nafte in plina v Sloveniji ni v izobilju. Velik potencial predstavljajo rezerve urana. Naj večji potencial pa sigurno predstavlja možnost proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn. Ostali viri kot sončna energija, geotermalna energija in bio masa so trenutno v sekundarnem položaju. Izraba vseh teh virov energije omogoča Sloveniji samo delno pokrivanje energetskih potreb. Zato jetudi razumljiva odločitev, da se financira izgradnja energetskih objektov tudi v drugih republikah in pokrajinah. Poraba energije v Sloveniji stalno narašča. Zaradi dragih vi rov energije in tudi zaradi tega, ker vsaka proizvedena energetska enota vpliva negativno na okolje, moramo skrbno načrtovati naše bodoče potrebe in tudi bodoče vire te energije. Skratka, obnašati se moramo racionalno v danem prostoru. V predlogu dolgoročnega plana razvoja Slovenije je začrtana rast 2,9% letno do leta 2000 za koriščeno energijo. Ker je koeficient transformacije energije od primarne na sekundarno odnosno izkoristek nizek, moramo skrbeti za povečanje tega izkoristka. Z uvajanjem plina v slovenski prostor smo zmanjšali porabo tekočih goriv in tudi relativnozmanjšali onesnaževanje okolja. Predvidevamo, da bi delež trdnih goriv do leta 2000 padel od sedanjih 26% na 23%, električna energija bi povečala svoj delež od 20,2% na 23,8% in plinasta goriva od 14,6% na 18,6%. Bistveno za oskrbljenost tržišča in za industrijsko uspešno delovanje pa je seveda preskrba z električno energijo. V srednjeročnem planu 1986-1990 predvidevamo izgradnjo 347 MW novih moči. Za objekte kontinuitete je predvideno v srednjeročnem planu veliko objektov, katere je treba še medsebojno uskladiti in izbrati najprimernejše po več kriterijih. Med objekti kontinuitete tekočega srednjeročnega plana je predvide- na tudi TE-TO Trbovlje III z močjo 210 MW. Po do sedaj uveljavljenem načinu in metodi programiranja in predvidevanja za prihodnostbi morali do leta2000zgraditi dodatnih 1960 MW električnih moči. Da bi pokrili strošek tako zahtevnega investicijskega programa, bi morali zajemati zelo velik procent narodnega dohodka, in to krepko preko 25% predvidenih sredstev za razširjeno reprodukcijo kot neka sprejemljiva narodnogospodarska meja. Letna rast 4,1% v zgornji prognozi odnosno 3,5% vspodnji prognozi do leta 2000 v povečevanju električne energije iz tega zornega kota ni sprejemljiva. Porajajo se dvomi o takem scenariju, zato je podana ^ahteva, da se ponovno preverijo gospodarski načrti vseh obstoječih in bodočih porabnikov električne energije, da bi na ta način uskladili ta velik razkorak. Izgradnjo posameznih izbranih elektrogospodarskih objektov bo potrebno graditi skrajno racionalno. V družbenem dogovoru o organiziranosti elektrogospodarstva in premogovništva je sprejeta odločitev, da se organiziranje izgradnje elektroenergetskih objektov racionalizira tako, da se osnuje delovna organizacija Inženiring, ki bizdružilavta namen vse strokovne potenciale. Veliko pozornost moramo posvečati razreševanju ekoloških vprašanj vSIove-niji. Vse nove investicije morajo po kriterijih ustrezati ekološkim zahtevam. Tudi za objekte v obratovanju moramo pripraviti sanacijske programe, predvsem velja to za velike termoenergetske objekte v Šoštanju, Trbovljah in Ljubljani. Dogovorjeno je, da bomo zmanjšali emisijo S02do konca 1993. leta vsaj za 30% glede na stanje, ki je bilo ugotovljeno v letu 1980. Pri racionalni rabi energije in preusmerjanju gospodarstva v proizvodnjo z manjšo porabo energije na enoto proizvoda, zmanjševanje energetske odvisnosti od uvoza, večjem in boljšem izkoriščanju lastnih konvencionalnih virov energije smo do leta 1980 dosegli določene uspehe. Zadnja leta nam racionalna raba energije pada in je za vse nas velika družbena obveznost, da spremenimo ta trend. Ne moremo se sprijazniti, da nam stalno raste koeficient porabljene energije na enoto družbenega proizvoda. K drugačnemu razmišljanju o energiji so nas prepričali tudi osveščeni ljudje, ki nas opozarjajo na onesnaževanje okolja, na neracionalno proizvodnjo nekaterih proizvodov in neekonomsko porabo električne energije za ogrevanje. Predvidena je široka konferenca pod vodstvom Republiške konference SZDL v oktobru letošnjega leta, kjer bi v obsežni izmenjavi mnenj in mišljenj pristop do razvojaenergetikespremenili. Izkristaliziralo seje mnenje, da o energiji ne morejo in ne smejo razpravljati in odločati samo energetiki, ampak je potrebno o tem razpravljati na najširšem forumu. Odpori proti izgradnji hidroelektrarnv slovenskem prostoru so v vseh sredinah. Nujno je poiskati racionalno rešitev, kajti delež električne energije mora rasti, s tem pa tudi gradnja cenen ih elektroenergetskih virov. Verjetno je najmanj sporna izgradnja hidroelektrarn na reki Savi, zato se predvideva že v jeseni pričetek izgradnje HE Vrhovo. V razvojnih usmeritvah v Sloveniji nismo mogli mimo nuklearne energije. Prva nuklearna elektrarna uspešno obratuje v Krškem. O drugi nuklearni elektrarni, ki naj bi jo zgradili po prvotnem dogovoru med obema sosednjima republikama nekje vHrvaški, pajeravnosedaj v obravnavi lokacija in izbortehnologije. V celi Jugoslaviji je val protestov proti uporabi nuklearne energije za proizvodnjo električne energije. Ne moremo si zamisliti, da bi enostavno zaustavili Nuklearno elektrarno Krško. Tako tudi ni možno zaustaviti 145 jedrskih elektrarn, ki obratujejo v Evropi ta trenutek. Po nesreči v Černobilu smo lahko ugotovili, da je vpliv take nesreče zelo boleč celo na razdaljo nekaj tisoč kilometrov. Bili smo prepričani, da do takih katastrof ne more priti odnosno, daje verjetnost za tako katastrofo zelo majhna. O nadaljnji uporabi jedrske energije kot tretjega vira za proizvodnjo električne energije odnosno po mnenju nekaterih glavnega za bodoče rodove, ne moremo razmišljati samo v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak je to vezano tudi na odločitev drugih, predvsem naših sosednjih držav. Trenutno je gradnja jedrskih elektrarn draga, zahteva velik delež inozemskega kapitala in resno analizo varnosti in vplivanaokolje. Tudi zaradi odporov v Jugoslaviji proti izgradnji nuklearnih elektrarn in nerešenega problema o odlaganju vseh vrst radioaktivnih odpad kov je pričetek grad nje te druge jedrske elektrarne v tekočem planskem obdobju vprašljiv. V takem scenariju, ki je predviden za objekte kon-tunuitete, bi ta elektrarna verjetno prišla zadnja na vrsto. Toliko bolj moramo razmišljati o izgradnji domačih virov, to je hidroelektrarn in termoelektrarn. Družbenoekonomski položaj elektrogospodarstva in premogovništva je že nekaj let težak zato, ker cena električne energije ne pokriva niti stroškov enostavne reprodukcije. V preteklem 5-letnem obdobju je bilo samo eno poslovno leto zaključeno brez izgub. Ob analizi stanja so ugotovljene razne rezerve in so nekatere pomanjkljivosti, katere je potrebno čim preje odstraniti. Elektrogospodarstvo in premogovništvo bo moralo bo‘lj kot do sedaj analizirati tudi svojo organiziranost in na podlagi strokovnih analiz ter zaključkov kritične analize delovanja družbenopolitičnega sistema predlagati vsebinske spremembe in ne nazadnje, če bo potrebno, tudi spremembe oblike organiziranosti za dosego čim učinkovitejšega in racionalnega poslovanja. Predvsem je potrebno znotraj elektrogospodarskega sistema doseči večjo stopnjo v medsebojnem sodelovanju kot tudi v sodelovanju z upravnimi organi in samoupravnimi inštitucijami izven elektrogospodarskega sistema, kisejepri analizi sedanjegastanja pri poslovanju pokazalozapomanjkljivo. Do 30. junija Itega leta je bila pristojnost za odločanje o cenah električne energije vZveznem izvršnem svetu. Od 1. julija dalje pa se uveljavlja cena električne energije po skupnih elementih, dogovorjenih na J UGEL-u. V teh skupnih elementih je dogovorjeno, da bi v treh letih prišli do cene električne energije, ki je uveljavljena v evropskem prostoru. Že letošnje leto pa je vSIoveniji opredeljeno kot poslovno leto, v katerem mora obvezno biti cena tako visoka, da pokriva enostavno reprodukcijo. Zaradi neugodnih gospodarskih gibanjtakskok cen, to je za skoraj 100% na ceno iz lanskega leta, ni možno računati. Elektrogospodarstvo je znižalo prvotno predloženo ovrednoteno elektroenergetsko bilanco tako, da bi se pred videni prihodki lahko poravnali s predvidenimi izdatki. Ponovno se ne uresničujejo resolucijska izhodišča, da bo rast cene energije hitrejša kot rast cene industrijskih proizvodov, kar še bolj povzroča gospodarske težave v elektrogospodarskih in premogovniških kolektivih. Tovarišice in tovariši, pred nekaj dnevi se je končal 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. S tem kongresom je zaključeno večmesečno obdobje kongresov in konferenc zveze komunistov, socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze sindikatov, zveze borcev in zveze mladine. Sprejeto je bilo veliko zaključkov, delovnih dogovorov in usmeritev. Glavna ideja vseh teh konferenc in kongresov je bila boj za ekonomsko stabilizacijo naše družbe Vsi smo enotni v tem, da moramo več in bolje delati. Da moramo usmeriti naše napore v izvoz in ustvariti dohodek na svetovnem trgu. Trenutni parcialni in ozki interesi se morajo podrediti sporazumevanju in dogovarjanju o vseh vprašanjih našega ekonomskega in družbenega razvoja. Ponovno je bilo potrjeno, da se enotnosti v našem sistemu ne more graditi v večinski m preglasovanjem, ali državnimi intervencijami. Vztrajati moramo na osnovnih načelih naše družbene ureditve, na razvoju samoupravljanja, na federativni ureditvi, na enakopravnosti narodov in narodnosti in v zunanji politiki na neuvrščenosti. V realizaciji teh načel nam v našem dnevnem političnem življenju in tudi pri gospodarskem odločanju prevečkrat manjkajo strpnost, kulturni dialog, znanje in tudi demokratičnost. Do teh odločitev bomo prišli samo tako, da bomoše naprej gojili in poglobili naš samoupravni sistem in o vseh bistvenih stvareh odločali skupaj strokovno odgovorno in samoupravno. Tovarišice in tovariši, naloge, ki so bile opravljene v preteklosti v vaši termoelektrarni, so bile izraz velikih naporov in sposobnosti vseh zaposlenih vtermoelektrarni in tistihzunanjih strokovnih organizacij, ki so bile tesno povezane z razvojem termoelektrarne. Ne smemo pozabiti, da je v Termoelektrarni Trbovlje delavski razred prevzel elektrarno v upravljanje kot druga organizacija v Sloveniji, takoj za Litostrojem. Vaši načrtovalci, vzdrževalci in obrato-valci so mnogokrat opravljali težke strokovne naloge, ki so zahtevale velike napore in odrekanja celo svojim najbli-žnjim, to je svojim družinam. Vsak od vaših treh povojnih skokov je imel svojega nosilca odnosno organizatorja tega procesa. Izgradnja Pauker kotla z 20 MW enoto pripada ekipi, ki je bila koordinirana s tov. Mervičem. Izgradnja 125 MW enote je povezana z borcem —- partizanom »Petruško« — Petrom Kosom. Tretji skok, gradnja plinske elektrarne in drugega največjega dimni-^ ka na svetu je povezana z obdobjem delovnega teama, ki ga je vodil tovariš Tone Kočar. Novi skok v razvoju Termoelektrarne Trbovlje pripravlja nova mlada, ambiciozna ekipa in o tem ste imeli danes dopoldan pomembno posvetovanje. Pri vseh strokovnih odločitvah so sodelovali profesorji in strokovnjaki inštitutov iz Ljubljane. Posebno tesno je potekalo sodelovanje s strojno fakulteto in fakulteto za elektrotehniko. Nekaterim profesorjem je bila Termoelektrarna Trbovlje tretji_ dom, predvsem prof. Andree, prof. Černigoj, prof. Dolenc so bili nosilci teh nalog. Mnogo zaslug za razvoj Termoelektrarne Trbovlje je potrebno pripisati dolgoletnemu generalnemu direktorju elektrogospodarstva Slovenije tovarišu Vjekoslavu Korošcu. Vsem neimenovanim, toda enako zaslužnim tovarišem hvala za njihov prispevek k razvoju Termoelektrarne .Trbovlje. Tovarišice in tovariši, ob dvojnem prazniku, to je ob 80-letnici Termoelektrarne Trbovlje in dnevu elektrogospodarstva Slovenije želim vsem zaposlenim v Termoelektrarni T rbovlje veliko uspehov pri delu in sreče v življenju. 80 let Termoelektrarne Trbovlje Na proslavi ob 80- letnici Termoelek- Orisati 80- letni razvoj dejavnosti, kot trame Trbovlje, ki je bila 9. julija 1986 je proizvodnja električne energije, je ob-zvečer v gledališki dvorani Delavskega sežno in zahtevno delo, ki naj ga argu- doma v Trbovljah, je med drugim govoril mentira vrsta verodostojnih podatkov o tudi Miro Florjane, inž., direktor do TET. razvoju naprav in objektov, pa tudi o Iju- Govofil je o 80-letnem razvoju proizvod- deh, ki so bili in so nosilci tega razvoja, nje električne energije v Trbovljah. Zaradi že v naprej se opravičujem, ker bom v na-aktualnosti besed, ki jih je posredoval daljevanju obravnaval le tehnično plat ra-navzočim, objavljamo govor v celoti z zvoja, pa še to v skopih obrisih prelomnih namenom, da se z njegovo vsebino sezna- dogodkov, kajti svečanost proslave vseka-nijo tudi ostali člani kolektiva termoelek- kor ne dovoljuje dolgotrajnega nizanja trarne, kombinata in drugi bralci našega drobnih podatkov. Tistih posameznikov, glasila. ki so s svojim delom dolga leta prispevali Miro Florjane je dejal naslednje: in še prispevajo k razvoju naše dejavnosti, pa se bomo v nadaljevanju spomnili in se jim poizkušali oddolžiti s prigodno plaketo in zahvalo. Začetek proizvodnje električne energije v Revirjih sega prav na začetek dvajsetega stoletja. Leta 1906 je trboveljski premogovnik zgradil termoelektrarno s tremi parnimi stroji in generatorji po 1200 kV A, ki je obratovala na Vodah v Trbovljah do leta 1915. Oskrbovala je rudniške naprave, poslovne zgradbe in del stanovanj svojih delavcev, po oceni 60 odstotkov trboveljskih hiš. Za ostali del so leta 1911 ustanovili Elektriško zadrugo, ki je v Godbenem domu postavila leta 1913 dva diesel motorja z dinamoma po 25 kW. Naprava je delovala do leta 1920. Leta 1910 se je trboveljski premogovnik odločil prenesti svojo energetsko bazo na novo lokacijo ob Savi. Prvi generator, moči 3 MVA, je začel obratovati leta 1915, drugi, moči 6 MVA, pa proti koncu leta 1918. Poganjali sta ju parni turbini moči 4400 in 9000 KM. V prvem obdobju je bila elektrarna namenjena izključno za potrebe rudnika, šele kasneje, leta 1938, se je začela posredno vključevati v splošno elektrifikacijo. Leta 1925 so povezali TET in HE Falo prek razdelilne postaje v Laškem, do kamor je bil iz Fale speljan 8 kV daljnovod od Laškega do Trbovelj pa dvojni 35 kV daljnovod. TET je s tem postala le rezerva, ker je bila energija iz Fale cenejša. Leta 1936 so se v zasavskih rudnikih že srečali tudi z ekološko problematiko, in sicer tako, da so oblastveni organi odredili, da morajo rudniki vse odpadne vode pred izpustom v Savo očistiti. Odpadne vode so namreč odnašale v Savo 25 odstotkov izkopanega premoga kot odpadek, kar je bilo okrog 500 t premogovega prahu na dan. Premogokopna družba se je zato odločila, da postavi nov kotel na ta odpadni premog. Leta 1938 so dogradili kotlarno s kotlom Borsig za 60 t pare/h in postavili turbogenerator moči 12,5 MW. Odkop premoga pa je naraščal, zato so dodatno leta 1943 postavili kotel za 100 t pare/h in turboagregat moči 24 MW. To zadnje je gradilo že podjetje Energieversorgung Suedsteiermark, ki je nastalo na osnovi nemške zaplembe energetskih objektov na okupiranem ozemlju. Razvoj je bil seveda usmerjen v proizvodnjo električne energije v vojne namene. Ko je bila po osvoboditvi ta družba redno likvidirana, je prišla TE Trbovlje v Trboveljsko premogokopno družbo. Kasneje, 4. oktobra 1945, je Narodna vlada Slovenije (DES) s sedežem v Ljubljani, kamor je bila vključena tudi TE Trbovlje, do leta 1948, ko so bile DES proglašene za podjetje splošnega državnega pomena in postavljene pod administrativno operativno vodstvo Generalne direkcije elektrogospodarstva LRS. 31. marca 1949 je bila DES z odločbo vlade ukinjena in TE Trbovlje je postala novo državno podjetje, kjer je bil že 16.1.1950 izvoljen prvi delavski svet. Ob osvoboditvi je bila TE Trbovlje najmočnejša TE v Sloveniji in Jugoslaviji s svojimi 56,5 MW, njene kotle so uporabljali za preizkusno kurjenje premogov iz vseh premogovniških bazenov v Jugoslaviji, kjer danes obratujejo elektroenergetski giganti Obrenovac,_Kostolac, Koluba-ra, Kakanj, Kosovo in Šoštanj. Preizkusno kurjenje so vodili jugoslovanski strokovnjaki, da bi ugotovili najprimernejše tehnične parametre za kotlovsko opremo novih naprav. V letu 1956 je zgrajen kotel Pauker z zmogljivostjo 125 t pare/h in postavljen turboagregat moči 20 MW. Zaradi vse večjih zahtev po kalorično kakovostnem premogu so velike količine slabšega premoga ostajale v jamah neizkoriščene, zato so leta 1962 začeli z načrtovanjem novega bloka na tak premog. Leta 1964 je bila odobrena gradnja elektrarne moči 125 MW; oprema je bila poljska, izdelale pa so jo firme RAFAKO iz Raciborza, ZAMECH iz Elblaga in DOLMEL iz Wro-clava. Pri izgradnji in montaži so sodelovale domače firme Gradis, Flidromontaža, Jugoturbina, Rade Končar in druge. Poizkusno je začel blok obratovati 13. septembra 1968. Že takoj po začetku obratovanja so se pojavile težave zaradi močnega žlindranja v kurišču, zaradi česar je bila sprejeta odločitev za trajno znižanje na obratovalno moč 105 MW. Druga težava, ki je povzročila pravo ekološko katastrofo, je bil prenizek 80-metrski dimnik, ki s svojo višino ni uspel prenesti dimnih plinov preko težkih inverznih plasti nad ozkimi zapr -timi dolinami revirskih občin. Po dolgih iskanjih ustreznih rešitev je bil končno leta 1976 zgrajen 360 m visok dimnik in stanje na področju onesnaževanja ozračja v Revirjih se je znatno popravilo. Zaradi dotrajanosti sta v letu 1974 prenehala obratovati oba stara kotla Borsig, dočim so turboagregati 12, 5, 24 in 20 MW še vedno sposobni za obratovanje. Zato je bil energetski kompleks dopolnjen leta 1976 z dvema plinskima turbinama, ki jih je dobavila firma VVestinghouse v okviru nabav za NE Krško, in dvema toplotnima izmenjevalnikoma za po 60 t pare/h na izpušne pline turbin. Ta para naj bi poganjala v kombi sistemu s kotlom Pauker obstoječe tri Siemensove agregate v stari elektrarni. Ker plinske agregate poganja lahko kurilno olje, je postala proizvodnja po naftni krizi kmalu vprašljiva zaradi cene, pa tudi vrsta tehničnih pomanjkljivosti ameriške opreme je preprečila, da bi vsaj v prvih letih, ko je bila nafta še poceni, ustvarili večjo proizvodnjo. Danes imata oba plinska agregata značaj rezerve v sistemu, zaradi tega tudi kombi sistem ni aktiven. Stari agregati s kotlom Pauker predstavljajo velikega onesnaževalca zraka, zato v dogovoru v EG obratujemo le v obdobjih, ko ni vegetacije, na srečo je tudi potreba po električni energiji spomladi in poleti nizka. Sicer pa je te naprave prerasel tudi sam razvoj in proizvodnja električne energije je na njih vse prej kot racionalna. Nemoč EG, da bi kontinuirano dograjevalo svoj sis- tem v skladu s porabo, drži staro elektrarno še vedno pri življenju. Ta nekontinuiteta v razvoju dejavnosti se odraža seveda tudi v sodobnem razvoju naše DO. Tako imamo že vrsto let.pripravljen investicijski program, s katerim ponujamo slovenskim porabnikom po našem mnenju optimalno rešitev v trenutni situaciji na področju gradnje elektroenergetskih objektov, kajti realizacija bo imela vrsto pozitivnih učinkov za našo DO, za Revirje in za gospodarstvo cele republike. Kot delovna organizacija vidimo te učinke v racionalizaciji proizvodnje, saj bomo z novim objektom proizvodnjo praktično potrojili ob istem številu zaposlenih, pa tudi razpoložljivost proizvodnje električne energije bo povečana, saj bo ob prizadevanjih, ki jih imamo v smeri revitalizacije 125 MW bloka, ta prav gotovo še vrsto let solidna rezerva novemu 210 MW toplarniškemu bloku. Obetamo si, da bomo končno z modernejšo opremo dobili tudi boljše pogoje za delo, saj sedanja zastarela tehnologija zahteva veliko težkega fizičnega dela v težkih delovnih pogojih. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE 1906-1986 V okviru revirskih razvojnih načrtov ima izgradnja nove TE-TO osrednje mesto, to pa predvsem zato, ker bo kot siguren porabnik najslabših vrst premoga, ki je težko transporti bi len, omogočil nadaljnji razvoj premogovništva, ki bo s povečanimi količinami racionaliziral in pocenil proizvodnjo na enoto. Razvoj premogovništva pa je pomemben zaradi svojega obsega dejavnosti, za katero v Revirjih doslej še nismo našli alternative, na energetiko pa je pri nas vezanih tako ali drugače vsaj polovica prebivalstva. Posebej pomemben učinek pa bo imela gradnja TE-TO na izboljšanje zraka v Zasavju. Študije, ki jih je doslej izdelal Meteorološki inštitut v Ljubljani in raziskave, ki jih vodi posebna grupa pri Inštitutu Milan Vidmar iz Ljubljane, kažejo na dejstvo, da so veliki onesnaževalci, poleg starih agregatov elektrarne in dimnikov nekaterih delovnih organizacij, prav nizki dimniki individualnih kurišč in lokalnih kotlarn. Iz tega sledi logičen zaključek, da je treba ogrevanje, pa tudi pripravo tehnoloških vod prenesti v centralen energetski vir, ki pa mora biti ustrezno opremljen s čistilnimi napravami. Pri tem mora biti pridobljen še dodaten efekt v smislu racionalnejše izrabe energetske mase — to je premoga, ki se v velikem, modernem kotlu TE-TO vsekakor ekonomičneje pretvarja v toplotno energijo, kot v majhnih, neracionalnih kuriščih sedanjih proizvajalcev. V zagovor trditvi, da tudi celotnemu slovenskemu gospodarstvu ponujamo dobro, racionalno investicijsko naložbo, naj navedem nekaj dejstev: Poraba električne energije stalno narašča, posebej še ob pomanjkanju ostalih energetskih virov, zato bo energetsko gospodarstvo potrebno razvijati naprej, za kar pa prav v Sloveniji nimamo kako velikih možnosti. Zgradimo lahko še nekaj manjših HE, katerih proizvedena električna energija pa je tudi omejeno razpoložljiva, minimalno prav v zimskih mesecih, ko jo največ porabimo. Orientacija na nuklearno tehnologijo je vse bolj vprašljiva zaradi ekoloških neznank, pa tudi zaradi cene same, ki je zaradi visoke uvozne komponente v ceni uvožene tehnologije in opreme dokaj nepredvidljiva. Na področju naslanjanja na lasten energetski vir — to je premog, so možnosti prav tako omejene in jih lahko na hitro naštejemo: TE-TO Trbovlje z 210 MW, nadomestitev starih agregatov v Šoštanju in nekaj TE-TO npr. v Mariboru, Celju, Krškem in Novem mestu pa je energetska bilanca hitro zaokrožena. Objekt v Trbovljah bi z dodatno proizvodnjo približno 1 mrd. kWh prav gotovo sorazmerno dovolj prispeval v bilanci našega majhnega sistema, premog za Toplarne ob večjih urbanih naseljih pa bo potrebno zagotoviti iz novih rudnikov in iz povečanih količin v obstoječih rudnikih. Tu pa ima gradnja TE-TO v Trbovljah lahko velik prispevek. Porabila naj bi ves najslabši premog, ki ga ni mogoče prevažati na večje razdalje, obenem pa bi se sprostile količine najboljših vrst, ki jih sedaj pokurimo v individualnih kuriščih in kotlarnah v Zasavju, ker zagotavlja nov agregat tudi centralno ogrevanje s slabšimi vrstami premoga. Pomembni so tudi učinki, ki izhajajo iz same lokacije ponujene investicije. Agregat stoji skoraj v sredini Slovenije, kar vpliva pozitivno na velikost izgub v transportu električne energije do porabnikov. Stoji v neposredni bližini rudnikov, kar je zopet ugodno s stališča transportnih stroškov, pa tudi same sigurnosti dobav. Podzemni rudniki zagotavljajo ne glede na vremenske prilike dokaj konstantno proizvodnjo, to pa pomeni ob enostavnih pogojih transporta premoga na kratko razdaljo tudi visoko razpoložljivost same elektrarne. Lokacija sama pravzaprav ne more prevzeti nobene druge namembnosti, tako da postavitev ne pomeni posega v zemljišče, ki bi ga bilo mogoče kako drugače racionalneje izkoristiti. Na lokaciji sami je že zgrajenih vrsta objektov, ki bodo služili tudi novemu bloku in je zato cena dovolj ugodna. Tudi bližina Save pomeni minimalne tehnološke stroške za hladilno vodo. Navsezadnje pa imamo v Trbovljah tudi že formirane kadre v proizvodnji električne energije, ki že leta in leta dokazujejo, da je tudi iz slabega premoga in na slabih napravah mogoče proizvesti pomembne količine električne energije. Medtem ko vršimo pripravljalna dela za gradnjo novega toplarniškega agregata, pa potekajo naša prizadevanja v smeri racionalne izrabe instaliranih kapacitet in usposabljanja za čim višjo stopnjo razpoložljivosti. Tako smo v letu 1981 in 1985 praktično popolnoma obnovili 380 t kotel, ki bo z vgraditvijo izpihovalcev saj omogočal proizvodnjo z močjo 120 MW, kar je bilo doslej zaradi znanih težav z žlindranjem nemogoče dosegati. Na tej napravi so bile izvršene tako imenovane profilaktične meritve, katerih rezultati so popolna orientacija v programu izvajanja revitalizacije vitalnejših delov bloka. Ta program se bo odvijal v naslednjih letih in večji poseg je predviden za leto 1988, ko bomo rekonstruirali turbino tega 125 MW bloka, predvsem v cilju doseči boljše dinamično stanje naprave, potrebni pa so še obnovitveni posegi na mlinih, transportu premoga, pepela itd. Vsa ta prizadevanja potekajo v, tudi za energetsko gospodarstvo, izredno zaostrenih pogojih. tako da se poleg problematike na tehnič-no-tehnološkem področju srečujemo tudi s težko finančno situacijo. Dohodkovni odnosi, ki v svoji materializaciji ne zagotavljajo sredstev niti za enostavno reprodukcijo, povzročajo težave tako v poslovanju kot tudi v sferi samoupravnega odločanja. Vse bolj se pri delavcih pojavlja občutek samoupravne nemoči, enako nemoč pa je čutiti tudi na poslovnem področju. Upamo, da se bodo gospodarske razmere stabilizirale, vsaj toliko, da bomo za tekoče leto vedeli, kako naj načrtujemo svoje poslovanje in kakšni rezultati zadostujejo, da opravičimo obstoj svojega delovanja. Zaenkrat polagamo posebno pozornost izvršitvi planskih obveznosti in temu, da porabljena sredstva ostajajo v okviru možnosti, ki jih daje skupni prihodek. To pa zadnje čase pomeni, da so vprašljiva celo sredstva, ki bi jih bilo nujno potrebno nameniti za vzdrževanje naprav, da ne bi propadale. Zadnje čase se sicer odvija določena aktivnost v republiki za reševanje problemov v energetiki, upamo da bodo te aktivnosti posebno močne prav v smeri zagotavljanja pogojev za nemoteno delo sistema v tehnično tehnološkem smislu in da se ne bodo zaustavljale na manj pomembnih vprašanjih. Prepričani smo, da so težave v našem gospodarstvu le prehodnega značaja, da je dolgotrajno razpravljanje o nadaljnjem razvoju energetike samo previdnejši pristop, da v težki situaciji ne bi v naglici pogrešili, tako kot smo mnogokrat doslej. Zato se trudimo, da bi tako ravnali pri našem vsakodnevnem delu, kot tudi pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, za katerega smo prepričani, da se ne bo ustavil pri 80 letih. Projektna predstavitev TE - TO III Pred dnevom praznovanja 80-ietnice Termoelektrarne Trbovlje je 8. julija v dopoldanskih urah v organizaciji Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin Trbovlje potekala v prostorih druž-beno-političnih organizacij razprava o predvideni gradnji TE—TO v Trbovljah. Udeležili so se je predstavniki revirskih občin in družbeno-političnih organizacij ter novinarji. Razprava je bila po podani obrazložitvi po gospodarski, tehnični in ekološki plati zelo razgibana. Prevladovala je v razpravi ekološka plat bodočega novega objekta. Naslednji dan, to je 9. julija, pa je potekala v predavalnici Delavskega doma Trbovlje od 10. do 12. ure razprava v zvezi s predstavitvijo projekta TE-TO III. Razprave se je udeležilo okoli 80 navzočih. Poleg domačih udeležencev so bili na tej predstavitvi navzoči tudi predstavniki in strokovni delavci sozd Elek- trogospodarstva Slovenije, Instituta za elektriško gospodarstvo Milana Vidmarja, IBE itd. Projekt je po gospodarski plati predstavil Miro Florjane, direktor do Termoelektrarna Trbovlje, ki je tudi vodil posvetovanje, po tehnični plati je projekt predstavil Hinko Kus, dipl. inž., po ekološki plati pa Miloš Vengust, dipl. inž., oba strokovna sodelavca do TET. Predstavitev projekta je trajala eno uro, eno uro pa je trajala nato razprava. Številni navzoči so stavljali razna vprašanja, ki so se nanašala na predviden pričetek in konec gradnje, razpis natečaja, financiranje, ekologijo, gradnjo spremljajočih objektov (predora za železnico, transportne poti za premog, deponijo premoga itd.). Bralcem našega glasila posredujemo vsebino projektne predstavitve nove TE -TO lil v Trbovljah, ki so jo tako 8. kot 9. julija navzočim posredovali omenjeni trije predstavniki TE—TO. Priprave na izgradnjo TE - TO III Trbovlje TE-TO III TRBOVLJE v širšem obsegu sestavljajo naslednji objekti: TE-TO TRBOVLJE, DEPONIJA PREMOGA LAKONCA, STIKALIŠČE 110 kV TRBOVLJE. Izgradnjo deponije premoga Lakonca povezujemo z izgradnjo TE—TO TRBOVLJE, samo stikališče 110 kV Trbovlje pa je treba obnoviti in razširiti neodvisno od izgradnje TE-TO TRBOVLJE. TERMOELEKTRARNA TOPLARNA Imenski podatki TE-TO TRBOVLJE je proizvodni objekt ?a nu zboru je dirigiral eno pesem tudi Rihard Majcen, zborovodja moškega pevskega zbora Zarja Svobode Center Trbovlje, sicer pa naš sodelavec. Mešani pevski zbor Svobode II Trbovlje je v času od 25. do 28.6.1986 letoval v domu litijske predilnice v Novigradu. V tem času so imeli pod vodstvom Helge Brinar intenzivne pevske vaje, pripravili pa so tudi tri javne koncerte tako v domu litijske predilnice, v domu počitniške skupnosti Hrastnik in v domu paraplegikov Počitniške zveze Gorenjske. Delavska godba Trbovlje je v času od 4. do 8. julija gostovala v Ludvvigsburgu — ZR Nemčija. Na povabilo glasbenega društva OSSVVELL E. V. so se udeležili mednarodne glasbene revije. S svojimi tremi koncerti so v celoti osvojili občinstvo z viharnimi ovacijami. Te pašo seveda sledile odličnemu nastopu 65 trboveljskih godbenikov. Delavska godba je zapustila pri poslušalcih močan in globok vtis na tem mednarodnem glasbenem prazniku. Likovne razstave Od 15.6. do 31.7. je Jernej Kreže st., član RELIK-a, razstavljal svoja dela v lignitu v Ljubljani v zgradbi elektrogospodarstva. Tema razstavljenih del v lignitu — delo rudarjev na odkopu. V mesecu juliju rastavlja Helca Krasnik, članica RELIK-a 10 svojih najnovejših akvarelov, z motivi iz gorske in zasavske pokrajine. Tokrat so ji bile posebno pri srcu stare domačije. Od 9. do 16.7.1986 je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu likovna razstava na temo: Energija — naša bodočnost. Pripravili so jo v počastitev 80-letnice Termoelektrarne Trbovlje. 12 članov RELIK-a in akademski slikar Franc Kopitar so za to razstavo pripravili skupno 25 del, ki so se motivično nanašala na elektrogospodarske in rudarske objekte. Ob otvoritvi sta nastopila pevska zbora Zarja in Slavček. V juniju je v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah razstavljal Zdravko Dolinšek, član RELIK-a. Na desetih platnih je predstavil zasavsko krajino v oljni tehniki. Sicer pa je Zdravko Dolinšek znan kot zelo uspešen umetni oblikovalec žlahtnih Dne 8. julija se je dogodila koncem dopoldanskega šihta približno 30 m pred izhodom iz jame Kotredež huda rudarska nesreča. Lokomotiva, ki je vlekla jamske vozičke, je povozila Ivana Hribarja (17), rudarja — kopača, doma iz Podvin pri Zagorju. Na tem delu je rov zelo ozek. Zaradi posledic nesreče, ob nesreči je pokojni Ivan Hribar izgubil obe nogi, je v popoldanskih urah umrl v trboveljski bolnici. Ob veliki udeležbi rudarjev iz Zagorja in sosednjih rudnikov Hrastnika in Trbovlje ter drugih občanov so se od pokojnega Ivana Hribarja lepo in občuteno poslovili predstavniki rudnika Zagorje na zagorskem pokopališču. Dne 10. julija se je dogodila na gradbišču DO RGD - tozd RIG v Rudniku urana Žirovski vrh huda nesreča. Zaradi posledic te nesreče je umrl 27 let star rudar - kopač Seraf in Bilič, njegov so- kovin, za kar je prejel že številna tudi mednarodna priznanja. Od 3. do 27. julija so razstavljali v galeriji kulturnega centra Miška Krajnca v Murski Soboti izkušeni likovniki iz Zasavja. S svojimi deli so se predstavili Nikolaj Beer, Jože Ciuha, Leopold Hočevar, Branko Klančar, Janez Knez, Janez Knez — Mišo, Franc Kopitar, Tone Leskovšek, Jože Miglič, Polde Mihelič, Milan Rijavec, Ana Marija — Vlaj. Pripravili so jo v počastitev dneva borcev. 10. julija se je pričela na Izlakah v Medijskih Toplicah 23. slikarska kolonija Izlake — Zagorje, najstarejša slikarska kolonija v Sloveniji. Udeležilo se je je 13 slikarjev, in to Franca de Groen, Henk Mual, Johhana Vaatstua in VVilliam van Veen iz Groeningena — Nizozemska, Tone Atanasovski iz Kumana, Vladimir Jankovič iz Aleksinca, Miloš Lovrenčič, Tone Seifert in Marjan Skumavc iz Ljubljane, Rudi Uran iz Maribora, Zlato Rudolf iz_ Litije, Janez Knez iz Trbovelj in Samo Šilesiz Zagorja. Ostale prireditve Sredi julija letos je kino klub mladih iz Zagorja dobil na "mali Puli" v Pulju dve priznanji. Na festivalu kratkometraž-nega filma amaterskih delavcev je ta klub dobil srebrno plaketo, Zlatko Benko, član tega kluba, pa je dobil zlato plaketo za snemanje filma "Odmiranje kmečkega življa na vasi". Zveza kulturnih organizacij Zagorje je skupno z Delavskim domom Zagorje pripravila razstavo z naslovom: Čas naših prvih knjig. Fotografije so predstavile naslovne strani Trubarjevih' knjig in njegovih sodobnikov, prepise Trubarjevih besedil, fotokopije rokopisov, pisem, risb, zemljevidov slovenskih dežel itd. Razstavo so zaprli 6. julija, pripravili pa so jo v počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja. (tl) delavec 27-letni Mu ha med Mehmedovič pa je bil ob tej nesreči hudo ranjen. Do nesreče je prišlo med delom v jami, 150 m globoko. Pogreb pokojnega sodelavca Seraf in a Biliča je bil v njegovi rojstni vasi Grahovčiči pri Travniku ob navzočnosti njegovih delovnih tovarišev iz DO RGD in številnih vaščanov ter sorodnikov. Vzroke obeh nesreč so raziskovali pristojni inšpekcijski, varstveni in varnostni organi. Člani kolektiva kombinata smo ob izgubi obeh zvestih in marljivih delovnih tovarišev hudo prizadeti. Pogrešali ju bomo tako pri delu, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Delo rudarjev je težko in nevarno, kljub vsej moderni tehniki, in se morda tega dejstva prav zavemo šele ob grobu ponesrečenih rudarjev. Ne bomo ju pozabili. Nagrade inovatorjem v Trbovljah in Hrastniku V začetku julija je občinska raziskovalna skupnost Trbovlje podelila nagrade za inovacijske in raziskovalne dosežke v občini Trbovlje. Prejeli so jih: — 1. nagrado Zdravko Bočko iz STT, — 2. nagrado Jani Deželak iz Iskre, tovarne polprevodnikov, — 3. nagrado Rudi Dornik, Ivan Sovre, Milenko Mraz, Zoran Višnikar, Matjaž Polutnik, Mirko Prosenc, (vsi iz Iskre Trbovlje), Bojan Ličar, Janez Zakonjšek (STT) in Jože Štrajhar (REK EK -DO RGD, tozd IMD). Pred letošnjim praznikom občine Hrastnik je občinska raziskovalna skupnost Hrastnik podelila nagrade za sprejete inovacije. Letos so nagrade prejeli: Bojan Frangeš, Niko Kavšek, Peter Marinkovič, Srečko Jakšič, Rado Gujidič, Jože Gregorinčič, Franc Drnovšek, Janez Ško-bič, Jože Mejač, Franc Jerman^ Egidij Kmetič, Avgust Fišnar, Ferdo Žlindra, Jože Godicelj, Stojan Binder, Samo Klemen, Franc Korbar (iz Steklarne — Sijaj), Boris Kreže, Radoš Zornik, Franc Kreže, Anton Potušek, Anton Kosem, Ivan Kovač, Branko Peklar, (iz tovarne kemičnih izdelkov), Jana Surina, Jožica Špajzer, Darinka Gašparut, Cvetka Pogačnik, Vladimir Jutriša (iz Jutranjke — Dol). Tako v Trbovljah kakor tudi v Hrastniku pogrešamo nagrade inovatorjem iz ozdov sozd REK EK. Po vsej verjetnosti tozdi svojih inovatorjev oziroma njihovih inovacij niso prijavili ali pašo jih prijavile prepozno. Vemo, da so med člani kolektiva našega kombinata številni inovatorji s pomembnimi inovacijskimi dosežki. To dokazujejo tudi letos podeljene nagrade in priznanja ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata. Čestitamo! (tl) Izgubili smo dva člana kolektiva Rudarstvo in energetika doma in po svetu Bosansko — hercegovski rudarji izpolnjujejo načrt V letošnjem I. polletju so rudarji Titovih premogovnikov — Tuzla, nakopali 7,13 milijona ton premoga. V pogledu izpolnjevanja načrta je to 27.000 ton več, kakor pa so ga nakopali v I. polletju preteklega leta. Čeprav so imeli zastoje v proizvodnji premoga tako v Zenici, kakor tudi v Mostarju in so imeli tudi večje težave, na katere niso računali, bosansko — hercegovski rudarji le izpolnjujejo sprejete načrte proizvodnje premoga in v glavnem zadovoljujejo porabnike. V Titovih premogovnikih so pospešeno pripravljali uporabo novih skupnih meril za izračun novih cen premoga in odpravljanje razlik med cenami posameznih vrst energije, pa tudi med cenami drugega blaga. Kakor nam je znano, so bile nove cene uveljavljene v začetku julija tega leta. Akumulacijska jezera so polna vode V začetku julija so v skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu razpravljali o tem, ali naj vodo v akumulacijskih jezerib hranijo za kasnejša obdobja ali pa jo porabijo za proizvodnjo električne energije že sedaj. Tako idealnih hidroloških prilik, kot so bile letos v Jugoslaviji, že ni bilo 40 let. Padavine so bile najizdatnejše v tem obdobju. Zato so bile hidroelektrarne tudi glavni nosilec proizvodnje električne energije v prvem polletju. V akumulacijska jezera HE se je v I. polletju nateklo toliko vode, da bi lahko proizvedli 4,6 milijarde kWh električne energije. Jezera so bila skoraj polna, saj znaša skupna zmogljivost le-teh okoli 5,3 milijarde kWh. Doslej v akumulacijskih jezerih nikdar ni bilo toliko vode. Zato se pojavlja vprašanje, kaj bi bilo smotrneje oziroma gospodarneje, čakati na sušna oziroma zimska obdobja ali akumulirano vodo takoj porabiti za proizvodnjo elektrike. Na seji izvršnega odbora združenja so predlagali, da bi akumulirano vodo hranili za zadnje tri mesece letošnjega leta, ko je običajno elektrike najmanj pa tudi najbolj potrebna je. Računajo, da bo jesen sušna, zato bo akumulirana voda prišla še kako prav. Sedanje dnevne potrebe po elektriki se gibajo med 150 milijonov in 170 kWh, pozimi pa so znašale dnevne potrebe tudi od 235 do 245 milijonov kWh. Kakšna bo poraba elektrike naslednjo zimo, je vprašanje, ker sta se tako elektrika kot premog podražila in-marsikdo od kupcev oziroma porabnikov, se bo v okviru danih možnosti vnovič orientiral na uporabo plina in mazuta. Porabniki energije so se doslej vedno prilagajali danim okoliščinam. Modernizacija premogovnikov v Maroku V Maroku so pred kratkim razpisali mednarodni natečaj za izdelavo in opre- mo 990 m globokega jaška Džerada. Ta projekt je le del programa, vrednega 74 milijonov dolarjev, ki zasleduje cilj povečane proizvodnje premoga v tem premogovniku. Dela bi trajala od februarja 1987 do julija 1989. Kitajska prva med proizvajalci premoga Lansko leto je Kitajska prevzela ZDA prvo mesto med svetovnimi proizvajalci premoga. V tej veliki državi so ga nakopali 812 milijonov ton, medtem ko so ga v ZDA nakopali le 745 milijonov ton. Podatke je posredovala družba SHELL. Čeprav so Kitajci dosegli najvišji proizvodni odstotek, pa so proizvedli lani 18 milijonov ton premoga manj, kot so sprva predvideli. Vendar pa njena vsakoletna rast proizvodnje zagotavlja, da bodo do konca tega stoletja dosegli letno po 1,2 milijarde ton premoga. Kitajska izvaža od skupne nakopane količine premoga le 2,5 %. Razlog je v tem, da skoraj ves premog porabijo na domačem trgu, ker imajo probleme z ostalimi viri energije. Že letos pa nameravajo izvoz povečati, da bi na ta način prišli do večjega priliva trdnih valut. V skupni proizvodnji premoga na Kitajskem je rjavi premog udeležen s 50 %, črni s 30 %, antracit pa z 20 %. Presežek elektrike in premoga na Kosovu V Elektrogospodarstvu Kosova se ubadajo z vprašanjem, kam s presežki električne energije. Kot smo že omenili, so bili letos vremenski pogoji v pogledu padavin zelo ugodni. Zato je bilo dovolj elektrike iz HE, manj pa so obratovale termoelektrarne na premog. Zato se je hitro zmanjšal interes kupcev, predvsem preostalih elektrogospodarskih organizacij v državi, za energijo iz kosovskih termoelektrarn. Dovčerajšnji koristniki so se obrnili k cenejši elektriki iz hidroelektrarn. Zato je proizvodnja v kosovskih termoelektrarnah precej manjša, tako da od petih blokov obratujeta le dva. V prvih pe-tih mesecih letošnjega leta so termoelektrarne Kosova dobavile 14 % manj energije kakor je določal načrt. To pa pomeni 300 milijonov kWh manj, kot je bilo predvideno. To pa je povzročilo tudi pomembno zmanjšanje porabe premoga in ustvarjanje velikih zalog le-tega. Na deponijah termoelektrarn Kosovo in Kosovo B imajo trenutno 1,15 milijonov ton premoga. To se ni zgodilo že dolga leta. Veter za električno energijo Pričela bo obratovati naprava za pretvarjanje eolske — vetrne energije v električno energijo. Naprava ima moč 500 KW in bo pričela obratovati prihodnje leto v ZDA v Teksasu. To bo največja naprava v ZDA. Naprava bo delovala le z eno rotorno eliso, katere hitrost vrtljajev se bo prilagajala računalniško na temelju moči vetra. Pri hitrosti vetra 45 km na uro se bo elisa rotorja obrnila 37,5-krat v minuti. Kakšen bo končni učinek, pa ni znano, domnevajo pa, da bo zadovoljiv. Delegati o proizvodnji premoga v naslednjih letih Delegati Skupščine splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije so koncem junija razpravljali o možnostih proizvodnje premoga v naslednjem obdobju. Po programu je predvideno, da naj bi znašala ta proizvodnja v letu 1990 okoli 92, v letu 1995 pa okoli 120 milijonov ton vseh vrst premoga. Koncem tega stoletja naj bi proizvodnja premoga znašala že okoli 160 milijonov ton. V programu je predvideno tudi, kako naj bi financirali bodoči razvoj ter modernizacijo in odpiranje premogovnikov. Če bo imel premog realno ceno, bi premogovniki lahko sodelovali pri investicijah v višini okoli 25 %. Sporna pa so sredstva pri združevanju. Elektrogospodarstvo samo nima denarja, ker plava v izgubah, kar je povezano tudi s premogovniki. Tudi dinar, ki priteka iz nafte, gre pogosto mimo premogovnikov. Ta dinar potuje skozi številne roke, dokler ne pride do rudarjev. Takrat pa zaradi naraščanja inflacije predstavlja znesek le še polovico prvotne vrednosti. Tako visoko proizvodnjo premoga pa naj bi spremljale tudi strokovne institucije. V Rudarskem institutu v Beogradu je zaposlenih blizu 340 delavcev, od katerih jih ima več kot polovico visoko strokovno izobrazbo. Lani so ti delavci zaslužili povprečno le 59.000 din mesečno, zato bo te strokovnjake težko zadržati pri nizkih osebnih dohodkih. Oprema je dotrajana in je stara od 15 do 20 let. Nič bolje pa ni v ostalih raziskovalnih institucijah. Nove rezerve premoga v Baljevcu Ibarski rudniki črnega premoga iz Ba-Ijevca na Ibru podvzemajo številne ukrepe za odpiranje novih ležišč premoga. Pomoč pri odkrivanju rudnih rezerv so nudili tudi Republiška in regionalna interesna skupnost za geološke in rudarske raziskave. Odprli so novo jamo Jarando v Baljevcu in Studenice v Ušču. Tu postaja možnost proizvodnje črnega premoga okoli 300.000 ton letno. Ta premog ima od 5.800 do 6.000 kcal in ga na veliko uporabljajo v industriji. Predvsem ga kupujejo tovarne v Čačku, termoelektrarna Morava v Svilanjcu, jugoslovanske železnice itd. V kolektivu načrtujejo, da povečajo proizvodnjo in da določene količine ponudijo tudi drugim kupcem v državi. Skupna vlaganja na Kosovu V drugi polovici junija je potekala na seji izvršnega sveta SAP Kosovo tematska razprava o sprejetju skupnega načrta razvoja skupnosti jugoslovanskega elekt- rogospodarstva za tekoče srednjeročno obdobje in do leta 2000. Podprli so predloge sozda Elektrogospodarstva Kosovo za skupno izgradnjo elektroenergetskih zmogljivosti. Objekte bi gradili in opremljali na temelju združevanja dela in sredstev z elektrogospodarskimi organizacijami drugih republik in pokrajine Vojvodine. Zainteresiranim elektroenergetskim organizacijam v državi bodo ponudili projekt revitalizacije in rekonstrukcije TE Kosovo. Podlaga za skupna vlaganja so predvideni presežki električne energije s katerimi bo elektrogospodarstvo Kosova razpolagalo v naslednjem obdobju. V okviru izgradnje druge faze termoelektrarne Kosovo B bo ponudena skupna izgradnja drugega bloka s po dvakrat 300 MW. S tem bi zadovoljili potrebe porabnikov na Kosovu, pokrili pa bi tudi bilančne manjke električne energije v posameznih elektrogospodarskih organizacijah. Podprli so tudi predlog za zgraditev energetskega kompleksa z zmogljivostjo 2100 MW, na podlagi kosovskega lignita, sprožena pa je bila tudi možnost skupnega vlaganja dela in sredstev zaradi zagotovitve potrebnih količin premoga. Upoštevano pa je bilo mnenje, da zgraditev tako velikih termoenergetskih zmogljivosti terja tudi razvoj spremljajočih objektov s področja strojegradnje, ki bi jih zgradili na temelju združevanja dela in sredstev z ozdi iz drugih delov države. V septembru posebna konferenca IA EA Zaradi pospešitve mednarodnega sodelovanja na področju varnega obratovanja jedrskih elektrarn se bo 24. septembra letos sestala na Dunaju konferenca 112 držav članic OZN - Agencije za atomsko energijo — IA EA. To bo največja konferenca po jedrski nesreči v Černobilu — SSSR. Države bodo v glavnem zastopali predstavniki na ravni ministrov. Na konferenci bodo podali celovito poročilo mednarodnih ekspertov o jedrski nesreči v Černobilu z ustrezno oceno. Pred konferenco se bodo sestali strokovnjaki, ki bodo pripravili dva sporazuma o mednarodnem sodelovanju v primeru nesreče na jedrskih elektrarnah. Eden teh sporazumov bi se nanašal na obvezno hitro informiranje javnosti, drugi pa na obvezno mednarodno pomoč ob nesrečah. Obstaja pa tudi možnost, da bi na konferenci zahtevali, da je treba obvestiti javnost tudi v primerih okvar na vojaških jedrskih instalacijah, če bi pretila nevarnost radiacije tudi preko meja določene države. Despotovac povečuje proizvodnjo Po poskusnem delu je "shodila" mehanizacija v jami Jelovac pri Despotovcu. Ta omogoča mesečno proizvodnjo okoli 17.000 ton premoga, kar pomeni, da bi lahko do konca leta iz tega odkopa oziroma jame nakopali več kot 130.000 ton premoga, prihodnje leto pa že okoli 210.000 ton. Nova mehanizacija je ne le omogočila proizvodnjo premoga, pač pa tudi zagotovila varnost pri delu. Zato se bo investicija v višini 400 milijonov dinarjev hitro obrestovala. Sovjetska zveza povečuje rezerve premoga V Sovjetski republiki Kazahstan blizu jezera Šubarhol so odkrili nove rezerve premoga za koksanje. Te cenijo na okoli 2 milijardi ton. Na tem območju naj bi odprli tri nove premogovnike s površinsko eksploatacijo in to do leta 1990. Vsi trije naj bi imeli zmogljivost 22 milijonov ton letno. Štavalj povečuje proizvodnjo Po dosedanjih raziskavah sodeč znašajo rezerve premoga v premogovniku Štavalj pri Sjenici okoli 200 milijonov ton. Vse te rezerve so primerne za eksploatacijo. Rudnik naj bi v prvi fazi nakopal letno okoli 300.000 ton premoga, po končani II. fazi pa še 1,2 milijona ton. V primeru, če bi zgradili TE z močjo 200 MW, kar v tem rudniku načrtujejo, bi za njene potrebe letno zagotavljali milijon ton premoga. Pospešitev izgradnje TE Drmno Izvršni svet Sap Vojvodina je junija letos na svoji seji obravnaval vzroke kas-nitve del pri izgradnji termoelektrarne in premogovnika Drmno pri Kostolcu. Sklenili so, da bodo predlagali izvršnemu svetu SR Srbije sprejetje ukrepov, da bi pospešili izgradnjo te TE in premogovnika. Govor je o skupnem financiranju izgradnje premogovnika in termoelektrarne, v katerem Srbija in Vojvodina sodelujeta vsaka po 50 % vrednosti objekta. Vojvodina bo z zgraditvijo teh objektov zagotovila 1,8 milijarde kWh elektrike letno ali četrtino skupne porabe elektrike v tej pokrajini. Izvršni svet te pokrajine pa je posebno pozornost pokazal do dolgoročnega programa izgradnje elektroenergetskih objektov v Vojvodini in drugih krajih države, zaradi zagotovitve zadostnih količin elektrike porabnikom v Vojvodini. Ključni problem pa je pomanjkanje denarja za te namene. Samo letos manjka okoli 12 milijard dinarjev, ne le za dograditev termoelektrarne Drmno, pač pa tudi za eksploatacijo premoga pri Kovinu in termoelektrarne I v Zrenjaninu. Pri Ilirski Bistrici je še premog Rudnik lignita Koseze pri Ilirski Bistrici so leta 1945 zaprli zaradi nerentabil-nosti. Rudniške naprave so ostale, vendar pa jih je zob časa precej načel. Ni dolgo tega, kar je Geološki zavod iz Ljubljane opravil raziskave in ugotavljal, količino in kakovost zalog premoga na tem območju. Našli so premogov sloj 53 m pod površino in ugotovili, da je kar precej debel. Če bodo nadaljnje raziskave in izračuni pokazali rentabilnost pridobivanja premoga, bi morda v doglednem času vnovič odprli ta premogovnik. Tudi tu so delavci Geološkega zavoda našli večje količine kakovostne gline. Proizvodnja premoga na Poljskem V preteklem letu so v 63. premogovnikih na Poljskem nakopali 194 milijonov ton črnega premoga. To pomeni, da je Poljska na četrtem mestu, takoj za Kitajsko, ZDA in Sovjetsko Zvezo. Devet rudnikov lignita s površinskim kopom pa je nakopalo v preteklem letu še 40 milijonov ton lignita. To pa je bilo dovolj, da so pokrili 25 % potreb poljskih termoelektrarn. Med proizvajalci lignita zavzema Poljska danes šesto do sedmo mesto na svetu. Največji poljski rudnik lignita je začel z delom leta 1980. Ta leži 150 km jugozahodno od Varšave — Belhatov. Predvidevajo, da bi v letu 1988 v tem rudniku nakopali 39 milijonov ton premoga, medtem ko je lani znašala proizvodnja premoga v tem rudniku 17 milijonov ton, letos pa naj bi znašala 24 milijonov ton. V poljskem gospodarstvu ima premog ključno mesto kot vir energije, pa tudi kot izvozno blago. V letu 1984 so izvozili preko 43 milijonov ton, leto poprej pa 35 milijonov ton. V rudarski industriji je zaposlenih 450.000 delavcev. Poleg tega imajo na Poljskem 20 tovarn za proizvodnjo rudarske opreme, ki zadovoljujejo 90 % domačih potreb. Rezerve premoga na Poljskem cenijo na 62 milijard ton. Samo v bazenu gornje Šlezije je odkritih 400 ležišč premoga, od katerih je 200 zanimivih za industrijsko eksploatacijo. Večina aktivnih kopov leži v globini od 300 do 1000 m, povprečna debelina premogovega sloja pa je 1,5 do 3 m. Ta bazen leži na območju 4.500 km2 na poljskem območju in še na 1000 km2 v CSSR. Stara jama v Zenici dela z vsemi zmogljivostmi Po jamskem požaru so ustavili pridobivanje premoga v stari jami zeniškega rudnika rjavega premoga in pred kratkim so vnovič obnovili proizvodnjo v tej jami. Ta dosega dnevno proizvodnjo v višini 1000 ton. Požar, ki se je pojavil sredi februarja letos, je povzročil poleg izgube treh človeških življenj tudi veliko materialno škodo, ki jo cenijo na okoli 650 milijonov din, pri čemer pa vrednost izgubljene proizvodnje ni všteta. Po zatrjevanju pristojnih so posledice požara na rudarski opremi v celoti stornirane, tako da je možno iz jame pridobiti dnevno po 1000 ton premoga, kar je tudi sicer povprečna načrtovana dnevna proizvodnja. Zeniški rudarji računajo, da bo letošnja proizvodnja ugodna, kljub dosedanjim težavam, ki so jih spremljale v štirih jamah. Računajo, da bi lahko letos nakopali tudi do 20 % premoga več kot lani. Pri tem jim v mno-gočem pomaga proizvodnja s površinskega kopa Moščanica. Gradili bodo drugo fazo termoelektrarne Gacko V delovni organizaciji Rudnik in termoelektrarna Gacko, ki je združena v Sozd Elektrogospodarstvo BiH, so v teku priprave za zgraditev II. faze rudnika in termoelektrarne Gacko. Tudi ta blok bo imel tako kot prvi moč 300 MW in letno proizvodnjo elektrike okoli 1,5 milijarde kWh. Pristojni organi elektrogospodarstva BiH so sprejeli sklep o zidavi tega objekta kontinuitete, katerega izgradnja, tako ocenjujejo, bi lahko bila končana v letu 1992. TE Gacko II bo projektirana za porabo lignita slabše energetske vrednosti od tistega, ki ga potrebuje TE Gacko I, da bi se na ta način izognili problemom v proizvodnji elektrike, s katerimi se srečuje prvi blok. Iskanje novih nahajališč premoga ... V Sloveniji bo v prihodnjih petih letih namenjenih 47 milijard dinarjev za nadaljnje raziskave nahajališč premoga, nafte in plina ter uranove rude. Od tega bodo okoli 25 milijard dinarjev namenili za raziskave novih in že obstoječih nahajališč premoga. Blizu 8 milijard pa bo namenjenih za raziskave na uranovo rudo. Geološki zavod Slovenije bo še tudi v bodoče raziskoval območje Titovega Velenja in Šoštanja. Načrtujejo hidrološke in geomehanične raziskave z namenom, da bi ugotovili, kako bi lahko kopali premog pod sloji, na območju katerih je mnogo vode. Podobne raziskave bodo opravili tudi v Hrastniku in Kanižarici. Svetovni proizvajalci premoga Na svetu se je količina nakopanega premoga v letu 1985 povečala za 5 % napram letu 1984, medtem ko se je poraba nekoliko zmanjšala. Iz naslednjega pregleda je razvidno, koliko premoga nakopljejo najpomembnejši proizvajalci (v milijon tonah): 1985 1984 1983 Kitajska 812 732 657 ZDA Sovjetska 754 761 664 zveza 651 555 509 Poljska Južna 192 192 191 Afrika 171 158 146 Indija 155 145 135 Avstralija Velika 126 115 109 Britanija 94 51 122 ZR Nemčija 89 85 90 Jugoslavija 65 59 ostali 250 246 274 ves svet 3204 3040 2897 Stanari imajo nov bager Na površinskem kopu rudnika lignita Stanari je v drugi polovici junija pričel poskusno obratovati velik bager za posnemanje, prevoz in odlaganje jalovine. S tem so ustvarili pogoje, da bo znašala letna proizvodnja lignita 1 milijon ton, namesto dosedanjih 650.000. Združeni za izdelavo rudarske opreme Strojna industrija Niš, tovarna Ivo Lola Ribar in Kolubara Metal so sklenili, da bodo s skupnimi močmi v prihodnjih dveh letih izdelali in montirali najsodobnejšo opremo za potrebe tamnavskega kopa — zahodno polje v Lajkovcu. Vrednost dveh rudarskih bagrov po sklenjenem sporazumu znaša 7,2 milijarde dinarjev. Jugoslovanski izdelovalci rudarske opreme so tokrat prvič prevzeli podobno delo ob sodelovanju zahodnonemške družbe OK iz Luebecka. Največja zmogljivost bagrov bo 4.800 m3 na uro. Zapleti ob jedrski elektrarni Prevlaka 10. julija t. I. je delavski svet sozd Elektrogospodarstva Slovenije med drugim obravnaval tudi program pripravljalnih del za jedrsko elektrarno Prevlaka na Hrvat-skem. Delavski svet ni sprejel odločitve, ki je potrebna za operativno financiranje in predložitev dokumentacije ISEP in banki. Sklep delavskega sveta je tako v nekakem nasprotju s sklepi republiške skupščine, ki je sprejela sporazumno temeljih plana in stališče do jedrske energije s sklenjenimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter sklepi ISEP, kjer so se porabniki in izvajalci dogovorili za nadaljevanje predhodnih del za jedrsko elektrarno Prevlaka. Delavski svet je sklenil, da naj strokovne službe proučijo sedanji položaj in predlagajo ustrezno rešitev. Vse kaže, da so posledice Černobila prisotne tudi pri obravnavanju tega programa predhodnih del. Sicer pa je o name-ravni gradnji jedrskih elektrarn v naši državi precej govora tudi na drugih ravneh bodisi strokovnih ali političnih. TE — TO Kolubara B do leta 1990 V prvi fazi zadovoljevanja potreb porabnikov električne energije je s skupnim programom predvidena gradnja dveTi blo kov termoelektrarne — toplarne Kolubara B s po 350 MW in spremljajočega rudnika Tamnava — zahodno polje, Kolubara, ki bi dajal v začetku okoli 6 milijonov ton premoga letno. Prvi blok TE — TO Kolubara B bi morali dokončati doleta 1991, drugi blok pa leto dni kasneje. Rudnik bi moral pričeti obratovati že sredi leta. Z zgraditvijo teh objektov bi Srbija dobila zanesljivo električno energijo posebno v kritičnih zimskih mesecih. Tudi Beograd sam pričakuje od Kolubare več, saj gre za ogrevanje stanovanj in nekaterih stan o vanjskih objektov. Računajo, da bi oba bloka TE — TO Kolubara B pomenila praktično edine objekte, ki naj bi jih v tem srednjeročnem obdobju zgradili do omenjenega leta. Omenja se sicer tudi termoelektrarna Drmno II, vendar je tc spričo pomanjkanja denarja vprašljivo. TE — TO Kolubara B bo postavljena v neposredni bližini površinskega kopa Tamnava. Za te objekte so predvideli površino 80 ha z namenom, da bi morda kasneje na tem območju zgradili še dve podobni elektrarni. Kakšna bo oskrba s premogom v naslednji sezoni? Koncem junija letos je koordinacijski odbor svetov potrošnikov pri mestni konferenci SZDL Ljubljana organiziral sejo v prostorih Kurivoprodaje. Osrednja točka razgovora je bilo vprašanje preskrbe s premogom in drvmi v naslednji kurilni sezoni. Sklenili so, da naj mestni izvršni svet skupaj z ljubljansko energetsko skupnostjo ponovno pregleda združevanje sredstev za sovlaganja v premogovnike, krajevne konference SZDL pa naj ponovno pripravijo prednostne sezname za nakup premoga za socialno ogrožene in invalidne osebe. (tl) Program razvoja premogovnikov v Jugoslaviji Splošno združenje premogovnikov Jugoslavije je pripravilo skupen program razvoja proizvodnje premoga v Jugoslaviji za obdobje 1986—1990 z oceno možnosti proizvodnje v letu 1995 in 2000. Skupen program razvoja premogovnikov v naši državi obsega analizo ustvarjenega načrta proizvodnje premoga v Jugoslaviji v obdobju 1981 — 1985, v drugem delu pa program razvoja proizvodnje premoga za čas od leta 1986 do 1990 z oceno do leta — črni premog — rjavi premog — lignit Skupaj za njegovo realizacijo. S srednjeročhim načrtom 1981—1985 je bilo določeno, da bo znašala proizvodnja premoga v letu 1985 skupno 82 milijonov ton, dejansko pa je bilo z energetsko bilanco Jugoslavije določeno za preteklo leto da naj znaša proizvodnja premoga 70 milijonov ton ali 85 % proizvodnje, načrtovane z družbenim načrtom za preteklo petletno obdobje. V preteklih petih letih so premogovniki v SFRJ nakopali: PLAN DOSEŽENO v milijonih ton INDEKS 2,179 1,957 89,81 58,629 56,524 96,41 247,045 241,977 97,95 307,853 300,458 97.60 Srednjeročni načrt proizvodnje sta od republik in pokrajin dosegli in presegli le SR Črna gora 112,66 % z doseženo proizvodnjo 10.898.000 ton ter SR Slovenija 102,09 % z doseženo proizvodnjo 33.767.000 ton rjavega premoga in lignita. Program za tekoče srednjeročno obdobje so oblikovali skupno. Vendar program je eno, možnosti uresničitve so drugo. Izgube večine rudnikov so naglo naraščale, bencinski dinar, namenjen razvoju, priteka počasi, oprema je dotrajana, dobri rudarji in drugi delavci se zaposlujejo v drugih vejah industrije in drugih dejavnostih, kjer je delo lažje in manj nevarno itd. Ukrepi, ki so jih sprejeli sredi leta 1983 s posebnim Družbenim dogovorom za pospešitev odpiranja novih in modernizacijo obstoječih premogovnikov in eks-ploatacijskih polj nafte in plina, skorajda niso bili izpeljani z manjšimi izjemami. Večina sporazumov o sovlaganju v rudnike ni zaživela. Po cenah iz leta 1980 je bilo za modernizacijo premogovnikov do leta 1985 potrebnih 70 milijard din. Vsega tega denarja ni bilo, niso bili v celoti zgrajeni predvideni objekti, niti dosežen načrt proizvodnje premoga. Po skupnem programu naj bi leta 1995 nakopali letno blizu 120 milijonov ton premoga vseh vrst. Po ocenah iz leta 1985 bomo za to potrebovali 846,7 milijarde din. Od tega zneska naj bi namenili za raziskave 242,5 milijarde din. Od potrebnih sredstev naj bi zbrali premogovniki sami okoli 30 %, nadaljnjih 30 % naj bi zbrali z združevanjem sredstev pri kupcih, ostala sredstva pa bi pridobili iz bencinskega dinarja, bančnih kreditov in drugih virov. Pri vsem tem pa smatrajo, da je najbist- veneje to, da se urede cene premoga. Načrtovalci predvidevajo, da naj bi bile cene premoga čez dve leti enake svetovnim. Pri sprejemanju skupnega programa pa so imeli posamezni premogovniki precej pripomb glede realne možnosti uresničitve načrta. Premogovniki poslujejo na meji rentabilnosti, premalo vlagajo v razvoj in modernizacijo, odpiranje oziroma gradnja rudnika traja od pet do sedem let. Prednost naj bi zato dajali tistim objektom, ki bodo hitro zgrajeni in za katere kupci združujejo denar. Nujno je tesnejše sodelovanje z domačo strojno in elektroindustrijo, da ne bi bili premogovniki v tolikšni meri navezani na uvoz opreme, predvsem strojev iz tujine. V naslednjih letih naj bi po načrtu premogovniki v Jugoslaviji nakopali naslednje količine premoga: leto ton 1986 1987 1988 1989 1990 75.193.000 77.125.000 83.933.000 90.135.000 92.591.000 Skupaj 418.977.000 Od skupne količine nakopanega premoga je: — črnega premoga — rjavega premoga — lignita 2.615.000 77.238.000 339.124.000 Predvideno je, da naj bi proizvodnja naraščala vsako leto s 5,93 stopnjo rasti. (tl) Od 15. julija dražja elektrika V skladu z odločitvijo Zveznega izvršnega sveta, da ozdi sami po 1. juliju letos oblikujejo cene, med drugim tudi elektriki in premogu (do 30. junija je bilo določanje cen le-tem v pristojnosti ZlS-a), se je s 15. julijem po vsej državi podražila elektrika. V Sloveniji, kjer so tudi v poletnih mesecih veljale višje zimske tarife, se je podražila za 23,6 %. Gospodinjstva z enotarifnimi števci plačujejo odslej za kilovatno uro elektrike 15,15 din (do podražitve 12,26 din), tista z dvotarifnimi števci pa plačujejo dražji tok po 18,96 din (doslej 15,34), cenejšega pa po 9,48 din (doslej 7,67 din). Elektrogospodarstvo Slovenije pa je povišalo ceno tudi za obračunsko moč. Postopek za izračun podražitve je bil zapleten. Upoštevana je bila 17 % podražitev v aprilu letos uveljavljena v vsej državi, v Sloveniji pa smo podaljšali zimsko tarifo. Zdaj so zimsko ta- rifo ukinili. Na poletno tarifo (ki pa je nismo bili v Sloveniji letos deležni), dodali 58,5 % na podlagi skupnih elementov za oblikovanje cen električne energije v državi. Iz vseh teh elementov je sestavljena nova cena, ki je na koncu prinesla za 23,6 % podražitev elektrike na cene, ki so veljale do 15.7.1986. Te cene bodo veljale do 1. oktobra letos, ko bodo zopet uveljavili zimsko tarifo, povišano za polovico. V bodoče naj bi elektriko dražili. 1. aprila ob prehodu na letno tarifo in 1. oktobra ob prehodu na zimsko tarifo, vse do leta 1988. V posameznih republikah in pokrajinah so elektriko podražili zelo različno v skladu z energetskimi razmerami, in to na Hrvaškem za 37 %, v Črni gori za 48,6 %, v BiH za 56,4, v Makedoniji za 47,3 %, v Srbiji 40,2 %, na Kosovu 37,1 % in v Vojvodini 34,4 %. Elektrika po načrtu Skupna proizvodnja električne energije Združenja elektrogospodarstva v Jugoslaviji je znašala v prvih šestih mesecih letos 37 milijard kWh, kar je 101,9 % po načrtu oziroma 5,6 % nad doseženo proizvodnjo v istem obdobju lanskega leta. Hidroelektrarne so proizvedle v tem času 17 milijard kWh, kar je 29,3 % nad načrtom oziroma 22,4 % nad doseženo proizvodnjo v prvih šestih mesecih lanskega leta. Dotoki vode so bili 31,2 % nad načrtom. Termoelektrarne na premog so proizvedle v tem obdobju 16,7 milijarde kWh, kar je 10,7 % pod načrtom oziroma 4,8 % pod doseženo proizvodnjo v istem obdobju lani. JE Krško je proizvedla v tem času 2,5 milijarde kWh, kar je 7,3 % nad načrtom oziroma 13,4 % nad doseženo proizvodnjo v istem obdobju lani. TE na tekoča in plinasta goriva pa so proizvedle 0,7 milijarde kWh, kar je 65,8 % pod načrtom oziroma 46,5 % pod doseženo proizvodnjo v istem obdobju lani. Skupna bruto poraba električne energije v času januar — junij 1986 pa je znašala 35,3 milijarde kVVh, kar je 3,5 % nad doseženo porabo v istem obdobju lani. V tem času je bilo uvožene električne energije 0,7 milijarde kWh, izvožene pa 1,8 milijarde kWh. Poraba energije se povečuje V Sloveniji smo v letošnjem prvem polletju porabili za 2,4% več elektrike kot lani v enakem obdobju. Letošnje potrebe do konca junija so dosegle 4,857 milijarde kWh. Samo junija so znašale potrebe po električni energiji 744 milijonov kWh, kar je za 4% več kot junija lani. Čeprav so bilepotrebevSIoveniji večje za 2,4% napram enakemu obdobju lani, pa je bila skupna proizvodnja električne energije v Sloveniji za 0,8% manjša od tiste v lanskih prvih šestih mesecih. Skupna letošnja proizvodnjaelektričneener-gije v prvih šestih mesecih je znašala 4,784 milijarde kWh, lani venakemobdobju pa 4,798 milijarde kWh. Hidro oziroma vodne elektrarne so letos napram lani proizvedle za 2,2% več, termoelektrarne in jedrska elektrarna pa za 1,5% manj električne energije kot lani v prvem polletju. Iz drugih republik je elektroenergetski sistem Slovenije dobil 623 milijonov kWh, Slovenija pa je dobavila v tem obdobju v druge republike za 13,7% manj elektrike kot lani vtem obdobju, ko je oddaja v druge republike znašala 376 milijonov kWh. . (tl) V nekaj vrstah Praznik krajevne skupnosti Dne 3. julija so krajani krajevne skupnosti Alojza Hohkrauta (področje bivše Dobrne in Limberja) praznovali svoj krajevni praznik v spomin na gladovno stavko trboveljskih oziroma revirskih rudarjev v letu 1934. Na prostoru pred domom so pripravili kulturno prireditev, podelili so priznanja nekaterim zaslužnim krajanom in razpravljali o programu del v bodoče. Nadaljevalo se je z družabnim srečanjem. Krajevna skupnost Franca Salamona pa je organizirala asfaltiranje ceste od tovarne Peko do gostišča Pirnat. Del sredstev so prispevali občani oziroma koristniki, del pa krajevna skupnost in Komunalna skupnost. Del denarja je prispevalo tudi združeno delo. Krajani so opravili precej prostovoljnega dela. Avseniki navdušili V soboto, 28. junija, so pripravili od 18. do 20,30 ure na stadionu SD Rudar v Trbovljah člani ansambla Avsenik zaba-vno-glasbeno prireditev. Udeležilo se je je okoli 3.000 poslušalcev. Kot običajno so nastopajoči poželi velik uspeh ne le s glasbenimi, pač pa tudi s humornimi točkami, v katerih sta sodelovala Franc Košir in Tof. Nastop na nogometnem igrišču Rudarja je organiziral nogometni klub Rudar skupno s časopisom Kaj, ki je tudi pokrovitelj. Sledila je nogometna noč na istem prostoru. Zlata poroka V soboto, 28. junija, sta praznovala Milka in Adolf Jamšek z Vreskovega iz Trbovelj, zlato poroko. Zlatoporočenec Adolf je bil v času svojega aktivnega dela zaposlen kot rudar v jami bivšega vzhodnega obrata ter na površinskih kopih Dobrna in Neža. V pokoj je odšel s 50 leti. Aktivno se je udeležil NOB, v povojnem času pa je bil osemkrat udarnik pri delu v jami. Sedaj je star 76 let, zlatoporočen-ka Milka pa 71 let. Majhna zanimivost — zakonca imata v uporabi 120 let star šivalni stroj. Obema k temu "zlatemu prazniku" toplo čestitamo in jima želimo še dolgo in zdravo življenje. Pridobitve Hrastnika Ob letošnjem prazniku občine Hrastnik, dne 3. julija, so v Hrastniku hkrati s proslavo, ki je bila v poznih popoldanskih urah, povezana z odkritjem spomenika rudarskim rodovom, odprli tudi novo mestno središče. Na mestu, kjer je včasih stala Birtičeva gostilna, Benetkova hiša, in rudniške delavnice z mostom preko ceste, je sedaj urejeno moderno mestno središče. V letošnjem letu so obnovili cesto od Križišča pri Partizanu pa do upravnega poslopja rudnika. Uredili oziroma sanirali potok, obnovili cesto tudi na relaciji Srnice — Črdenec, dokončali na zunaj nove rudniške delavnice, ki so jih postavili na mestu prejšnjih objektov, uničenih po požaru, postavili pa so tudi in ob občinskem in rudarskem prazniku odkrili Batičev spomenik rudarjem. V zadnjih letih je središče Hrastnika dobilo povsem nov, sodoben videz. Začasni ukrep v IGM prenehal V Zagorju so sklenili, da bo prenehal veljati začasni ukrep v Industriji gradbenega materiala, sprejet po hudi nesreči, ki se je dogodila pred okoli dvema letoma na jalovišču kamnoloma apnenca v Mlin-šah. Ugotovili so, da ukrep ni več potreben. Jalovišče so sanirali in opravili vrsto drugih del, predvsem pa tudi nadomestili prizadeti Knezovi stranki nadomestne objekte. Za novo odlagališče odpadnega materiala v Suhem potoku bodo potrebovali približno 150 milijonov dinarjev. Nove najemnine V skladu z začrtano stanovanjsko politiko v Sloveniji in posameznih občinah ter stanovanjskih skupnostih so s 1. julijem tega leta dvignili stanarine za stanovanja, in to v Hrastniku za 52 %, v Trbovljah za 48 in v Zagorju za 65 %. Priprave na peti samoprispevek Koncem letošnjega leta bo potekel v Trbovljah četrti samoprispevek. Občinska konferenca SZDL Trbovlje je koncem junija imenovala 19-članski odbor, ki ima na skrbi pripravo in izvedbo referenduma za peti občinski samoprispevek. Ta odbor ima nalogo, da do srede avgusta pripravi program, katerega naj bi financirali iz sredstev petega samoprispevka. Sprejeli naj bi ga občani z referendumom 15. decembra letos. Predvideno je, da naj bi program obsegal postavitev nove osnovne šole, obnovitev oziroma modernizacijo cest v krajevnih skupnostih in v mestu, ureditev reševalne postaje in kirurške ambulante, ureditev rekreativnih površin pri Partizanu, Rudarju in pri srednji šoli naravoslovno matematične in ekonomske usmeritve. Čim bo program pripravljen ga bo odbor predložil v javno obravnavo. V Trbovljah letos ne bo novih stanovanj Trenutno v Trbovljah ni nobenih gradbišč za zidavo novih stanovanjskih blokov. Pred kratkim so začeli s pripravo novega gradbišča ob Gimnazijski cesti, pod upravno zgradbo IBT. Tu je že lani stanovanjska skupnost odkupila in sedaj porušila enostanovanjsko hišo "Štadler". Na tej lokaciji nameravajo morda že prihodnji mesec z gradnjo šestih stanovanjskih objektov. V teh objektih naj bi bilo 213 stanovanj. Ta pa naj bi bila vseljiva šele v letu 1988. Radio Trbovlje dobil novo opremo Naš priljubljeni revirski informatorski medij Radio Trbovlje, ki deluje od leta 1965 dalje, je dobil pred kratkim novo opremo za svoj studio v Delavskem domu. Naprave, ki so stare čez 20 let so bile tako dotrajane, da so le z veliko težavo posredovali vsakodnevni program poslušalcem v revirjih in drugod. Med novo opremo je 16-kanalna mešalna miza, magnetofoni in gramofoni. Opremo naj bi namestili v sosednjih prostorih v Delavskem domu, z utesnitvijo dosedanjih koristnikov. Vrednost opreme in adaptacije bo veljala okoli 20 milijonov din, ki so jih zbrali v revirjih. ZRVS v Višegradu Nekaj članov občinske konference ZRVS Trbovlje je bilo v drugi polovici junija na obisku v Višegradu. Udeležili so se srečanja rezervnih vojaških starešin iz Lazarevca, Valandova, Raba in Tivta. Srečanje je potekalo pod geslom "Druženje 86". Trboveljska delegacija si je skupno z delegacijo iz pobratenega Lazarevca ogledala Titovo Užice in Kadinjačo. V Višegradu pa so obiskali nekatere organizacije združenega dela in krajevne znamenistosti, sodelovali so pa tudi pri strokovnih predavanjih in pri izmenjavi izkušenj o delu ZRVS. Občinski obveščevalec v Zagorju v nevarnosti Občinska konferenca SZDL in občina Zagorje že osmo leto izdajata krajevni časopis "Občinski obveščevalec". Tiskajo ga v razmeroma visoki nakladi in ga dobe vsa zagorska gospodinjstva brezplačno. V zadnjem času prilagajo temu časopisu tudi gradivo za razne delegatske skupščine, kar je časopis še bogatilo. Letos pa se je pri izdajanju časopisa zataknilo pri financiranju. Denar, ki so ga namenili za vse letošnje leto za tiskanje oziroma izdajanje tega časopisa, so porabili v glavnem že v prvem polletju. Izredno so se povečali stroški tiskarne in pa papirja. Trenutno znaša cena za eno številko na 12. straneh, časopis izhaja mesečno, že 630.000 din. Časopis financirajo deloma iz proračuna, deloma pa iz prispevne stopnje Kulturne skupnosti. Treba bo najti dodatna sredstva, da bi izplavali iz vode do konca letošnjega leta, pa tudi v bodoče. Prepričani smo, da bo Zagorjanom uspelo obdržati svoj časopis, dokler morda res ne bi pričeli izdajati vnovič kakšnega skupnega glasila. Marsikdo ima še danes v mislih dobri, stari Zasavski tednik. Prednostna lista za solidarnostna stano-, vanja Odbor za solidarnost pri Stanovanjski skupnosti Trbovlje je v začetku julija ob- Dne 30.6. so odprli v Hrastniku v novozgrajenem bloku pri Bi rtiču nove prostore ekspoziture Službe družbenega knjigovodstva. Kratek nagovor ob tej priložnosti je imel Franc Štojs, dipl. ek., direktor podružnice SDK Trbovlje. Foto: B. Klančar javil osnutek prednostne liste za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Dal ga je v 30-dnevno javno razpravo. Na razpis se je prijavilo 122 prosilcev, na listo pašo uvrstili 101 prosilca, medtem ko ostalih 21 prosilcev ni izpolnjevalo razpisnih pogojev po pravilniku. Odbor sprejema pripombe na objavljeni osnutek prednostne liste do 6. avgusta. Prednostna lista je objavljena v vseh organizacijah združenega dela. Umrla je najstarejša Trboveljčanka 15. julija tega leta je umrla v domu starejših občanov na Taboru v Ljubljani najstarejša Trboveljčanka Ana Lapornik. Umrla je v svojem 102. letu življenja. Trboveljčani so jo poznali kot dolgoletno učiteljico in šolsko upraviteljico osnovne šole v Trbovljah (sedaj šola Ivana Cankarja). Pokojna Ana Lapornik je bila pred zadnjo vojno znana predvsem, ker je skupno s pokojnim učiteljem Mirkom Sušnikom uredila v Bakru počitniški dom za bolehne otroke trboveljskih rudarjev in drugih delavcev. Trboveljska občina je njeno 100-letnico rojstva posebej počastila z obiskom pokojnice v omenjenem domu v Ljubljani. Ob tej priliki so jo obiskali tudi uniformirani rudarji, predstavniki našega kombinata. Pokopali so jo v ožjem družinskem krogu v Opatiji. Požar na mednarodnem vlaku Dne 5. julija je prišlo na mednarodnem vlaku, ki vozi med Benetkam in Zagrebom, okoli 5. ure zjutraj do požara. Požar so opazili potniki v osmem od trinajstih vagonov. Prisebni potniki so z ročico za zasilno zaviranje ustavili vlak med železniškima postajama Zagorje in Trbovlje. Vlak se je ustavil na nedostopnem kraju za gasilce. Zgorela sta sedmi in osmi vagon. Prednje vagone so odpeljali do železniške postaje v Trbovlje, zadnje štiri vagone pa so odpeljali v Zagorje. Človeških žrtev in tudi poškodb ni bilo. Škode pa je za okoli 200 milijonov dinarjev. Promet je bil na tem delu železniške proge nekaj ur popolnoma zaprt. Vzroki požara nam niso znani. Na Dolu je bil potres 1. julija tega leta so na observatoriju seizmološkega zavoda v Ljubljani zabeležili lokalni potres z močjo IV. stopnje po Marcalijevi lestvici. Potres so zaznali ob 1 uri 48 minut. Središče oziroma epicenter potresa je bil na širšem območju Dola pri Hrastniku. Potresni sunki so vznemirili krajane, medtem ko škode ni bilo. Domnevajo, da je do potresa prišlo zaradi tektonskih premikov v karavanško — savinjskem seizmogenem sistemu. Ekspozituri SDK v Hrastniku in Zagorju Podružnica Službe družbenega knjigo vodstva v Trbovljah je odprla pred nedav nim dve svoji ekspozituri, in to‘v Hrast niku in Zagorju. V Hrastniku so ekspozi turo uredili v novem stanovanjsko - pos- lovnem objektu na Trgu Franca Kozarja, v Zagorju pa v novem poslovnem objektu ob Mediji na Cesti zmage. V Hrastniku je 62 uporabnikov družbenih sredstev, v Zagorju pa 83 uporabnikov. Novi ekspozituri bosta omogočili varnejše denarno poslovanje organizacij združenega dela. V vsaki ekspozituri je zaposlenih po sedem delavcev, ki opravljajo dela likvidature, blagovnih poslov, predhodne kontrole, urediti pa nameravajo tudi nočni tresor. Težave v Črnomlju po ukrepih ZIS Sredi leta je Zvezni izvršni svet objavil ukrepe v zvezi z osebnimi dohodki, ki morajo biti usklajeni z resolucijo. Večinoma v vseh občinah bo zavoljo tega prišlo do težav. Posebno prizadeti se čutijo v Črnomlju. Po podatkih pristojnih občinskih organov občine Črnomelj je v prvem trimesečju letos 23 organizacij združenega dela izplačalo preveč osebnih dohodkov glede na sprejeta merila. Presegajo tudi za 189 indeksnih točk. Pov^ prečni OD v prvih treh mesecih letos je znašal 73.000 din, nato pa je rasteI po stopnji 8 %, tako da je znašalo 4 mesečno povprečje 79.156 din. Ti kolektivi so se znašli v zelo hudem in težkem položaju. Pristojni občinski organi so celo omenili, da bi bilo treba vrniti dve ali celo tri plače, če bi hoteli spoštovati resolucijo. Kljub visokim indeksom rasti pa v resnici OD niso tako visoki, zato bo zelo težko urediti razmere na tem področju. V Laškem so organizirali številne prireditve V Laškem so že dvaindvajsetič pripravili prireditev pod geslom: Pivo in cvetja. V tem okviru so pripravili več prireditev. 12. julija so odprli razstavo akvarelov Franeka Markoša v Zdravilišču Laško in razstavo Laško skozi stoletja v laškem dvorcu. S koncertom ansambla Randes Vous na Aškerčevem trgu pa se je začela 22. tradicionalna prireditev pivo in cvetje. Tudi letošnji organizator prireditve je bilo Turistično društvo'Laško, pokrovitelj pa Pivovarna Laško. V naslednjih dneh se je zvrstilo večje število kulturnih in zabavnih prireditev. Tudi letos se je prireditve udeležilo več tisoč ljudi tudi iz vseh sosednjih občin. Pričakovali so jih 35.000, koliko pa jih je dejansko bilo, pa je težko ugotoviti. Gradnja naselja za Rome V Črnomlju že tretje leto prirejajo stanovanjsko naselje Sovinjek za Rome. Z novim naseljem nameravajo zožiti sedanji naselji Coklovca in Drevesnica. Cilj te ureditve je približati Rome običajnemu življenju. Novo naselje se razteza na 2,7 ha zemlje, imelo pa bo 10 objektov, v katerih bo tudi elektrika in voda. Z deli so pričeli v Črnomlju že leta 1984 in v skladu z združenimi sredstvi dela napredujejo. Sedanja naselja so namreč sestavljena iz bivališč, narejenih iz desk in lepenke, brez vode in brez elektrike. Nobeden od Romov, ki tam žive, ni zaposlen, otroci ne obiskujejo šole, pojavljajo pa se tudi druga, nekoristna dela. Z novim naseljem se bodo razmere bistveno izboljšale z zagotovitvijo osnovnih življenjskih pogojev, s tem pa tudi socializacije Romov na tem območju. Združevanje sredstev za telefonijo V posavskih občinah Sevnica, Krško in Brežice si že dolga leta prizadevajo med drugim tudi za izboljšanje telefonskih zvez. PTT dejavnost je sicer dejavnost posebnega družbenega pomena, vendar lahko svojo funkcijo opravlja v vsestransko zadovoljstvo le, če je ta dejavnost sodobna in pomaga k učinkovitemu gospodarjenju. Na podlagi pobude sveta posavskih občin združujejo vse tri občine potrebna sredstva za dokončanje telekomunikacijskega sistema na Trdinovem vrhu. Doslej so že zbrali 35 milijonov dinarjev, z nadaljnjim združevanjem pa še nadaljujejo. Med Krškim in novim oddajnim centrom so zveze že podvojene in delno izboljšane. Na podlagi podatkov PTT podjetja iz Novega mesta, ki so jih posredovali na Kot običajno vsa leta doslej so tudi letos pripravili v počastitev dneva rudarjev in praznika našega kombinata dne 24. maja športne igre na Senovem. Na proslavi dneva rudarjev in praznika kombinata dne 3,7.1986 na Senovem je Ivo Gabrič iz Senovega navzoče seznanil, da se je letos tekmovanj udeležilo 360 tekmovalcev iz vseh tozdov in delovnih skupnosti našega kombinata — iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Laškega, Kanižarice in Senovega. Tekmovanje je potekalo v šestih disciplinah. seji sveta posavskih občin, bi v Krškem Idhko kmalu vključili v promet novo telefonsko omrežno skupino 0608 za območje Posavja. Povečali naj bi število telefonskih zvez z drugimi obrežnimi skupinami od 172 na 568. S tem bi si zagotovili bistveno boljši prenos telefonskih sporočil. Do konca leta 1988 pa naj bi končali še drugo fazo sistema oddajni center Trdinov vrh. Nakupiti bo treba novo opremo za ATC Krško in za povečavo telefonskih zvez proti Sevnici in Brežicam. V Brežicah naj bi zbrali 108, v Krškem 141 in v Sevnici 51 milijonov dinarjev. Druga faza telekomunikacijskega sistema na Trdinovem vrhu bo namreč veljala 600 milijonov. Podjetje za PTT promet Novo mesto bo prispevalo polovico potrebnih sredstev. (tl) V malem nogometu je zmagala ekipa tozd Separacija Trbovlje, v namiznem tenisu je dosegla prvo mesto ekipa Termoelektrarne Trbovlje, v šahu je zmagala ekipa tozd Rudnik Senovo, v ribolovu so dosegli najboljši rezultat ribiči tozda rudnika Senovo, v kegljanju so zmagali člani ekipe tozd Rudnik Trbovlje, v streljanju z malo kalibrsko puško pa so dosegli najboljši rezultat strelci tozda Rudnika Hrastnik. Vsem najboljšim ekipam in posameznikom veljajo naše čestitke k doseženim rezultatom! Šahovske novice Slovenskega delavskega moštvenega prvenstva sta se udeležili dve ekipi iz REK EK. Prva ekipa, ki je nastopila pod imenom REK EK - DO TET, je med 28 ekipami osvojila odlično četrto mesto. V enajstih kolih so naši šahisti dosegli šest zmag, dva poraza in tri neodločene izide. Šahisti smo dosegli nasjednje točke: Godec 7 1/2, Jazbec 9, Štrtak 4 in Kotnik 7 1/2. Vrstni red najboljših ekip: 1. Sloga JLA Ljubljana 17 točk 2. Krka Novo mesto 16 točk 3. Fronta SZDL Ljubljana 16 točk 4. REK EK - DO TET 15 točk 5. Veriga Lesce 15 točk 6. Iskra 1. Ljubljana 14 točk itd. Druga ekipa REK EK - TOZD RRP Hrastnik, za katero so nastopili Dolar, Kovač, Seničar in Ašič, je osvojila solidnih 10 moštvenih točk. Na turnirju ERO 1986 Celje je nastopilo 10 ekip. 1. Ingrad I. Celje 28 1/2 točk 2. ŽG Ljubljana 28 točk 2. REK EK - DO TET 27 1/2 točk itd. Za DO TET so dosegli točke: Hinko Jazbec 7 1 /2, Uroš Zalokar 6, Franc Kotnik 8 in Jože Dolar 6 točk. V počastitev dneva rudarjev v Titovem Velenju je med 10 ekipami zanesljivo zmagala ekipa REK EK. Nastopajoči so dosegli: Tugo Godec 8 1/2, Hinko Jazbec 6 1/2, Franc Kotnik 6 1/2 in Uroš Zalokar 8 točk. Vrstni red najboljših ekip: 1. REK EK 29 1/2 točk 2. ŠK Slovenj Gradec 25 1/2 točk 3. ŠK Savinjčar Šempeter 22 1/2 točk 4. Ingrad Celje 20 1/2 točk 5. ŠŠD Velenje 20 točk 6. REK FLL 19 točk Dijak TOZD RŠC Uroš Zalokar, ki je nastopal za naše ekipe, je nepričakovano postal letošnji mladinski prvak Slovenije. Osvojil je naslov mojstrskega kandidata in bo edini predstavnik Slovenije na državnem mladinskem pn/enstvu. Čestitamo! Hinko Jazbec AKONTACIJA — pomeni delno plačilo. Akontacija na osebne dohodke se daje med letom, dokončen obračun na koncu leta. Akontacija na potne stroške in dnevnice za službena potovanja, ki jo dobi delavec pred službenim potovanjem, končni obračun napravi delavec po potovanju. DISKONT — so menične obresti, ki jih odbijemo od nominalne vrednosti menice, ker želimo menico predčasno prodati ali kupiti. Diskont se računa od menične nominalne vrednosti z obrestnim računom od 100. EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST — je skupnost evropskih držav, ki je bila ustanovljena leta 1957 zaradi racionalnega razmeščanja proizvajalnih sil in enotne ureditve blagovne menjave. FAVOLIZEM — je metoda znanstvene organizacije dela, ki se je pojavila v Franciji. To je zamisel znanstvenega organizatorja administracije Henry Fayola (1841 — 1925). Poslovanje podjetja je razčlenil na pet funkcij — tehnično, trgovsko, varnostno, računovodsko in administrativno. Svojo zamisel o smotrnem upravljanju je izrazil z besedami: »Upravljati pomeni predvidevati, orga- Kaj je, kaj pomeni.... nizirati, odrejati, usklajevati in kontrolirati,« KOLIZIJA — pomeni nasprotno delovanje različnih sil, če zakoni prihajajo v navzkrižje, govorimo o koliziji. NOVATORSTVO — je vpeljevanje nečesa novega. Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo, novatorstvom ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka tozda, ima pravico do posebnega nadomestila v tem tozdu, pod pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu in z zakonom. RACIONALIZACIJA — so tehnični, ekonomski in organizacijski ukrepi, s katerimi doseženo v delovnem procesu optimalno razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo. Oblike racionalizacije so: simplifikacija, tipizacija, standardizacija in specializacija. STORNO — pomeni popravek knjižene postavke ali njeno uničenje. V knjigovodstvu določeno postavko uničimo tako, da jo knjižimo na nasprotno stran (debet, kredit). TEZAVRIRANJE — pomeni kopičenje denarja doma, da leži mrtev, namesto v hranilnici ali banki, kjer bi se njegova vrednost povečala. Športne igre v počastitev dneva rudarjev in praznika kombinata Elektrarniški gasilci na Primorskem Udeleženci strokovne ekskurzije Industrijskega gasilskega društva do TET 31. maja letos v Kopru. Foto:P.Nemet Rešitev nagradne križanke ob dnevu rudarjev IGD DO Termoelektrarne Trbovlje je za svoje člane in članice organiziralo strokovno ekskurzijo v skladišče lahko vnetljivih tekočin Petrola pri Kopru. Ekskurzijo smo izvedli 31. maja z oseminštiridesetimi članicami in člani našega društva. Namen ekskurzije je bil spoznati organiziranost in opremljenost požarnovarnostne službe ter požarnovarnostnega sistema v skladišču vnetljivih tekočin. Ta cilj je bil v celoti dosežen, saj nam je Franc Kranc temeljito predstavil svojo organizacijo, opremo, orodje, zaščito rezervarjev, sistem zvez in delo poklicnih gasilcev. Podrobno nam je razložil tudi pretakanje vnetljivih tekočin. Med drugim smo se povzpeli tudi na rezervar in si tako od blizu ogledali pokrov enega izmed rezervarjev ter zaščito. Polni novih spoznanj smo se pripeljali še v Koper in si ogledali vinsko klet. Udeleženci ekskurzije se Francu Kran-cu še enkrat zahvaljujemo za sprejem in strokovno vodstvo. Pavle Nemet Žreb je odločil Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 10. julija 1986 za nagradno križanko ob 3. juliju, dnevu rudarjev, objavljeno v številki 6/86, skupno 23 rešitev. Reševalcem, ki so pravilno rešili križanko, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: 1. nagrado: Edita Kuder, Cesta zmage 19, 61410 Zagorje; 2. nagrado: Bojan Strader, Log 28/c, 61430 Hrastnik; 3. nagrado: Slavi Šteble, Novi dom 48, 61420 Trbovlje. Vsem trem nagrajencem čestitamo. Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. Vodoravno: SKIT, VIS, OKULTIST, IN DOMAČIM IZDAJALCEM, TEORIJA, PLIO-CEN, AS, OZ, NADSTAVBA, CCA, TM, VA, TELE, KO, AGORA, ZAPREDEK, RASTER, SARIN, AGRONOMIJA, TURIST, ČG, ČIOVO, AKER, ET, CRE-MONA, KETTE, IRI, RAK, PRSTAN, ATAIR, SINAJ, NENI, LETO, LIND, ODKLON, KOKSARNA, BRATSK, PORURJE, REMI, LOTRIČ, AB, PENKI, PANO, ALEUTI, ROKADA, KOLAČ, NANDE, DAN, ROTAR, TREBUH, TAI, AL, ORO, PENAT, VV, BRA, ŽARA, ERA, AK, ORIS, ČELJUST, NEVADA, DOK, INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA, LIE, TOBRUK, NAJADA, EPOS, EH, RIKO, SINJ, LAZ, NR, AMON, VL, VIETE, ALOA, SKRB, LENIN, OS, FRITZ, OCENA, JADRAN, TIR, MINUS, MINISTER, OPEKA, AKIRA, JAKAC, ŽAREK, AKAD Navpično: KAL, PAR, ČILE, SOM, ZAČETEK OBOROŽENIH AKCIJ, AGITATOR, KORALDE, MRENA, SITO, PROTI OKUPATORJU, ROBNIK, KNEZ, ROVER, SREDA, AUSTIN, ASA, IDO, VENO, LAJNAR, STOK, TC, TORNADO, SIREK, TRBOVLJE, MIA, EMA, INN, IKT, IR, LEAR, AJD, KIKINDA, OR, JUS, ND, ČAST, JERA, LEPENSKI VIR, VI, TERARIJ, PABEREK, NINA, IMPALA, OBRAČUNAVANJE, NOŽ, SILVESTER, DREN, HA, ARA, TO, PA, ZIB, TUTANKAMON, TADEJ, ESTER, ODOAKER, KELTI, AT, KAVAL, IKE, KAC, ORIC, NOS, NAV, ODA, FRAK, UJEC, SRP IN KLADIVO, LAZAR, LANCASTER, OLE, RDU, LIMA, TL, AGA, MS, TE, BIOCENOTI-KA, ICA, OR^ OT, RUDARSKI PRAZNIK, SESTRIČNA, ITALA, JO, URA, TM, MANGAN, ČIN, AS, SAD QBQBBBQQ Krvodajalska akcija V času od 6. do 27. junija 1986 so darovali kri v trboveljski bolnišnici naslednji sodelavci: dne 6. junija 1986 Tozdi s področja Trbovelj Franc ing. Strovs, Darko Gorišek Tozdi s področja Zagorja Marjan Žvar, Leopold Cencelj, Rado Prelogar Dne 13. junija 1986 Tozdi s področja Trbovelj Vinko Kantužar, Miha Sever, Mirsad Husakovič, Stanko Fujs, Marko Brici, Dejan Porle, Ivan Murko, Alojz Lesar, Edin Duratovič, Ivan Drnovšek, Ramiz Biščič, Marko Brčina, Zoran Bravec, An-to Bobonja, Ahmo Sehič, Pavel Vrška, Alojz Brvar, Božo Rožič, Zdravko Planinc, Sandi Mlinar, Jože Bagar, Martin Željko, Drago Kolar, M ato Matanovič. Alojz Smrekar, Marjan Čož, Darko Odla-zek, Božo Slatinjek, Nenad Ovčar, Jože Ciglenjak, Janko Cestnik, Zvone Planinc, Niko Šmergut, Dušan Cajlinger, Anton Škof, Anton Lagonder, Vladimir Vnuk, Aleš Božič, Vladimir Kos, Drago Kmetič Tozdi s področja Zagorja Anton Papinuti, Miran Kokole, Jože Brvar, Rok Kofol, Andrej Strmljan, Viktor Dernovšek, Igor Logar, Janez Perčun, Vlado Mljač, Branko Ocepek, Ivo Filko-vič Tozdi s področja Hrastnika Roman Selič, Andrej Marinšek, Avgust Golob, Ferdinand Cverle, Danilo Požun, Roman Zeletel, Franc Vuga, Miran Hrib-šek, Angela Maček Dne 20. junija 1986 Tozdi s področja Trbovelj Milan Sušnik, Jože Bučar, Blaško Ke-šina, Drago Zupanc, Mirko Avsec, Alojz Bregar, Matjaž Korošec, Marjana Žavbi, Rafko Grivec, Niko Forte, Anton Fištrek, Pavle G osti č, Ivan Zakrajšek, Dušan Lav-rinšek, Mohamed Merdanovič, Ivo Dimač, Jože Grobljar, Marjan Fridl, Mitja And-renšek, Jože Pečnik, Vlado Perič, Mihael Dečman, Franc Kantužar, Ivan Ponikvar, Ivan Berčon Tozdi s področja Zagorja Ladislav Ocepek, Franc Razpotnik, Matevž Zupan, Rajko Rajner, Branko Guna, Miran Razpotnik, Miran Kreča, Rudi Palčič Dne 27. junija 1986 Tozdi s področja Trbovelj Radenko Sekulič, Ran ko Balaban, Me-sud Mujkanovič, Adil Čavševič, Vili Žepič, Srečo Markelj, Tomaž Janež, Mirko Filipovič, Marjan Sladič, Bogoljub Todorovič, Franc Kosi, Alojz Hribovšek, De-vad Bosnič, Darko Kodrič, Silvo Mlinar, Drago Čemerika, Anton Sladič, Šemso Šabanovič, Jakob Posavec, Rafael Žlak, Mustafa Mrvoljak, Franc Podlesnik, Ivan Žavbi, Slavko Orsag, Anton Strmljan, Drago Jurič, Lado Leskovšek, Kasim Vehabovič, Metod Pevc, Branko Skočir, Roman Paveljšek, Jože Pirc, Tonče Cestnik, Metod Zore, Franc Hiršelj, Franc Belak, Bruno Bajda, Suad Merdanovič, Rado Markovič, Josip Bukovščak, Ernest Žunk, Ivo Drugovič, Franc Remar, Bogomir Jaug, Drago Moto h Tozdi s področja Hrastnika Alojz Jazbinšek, Branko Majdič Tozdi s področja Zagorja Marko Krhlikar, Ivan Lebeničnik, Isto k Lebeničnik, Valentin Korimšek, Ignac TrenteIj, Boris Taškar, Viktor Benko, Štefan Žibert, Razem Ikanovič, Edi Taškar, Jože Šviga in Milan Halilovič Tovariši, darovalci krvi, hvala vam! J. D. Kadrovske vesti od 1. 6. do 30. 6. 1986 PRIHOD DO RRPS TOZD RRPS Hrastnik Danilo Stradar - učni k, Darko Štojs -jam. kovin., Anton Leve - jam. kovin., Drago Teršek - kopališčnik, Robert Vor-šnik - jam. kovinar, Branko Čeperlin - uč-nik, Zoran Topalovič - učnik, Marjan Čeperlin - učnik, Matjaž Ulaga - jam. elekt., Bojan Urh - lampist, Danilo Delič - učnik, Osman Hodžič - učnik, Šalih Badnjevič -kopač, Ivan Zelenko - učnik, Anto Markovič - učnik, Jela Kneževič - čistilka, Jani Kašner - učnik - vrtalec, Stojan Vodeb - jam. kovinar, Aleksander Opreš-nik - učnik, Mija Jularič - učnik, Milan Laznik - pom. zun. del., Zuhdija Ramič - kopač - pripr., Šimo Radovac - kopač -pripr., Marko Košir - jam. kov. - pripr. TOZD RRP Trbovlje Josip Hriberski - vratar, Suzana Berglez - administ., Andrej Drnovšek - j. elektrik., Alojz Dolanc - vozač, Husein Čufurovič - vozač, Ismet Pajazetovič - vozač, Bojan Oblak - vozač, Ljubo Zajc - jam. elektr., Zdravko Jurjevič - vozač, Nedeljko Kom-lenič - kopač, Gorazd Vukovič - vozač, Mirsad Ribič - kopač, Stipo Bagarič - kopač TOZD RRP Zagorje Stanislav Drobne - del. na sep., Silvester Prosenc - učnik, Dušan Arh - učnik. Ljubo Perko - vzdr. jam. mehan., Vahid Avdič - del. na sep., Roman Strmljan - učnik, Janez Jereb - ključav., Janko Drolc - del. na sep.. Ramo Bašič - učnik, Ladislav Bučar - del. na sep., Marjan Benko -del. na sep., Hamdija Mujkanovič - del. na sep.. Doma Bičanič - čistilka, Branko Ostrožni k - kovinar TOZD SEPARACIJA Trbovlje Drago Hribar - del. na sep., Ivan Kos -del. na sep., Viktor Guna - del. na sep., Nail Bajramovič - del. na sep., Martin Senčar - del. na sep., Jože Vajdič - del. na sep., Štefan Gubič - del. na sep., Aleš Florjane - del. na sep., Stanko Jeler - del. na sep., Darja Krajnik - del. na sep. TOZD RŠC Trbovlje Klemen Vlaj - sodi. pri izv. enost. str. del., Ibro Mecavica - kopač, Mohamed Borovac - kopač, Pavel Kajič - vozač, Dušan Kreže - poč. delo DS SS DO RRPS Joža Pusovnik - podaj, telef. zvez DO TET TOZD PEE Jože Starina - NK delavec, Alojz Molnar - strojnik, Franc Stradar - transp. delavec TOZD VN Bogomir Cesar - elektrikar DO RGD DS SS DO RGD Peter Mejač - izv. prod. gradb. mater., Biserka Pintarič - izv. admin. opr. TOZD RIG Sejdalija Bilalič - vozač, Halil Bilalič -vozač, Šalih Fazlič - vozač TOZD Avtoprevoz Martin Vidic - voznik tovor, vozil, Štefan Sopotnik - voznik tovor, vozil TOZD GRAMAT Igor Paveljšek - pom. vrtal, v kam. DS SS SOZD Roman Brleč - vodenje dohod k. odnos., Miran Jurše - upravnik poč. doma Rab, Alojz Podmenik - servir v poč. domu Rab, Ibro Radojčič - šankist v poč. domu Rab ODHOD DO RRPS TOZD RRP Hrastnik Saša Špan - administr. - spor. prek., Dušan Pajnkiher - učnik - spor. prek., Franc Zupanc - kopač - upokojen, Peter Lipovšek - kurjač - upokojen, Karol Turk - jam. elekt. - samov. prek., Anton Gačnik - učnik - v JLA, Alojz Stražar - kopač -umrl, Tomo Mejač - rud. teh. - v JLA, Anton Habe - kopač - v JLA, Peter Mlakar - pom. del. - v JLA, Mujaga Bajrič -učnik - discip. od p., Vladimir Resman II. - učnik - discip. od., Janko Brin - učnik-disciplinski od., Vilfrid Železen - učnik -discip. od., Anton Gregorčič - varilec -upokojen, Mihael Medvešek - kopač -upokojen, Janez Pavlič - učnik - discip. od., Džino Štrukelj - učnik - discip. od. Bojan Sačer - zun. del. - samov. prek., Ivan Šubaj - kopač - upokojen TOZD RRP Trbovlje Romana Jemec - administr. - spor. prek., Eli Kralj - obrač. OD - upokojena, Josip Hriberski - kopač - prem. v DE skupni pom., Mirko Jerman - kopač -upokojen, Mija Ivančevič - kopač - v JLA, Nezir Zukanovič - kopač - v JLA, Skender Islami - vozač - spor. prek., Ibro Abdič - uč. kopač - upokojen, Miran Jurše - vozač - na DS SS SOZD — Rab, Alojz Podmenik - vozač - na DS SS SOZD — Rab, Bojan Krajnc - vozač - v JLA, Oto Flis - mizar - upokojen, Drago Tomaš - vozač - v JLA, Rudi Rabuzin -kopač - upokojen. Iztok Paskvale - kopač - v JLA, Zofija Močnik - kuharica - upokojena, Vinko Koritnik - vozač - upokojen TOZD RRP Zagorje Ferdinand Drnovšek - kopač - upokojen, Janez Gajser - kopač - upokojen, Anton Bregar - kopač - upokojen, Stanislav Ameršek - kopač - upokojen, Ivan Vran -kopač - upokojen, Milan Škara - učnik -v zapor, Zlatko Rogan - učnik - samov. prek., Sabahudin Bešič - del. na sep. -v JLA, Alojz Razboršek II - kopač - inval. up., Enver Arifaj - kopač - v JLA, Milan Mitrovič - kopač - v JLA, Tomaž Drnovšek III - kovinar - v JLA, Zdravko Molka - kovinar - v JLA, Mirsad Vojnikovič - kopač - v JLA, Anton Brlogar - del. na sep. - v JLA, Stanislav Odlazek - del. na sep. -v JLA, Alija Čelikovič - učnik - samov. prek., Rudolf Drnovšek - elektrik. - upokojen, Ivan Kolenc - v. d. teh. vod. DE -upokojen, Branko Ocepek - kopač - upokojen, Stanko Kmetič - del. na sep. -umrl, Imšir Joldič - učnik - upokojen TOZD Separacija Trbovlje Roman Perc - del. na sep. - spor. prek., Avguštin Pave - del. na sep. - upokojen, Amalija Razoršek - del. na sep. - upokojena, Milan Trotovšek - motorist - upokojen, Edi Petelin II - motorist - upokojen, Peter Hočevar - motorist - upokojen, Le-opoldina Pohar - del. na sep. - upokojena, Anton Duh - motorist - upokojen, Alojz Podlesnik - motorist - upokojen, Marija Dolanc - del. na sep. - upokojena, Marija Kovač - del. na sep. - upokojena, Karel Ambrož - del. na sep. - upokojen TOZD RŠC Trbovlje Mirko Nikolič - kopač - samov. prek., Nijaz Hodžič - kopač - v JLA, Ismet Drek - kopač - v JLA, Vincenc Povše - strelec -upokojen, Marko Topal - vozač - v JLA DS SS DO RRPS Justa Ferdin - čistilka - upokojena. Biserka Pintarič - izv. adm. opr. - spor. prek., Milan Bole - vodja sekt. za izv. in-vest. - umrl DO TET TOZD VN Jože Starina - delavec - prem. na PEE TOZD PEE Alojz Dolanc - delavec - spor. prek. DO RGD TOZDIMD Ljubo Zajc - elektrikar - spor. prek., Jože Rozina - ključ. - upokojen TOZD RIG Ragib Mujič - rud. tehnik - samov. prek., Ljubo Perko - ključavničar - spor. prek., Rasim Kaluder - kopač - samov. prek.t Simon Drnovšek - ključav. - v JLA, Adil Šečič - učnik - samov. prek., Andrej Drnovšek - elektrik. - spor. prek., Avgust Šen kiš - kopač - upokojen, Mija Mladenovič - vozač - samov. prek., Ivan Lapornik -elektri. - v JLA, Hajrudin Pašalič - vozač -samov. prek., David Mečevič - kopač - samov. prek., Izet Ibrahimovič - kopač -samov. prek., Milan Mikerevič - vozač -samov. prek., Ivan Petrov - vpd. teh. opr. operat. - upokojen, Anton Žibert - rud. nadzor. - upokojen, Izet Kadič - kopač -v JLA, Emin Ibrahimovič - kop. pom. - samov. prek., Tomaž Goljuf - vozač -discip. od. TOZDGRAMAT Ivan Klenovšek - izdel. in anal. enost. kalkul. - upokojen, Ibro Radojčič - del. na gram. - spor. prek., Marjan Golob -vzdr. str j. napr. - discip. od., Meho Paja-zetovič - zlag. opeke - discip. od., Peter Mejač - izv. prod. gradb. mat. - za dol. čas prem. na DS SS RGD TOZD Avtoprevoz Franc Dobovičnik - šofer - inval. up., Jože Petauer - šofer - upokojen Sonja Božič Glasilo Srečno izdaja sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Žgalin (predsednik), Jože Kirič, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Štrok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janko Savšek (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.400 izvodov. Tisk KTL - tozd TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva sozd REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd. ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije, št. 421-1 /74 z dne 9.1.1974, spada glasilo Srečno med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.