111. Itnllto.
I DMlaliNMi7.M|iUH.
liLMi.
^------------------------------------------------------------------------■---------------------------------------------------------------------------------
■■li im osa —im, ■■■■■■« B«dM|« te praaatfk«. ^mmvrmti t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navađne  la male oglase 40 vIil, za uradnc razglase 60 vIil,  za poslano in  reklame 1 K.  —  Pri naroain
nad 10 objav popust VpraSanjem  glede inseiatov naj se priloži zoamka za odgovor.
CpraTnLttro »Sto*. Naroda«« ta „JfaroJaa Tiskana«  KaaUova ulica *t 5, prltlttno. — Ttitloa ti. 90.
MIlataa»fcl  »ar*«" v*|a v I4«*tfaat ta „ p^tu , v Jvfa«lawtfti               I               ¥ iB^Mamatva) i
celoletno naprej plačan     .   K 84*-     ccloletno......K 95*—
pollctno   ........  42*—      pollelno.......n 50*—
3 mesečno......„ 21—     3 mesečno .   .   •   .   •   .   „ 26**
1       »         .......7—             „             ......9-—
No\1 naročniki naj  poSljejo v prvič  naročnino   vredno  Q^F~ po nakaznid. Na samo pismena naročila brez posUtve denarje se ne moremo ozirati.
Vredalitvo »Ilov- *are*a" banova «Uea it 9, L nadatrepj«,
Taltfoa stev. 94.
B*#Im sprejeaM le petplsaaa te laieatno trankovame B0~   RokopUov n vrate.   *M
Posamezna itevilka velia 40 vinariev.
Za naše meje.
Načelstvo JDS je sklenilo nasled-njo resolucijo: V zadnjem trenotku opominjamo velesile, ki so zbrane v Parizu in odloeuiejo o usodi narodov. da nai ne raztrgajo slovenskega dela troimenega naroda in nai sa ne prepuste nadaljni raznaroditvi Labom, Nem-cem In Madžarom. Z vso odločnostio zahtevamo, da se vpošteva samoodloč-ba narodov in da se združilo vse zemlje, kjer stanuje v strnjenih masah nas narod, z državo Srbov, Hrvatov in Sto-venoev. Miru, ki bi tem načelom na-sprotoval, nikdar ne borno priznali in pozivljamo našo pariško delegacijo, da ga ne prizna. Opozarjamo, da bi bil nam krivičen mir zacetek novega ogro-žanja evropskega miru.
Vse kraievne organizacije JDS pozivtiamo, da zborujeio na Đinkoštni ponedeljek in sklepajo o zgorajšnii re-soluciji. Svoje skleoe naj brzojavno sporoče dežem] vladi za StovenUo. — Enako naj zborujeio tuđi vsi občinski odbori.
Shode JDS naj naznani vsaka organizacija okrajnemu glavarstvu. Kjer pa ni mogoče prirediti sboda, nai pa sklepa o resoluciii le odbor krajevne organizacije.
PREMIRJE SKLEVJENO.
Pogajanja, ki so se v četrtek v Kranjii o polnoči brez uspeha končala, so se nadaljevala, ker se je med tem položaj btetveno spremenil včeraj zju-traj in so se končala ob 5- popoldne* To je bil skrajni rok, ki je bil stavljen Nemcem, da sprejmejo naše pogoje ali pa da odidejo. Končno sta se stranki sporazumeli«
Ljubljanski dopisni urađ poroda o uspehu potajanj dne 6* juni ja ob 18-uri iz polnrađnega vira:
Danes ob 16- uri je bilo v Ljubljani končnoveljavno podpisano od dele-gatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Neraško-avstrijeke republike premiije radi borb na Koroškem« Stranki sta se popolnoma sporazumeli-Jugoslovanska sprava in zasedenje na podlaci te pogodbe obeega Rožek, Celovec in Velikovee, đočim ostane Nem-oem St* Vid, Feldkirch in Beljak z že-lezniško progo Trbiž. Severno od jugo-elovanskega ozomlja je v pogodbi ustanovljena do deset kflometrov široka nevtralna cona, v kateri se ne srne napajati nemško-avstrijsko vojaštvo in je prebivalstvo popolnoma razoroženo* tfemška Avstrija se je zavezala, plaćati vse škode, prizađete vsled vojnih operacij zasebnemu in javnemn imetju* Sovražnosti so ustavljene.
fcASI V CELOVCU-
Dodatno k včerajšnjemu našemu izvirnemu in poznejšemu uradnemu po-ročilu o vkorakanju v Celovec poroca
LDU- dne 6* junija ob 18- uri iz pol-uradnega vira: Mesto Celovec je bilo danes po jugoslovanskih četah brez boja, zasedeno- Prebivalstvo je čete prijazno sprejelo V mestu vlada popoln red in mir, za katerega jamčijo jugo-slovanske Čete- V vsej kraljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zado-sčenje in nepopisno navdusenje, ker k iugoslovanshomu ozemlju spada tuđi bistorično Gosposvetsko polje, kjer so bili vstoliceni slovenski vojvode.
Vidov dan
28. junija.
Na Vidov dan 1389 je zaplakala Majka Jugovićev, ker ji je na Kosovern polju padlo dc\Qt sinov; zaplakala je srbska zemlja, ker je izgubila svojega »carja - gospodarja«, svojo  svobodo.
Južno Kosovro je osvečeno; srbsko je, naše je.
Severno Kosovo, naše Gosposvetsko polje, ie bil skozi lCOfl let naš ža-iostni spornin. Pri GosDe Sveti ni zvonilo več slovenskim otrokom.
Pa je prišel no\i, letošnji Vidov dan, dan juniia meseca 1919 in ob Go-sposvetskem polju stoji naš srbski junak. Tuđi to severno Kosovo je osvečeno.
V takem položaju se hoćemo Ietns spominjati Vidovegra dne one bitke na Kosovem polju 1389. Spominjati se ho-čemo porazov in — končnih zmag, ki pridejo, če narodi y nevarnosti ne po-vesijo glav in ne izgube zvezde vod-nice, svoje ideje, bleskeče se iz daljave in v 4aliavo.
Ljubljana in ves nas svet bo letos praznoval »lepi Vidov - danak*.______
Celovec piirie ie piilrzli Mrite.
Celovec je torei zaseden po naših četah in istoČasno je sklenjeno z Nem-ško Avstrijo premirje, po katerem soa-dajo k nam Celovec. Velikovec in Rož, Nemcem pa Beljak in Št. Vid. Tako je končana zopet etapa v borbi za naše meje, v oni borbi, v kateri se moramo boriti mi majhni in slabi sami samcati na več front in takorekoč proti celemu svetu. V tej borbi z orožjem, in z umom, ki je nismo izzvali mi in kole zadnje epizode je povzročil pred več ko enim mesecem surovi nemški naoaa na demarkacijsko linijo, je svet postavljen pred dovršeno činjenico. Res je si cer, da bi nas lahko z orožjem prisilili, da te svoje zgodovinske kraie zo-pet zapustimo, res je tuđi, da sklenje-no premirje ne prejudicira v strogem pomenu besede Nemške Avstrije definitivno na sklenjeno mejo, vendar ima dosežem dejanski uspeh veliko značenje: Iz prakse vidimo, da je delo pariške konference podobno politične-mu delu ranjke Avstr|e ,ki si ie poma-
g:ala iz ene zadrege v drugo z samimi provizoriji, tako da do defenitiva nik-dar prišlo ni in da pomeni provizorna rešitev   tuđi   dejansko   definitivno.
V mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo je del naše meje določen s pri-držkom. »Le Temosc od 4. t. m. diI-naša dolg uvodnik. List je oficnozen.in obenem Lahom zelo prijazen. Uvodnik ima naslov:
„Mir z Nemško Avstriio",
in vsebuje nekako oficijozno razpravo raznih točk mirovne pogodbe. O meii, ki je določena s pridržkom, piše tako-le: Sporno ozemlje ima majhen obseg pa veliko vrednost. Ozemlie tvori po največjem delu Dravska dolina med Beljakom in Spodnjim Dravogradom in se po imenu glavnega mesta navad-no imenuje »celovška kotlina«. Ta od-sek doline, približno 100 km dolg ie obkrožen od visokih planin. Križajo ga železnice, ki spadajo med najvažnejše Srednje Evrope. Z ene strani železnica ob Dravi od zapada proti vzhodu, ki veže direktno Tirolsko z osrsko ravnino; z druge strani dve železniške linije cd severa proti jugu, ki tvorifo zveze Avstrije z Benetkami preko Trbiža in s Trstom preko ieseniškega predora. V celovški kotlini, ki je stara slovanska toda sedaj germanizirana dežela .prebiva prebivalstvo, ki je sedaj mešano.
Do dneva, ko se je hnela izročiti pogodba avstrijskim delegatom, se ie zdelo. da je Četvorica smatrala Celov-škp kotlino za nedeljivo enota v kateri naj se provede plebiscit, da odloči pri-klop k Avstriji ali k Jugoslaviji. Ta način rešitve naj bi prepreci! nasilnost proti obema narodnostima. Vsled turo-vorov jugoslovanske delegacije se ie Četvorica v zadnjem trenutku odlo-Čila, da pusti v tej točki vprašanie ne-rešeno ter je mejo tod ocrtala s oridrž-kom. Treba ie tedaj najti rešitev.
Naslednja se nam zdi lako primer-na. CelovsTce kotline naj se ne smatra več za ^ffedeliivo, marveč deli na dva dela. Me ja naj bi šla ob Dravi do Po-žeka. od tam na Vrbsko jezero, tekla dalje ob od toku jezera ob Glini in oo Krki prišla zopet nazaj na Dravo. Prva cona bi obsegala vzhodni in južni del kotline. Glasom germanVilske statistike stare avstrijske unrave. prebivalo tod 80.441 Slovencev in 34.500 Nem-cev. Po štatistiki. ki so ie izvedle cer-kvene oblasti, pa živi na tem delu 80.441 Slovencev in samo 4654 Nem-cev. V druKi coni pa izkazuie uradna statistika samo 6985 Slovencev napram 49.859 Nemcev. cerkvena statistika pa 13.444 Slovencev in 43.410 Nemcev. Prvo cono naj dobi Jugoslavija, vendar pa tmajo vsi prebivalci pravico, da se v treh mesecih potom plebiscita izjavijo, ako hoceio zanustiti to državo in se iz-seliti v Avstrijo. Druga cona, h kateri spada tuđi mesto Celovec, se prikloni k Avstriji. kjer imajo t>rebivalci ravno tako pravica da se v treh mesecih iz-rečejo za izselitev v Jugoslavije Ta rešitev bi omogočila, da se potegne ta-
koj meja, ki bi najbrže ostala definitivna, vendar pa prebivalstvu pridržala svobodno izbiro pripadnosti. Ako se Četvorica odloči za ta nacrt, bo s tem tuđi rešena ena glavnih verzeli sedan-jega mirovnega nacrta.
To je torei oni glavni pridržek, ka-kor si ga mislijo v Parizu ali kakor ga žele Lahi in njihovi prijatelji Nemci, ki polagajo svoje želje v usta franeoske-mu oficioznemu Žurnalistu. Stvar izgleda zelo zapeljivo za ljudi, ki imajo o geografiji, o zgodovini malih narodov, o dejanskem stanu in o pomenu celovške kotline za nas takšne pojme, kakor jih ima naš domač Doorečnjak o borzi v St. Franciscu. Venda'r bi se mi takšni rešitvi nikdar ne protivili, če bi veljala za nas ista pravica in isto štet-je duš na Goriškem, v Istriji ali na Re-ki. Spravili so nas v skrajno zagato. Velikanska premoć diplomatična, agi-tatorična, vojaška in financijama nas je spravila v zagato. da se za svoje ozemlie nismo diplomatski borili na soški crti ,ampak da smo se morali biti za Dalmacijo in da se še bijemo za Reko, za Postojno in Idrijo, za Bohiniski kot i. t. d. Kakor se pa jazbec v zadnjem kotu svoje jame postavi v bran psom, tako se tuđi mi ne udarno več takšnim nemško - laškim lovcem. Pridržki Četvorice nam že presedaio. Celovec ie naš in iz rok ga damo le kot kup ru-Ševin.
Sedaj ga imamo v rokah in z Nemci je sklenieno premirie. Četvorica sto-ri najboljše, Če nas pusti seda] v miru in neobsodi Celovca na smrt. Ali bo jugoslovanski, ali ga pa ne bo,________
Dr, .foslp C. Ohtek:
Nai Celovec!
Severno nad RoŽem,*ločena po pn-Itznem sredogorju, se nekako v sredini koroSke dežeie širi takozvana »Celov-ška kotlinac, o kateri se v zadnjem času mnogo govori in piše in ki pomenja la-Tikit - politiku ravnino okoli Celovca s kotlino svetovnoznanega  jezera.
Raz geološko stališče pa pomenja »Celovška kotlina«, ki io je izdolbel ne-kdanh* ledenik. — ćelo ono ravnino z vsemi sredogorji in griči, ki se dvigajo iz nje — od Beljaka pa doli do Spod-njega Drav<^:rada, — torej vsa tista ogromna in razsežna useda med Nori-Jkimi Alpami in Karavankami z vsemi jezeri, ki so nastala v nji: vrbskim, bva-škim. osojskim i. dr.
Nekako v sredi te kotline je pose-jana na ravnem polju, oddaJjena nekaj kilometrov od iztočnega brega jezera, prestolica koroška — Celovec, ki se le na severozahodnem delu naslanja na nizko, z razglednim stolp-pom venčano Križno goro, — ta odra-stek gozdnatega hribovja, raztegajoČ se od Vrbstoega jezera sem. Leži ob rečici Gluii, ki priteče v celovško ravnino od severa iz široke doline, kjer namaka naše sveto Gosposvetsko polje. Pa ni bilo to  m- i                 ■'•'■'" iv*   znamenito  kot
glavno mesto dežeie, — saj je še v 12. stoletji le skromen trg »Chlagenvurt€t , katero ime ie nastalo baje iz slovenske-ga »Celovec« in ne iz »Glanfurt«, ka* kor to hoćeio nekateri. Pa pustimo ta razlaganje filologom!
Sent Vid gori v Glinški dolini, že nad Gosposvetskim poljem nad skraj-nim koncem na sever segajoče (geološke) celovške kotline je tisto staroslav-i no mesto, ki je bilo nekdaj dežehio stolno mesto Še v 13. stoletjn. KoroŠki Kranj! — Celovec je dobil šde od vof-vode Bernarda mestne pravice in bfl obdan z močnim zidom, katerega ostan-ki se vidijo še dandanes na nekaterih krajih mesta.
Smelo lahko trdimo. da je Cejovec postal sele po Slovencih slaven in da ima Ie kot slovensko mesto svojo zna-« menito zgodovino...
Mesto ima danes nad 30.000 prebi* valcev. Na ztinaj s svojo najbližnjo oko^ lico (izvzemši jezero, ki je komaj 4 km oddaljeno in  seže potem celfli  20 km na zapad) ne nudi nič posebnega, — ima   pač   več   lepfli cerkva, nekatera krasna poslopja, — med njimi palača Družbe sv. Mohorja, — nekaj krasnih hotelov in lepih kavarn, iz novejŠe do^ be, vidnih znameni mahoma m zmajevi vito se razvilega tujinskega prometa, —* leta 1910 zcrrajeno novo. moderno gte^ dališče, glasbeno Solo (Mustikvereins-s51e), realko, gimnazijo, — par znatna nitih spomenikov, — med njfmi mono-i mentalni vodnjak z zmajem, lepe dre-vorede,  električno cestno železnico in okoli lOtovarn. Mestna župna car-tj kev iz leta 800, pozneje vsled potresa: deloma porušena, a zopet Dozidana, $■ svojim daleč vidnim visokim zvonflcon.1 bo pač ostala vedno znamenitost prvefi vrste. Celovški muzej hrani poleg knež-tj jega kamna neprecenljive stare spomen; nike in zbirke. Ne smemo pozabiti oa(, tem  mestu omenrti takozvanega *ee*\ lovškega« rokopisa«,*ki je nastat v 15* stoletju in ki ga hrani »GescbJcbtsveiH ein«, pisan z nemškhni Črkarni, obsegak joč »oče - naš, češčeno Marjfo« in *ve^ ro« z znamenitimi aoristovskimi    aWjW kami
•
Da nima v blizini tistega pravfJKno-t1 lepega jezera s svojimi sanjavimi bre-i govi onstran satniškega sredgorja (Osojnice?) na jugu — našega Roža, U ga moramo tuđi šteti k bližnji okolici. — ne bi se mogel kosati Celovec pd svoji legl z lepo našo belo Ljubljano In njeno okoHco. Toda Rož in Vrb^ siko jezero ga uv/rSčata med n a j 1 e p š a, najznamenitejštt j ugos 1. mesta braz ozira na velikan-sko gospodarsko važnost — zlasti tm<JI v tujsko - prometnem oziru — za oefol Jugoslavijo na skrajnem sevem.
Nevenljiva pa je slava te stare slovenske metropola po zgodovini našega narodne ga preporoda. V tišti idealnf dobi je postal Celovec mahoma središče vsega našega narodnega, politične ga ia kulturnega življenja, ki je skozi ce-« lo vrsto let dajal pravec vaew
LISTEK.    I Moj prvi klijent.
V svoji novi pisarni sem scdel! Jaz, ravnokar izprašani novi odvetnik! V mojem srcu so vrele najrazličneiše nade in v spanju sem spravljal že velike vreče. nabasane z najtežiimi cekini! Upi so živeli v meni in prav nič ni padala slana nanje, in nai sem se deset-krat ogledal po svoji novi pisanu! Ni bila Bog ve kaj, ticala je v eni sami skromni sobici, v kateri je stala stara pisalna in neka druga navadna. Se boli stara miza. Pri tei je sedela edina moja pisarniška moč. mlada gospodična, pri pisalni mizi je bil sedež zame, gospoda šefa* Obe mizi sem Ini po posebni dobri sreči zalotil v Kraniu ter sem ju kupil, kar je pogoitojlo vso mojo prometno glavnico, pristedeno zadnjih deset let Da sem svoi inventar speljal iz Kranja, moral sem se po že-leznici peljati v prijetno gorenjsko me-* steče, da sem potem naloženo rooo osebno spremljal ker bi drugače jno*' da bUa par mesecev po moji smrti do-spela v Ljubljano. Nastalo je zame pre-težavno vprašanje, kako naj pokrijem stroške tega osebnega in tovonieca prometa Kranj - Ljubljana. Pa sem zopet imel srećo, financiranje teca zamc
i velevažnega gospodafirskega podjetja j sta prevzeli a metta Ljubljanska kreditna in Jadranska banka, tako da sta obe mizi srečno prispeli v Ljubljano in v ponizno mojo pisarao. In sedaj. kakor sem že povedaL sedel sem v svoii pisarni, tik mene pri dolgi navadni mizi pa ie sedela gospodična in oba sva čakala na prvega 'klijenta. Dopol-dne ga ni hotelo biti, ker občinstvo še gotovo ni čitalo mojega inserata. Po-poldne pa se je oglasil; in mogočno mi je utripalo srce. ko se okrog tretje ure začujcjo težki koraki pred pišamo. Gospodična je kar bleda postala in od veselja je vzkliknila: »Kak mesar bo! Ti imajo sedaj dosti pravd in denarie nosijo v širokih in težkih listnicah!«
Bom! Nekdo je zunaj sunil v vrata! »Grob in ošaben Človek bo,« — sem si mislil — »no, pa ravno taki ne jde-dajo na vsak vinar! Bos blagoslovi tvoj prihod!«
Še enkrat bom! Vrata so se od-prla pod drugim, močnim udarcem ia v pišamo je stopil mlad človek s klobukom na slavi in z debelo grčevo palico v roki. Ozrl se se je ponosno okrog sebe ter zakričal:
»Boi!«
Vstal sem, * da prineseni gospoda Boju — o katerem doseđai še veđel nisetn, đa je sploh na sveto; — stoLker mora začetnik svojemu kHjentp nasoro-tl ponižen bitt in naj si ie trob in oi*-ben. Gospod Boi je bil oboie! SUwd,
sem torej, da pojde za kako žaljenje časti. Pri tem mi Vro« duSe ni bilo posebno prijetno, Če a ne gre drugače, naj se v božjem ime m prične klijentela tuđi z navadnim žalienjem časti. Vpra-sam prišleca, kake so njegove želje. Ni mi odgovoril, še vedno se je oziral po moji pisarni Nato ie trešCil grCavko in glave — pred me na pisalno mizo, da je tintnik odskočil in se prevniil.
»Boj!« je še enkrat zakričal »Vidim, da gospodaria ni doma! Prav« bom vsaj resnico izvedel!c
»Ali srnom vprašati? . . #€ odasim se ponizno.
»Tiho!« zarenči rospod Boi. »Govorite, kadar Vas bom vnraSal! Sicer pa morate imeti toliko zdroba — vsaj koniznega — v slavi, da veste, da priđete tuđi Vi na vrsto!«
Nato se ie obrnil k gospodični: »Kako se pišete? In koliko imate me-sečne plače?«
Oospodična se je tresla in v svoii zroeđl je milo pogledala proti meni
»Hoit!« je kričal gospod Boi, »ne oziraite se okroc! Zahtevam Vašega osobneca in svobođnera ođeovora! Ce ne. Vas botn kaznovaL kar takoi Vas bom kaznoval! Sicer pa vstanlte!«
Revica je trepetaje vstala, oči pa so ji plavale v soteah. ko je na pooar-lieno vprašanje povedala cospodu Bojo svoje tane. Ta ie izvleke! star bi osval-kan noies ter tapisal v ujeo 4eldeto-vo tane. Nato pa se ie viedel na niea
stolček, ki res s kakim foteljem ni bil niti v najmanjšem sorodstvu. Takoi se je dvijjnil ter spregovoril zaničljivo: »Na takih jrrobliah sedeti. in to y dobi velike boljševiške ruske revolucije, to je skandal! Povejte to svojemu *ospo-darju, sodružica!«
»Oprostite! —« poskušam, da bi se oglasil.
»Tiho! Ce ne. Vas kaznuietn, da boste čini kot premost!«
»In sedaj. sodružica, mi povejte resnično in kakor pod prisego, koliko imate mesečne plače?«
Odgovorila je: »Dvestopetdeset kron!«
Prijel se je za đavo: »Razložite mi vendar. kako morete shajati s to ma-lenkostno plača kako morete živeti?«
»2e shajamo, že Živimo!« razkla-dala je gospodična. »Oče je uradnik y tobačni tovarni,. sestra je pri Jadranski banki, brat pa je dobil službo pri po-verjeništvu za socijalno skrb, tako da znosimo vsakesa prvejca še precej de-narja v hišo«.
»Za drare Vas ne   prašani,« zato-gotfl se je cospod   Boj, »samo to venu da    z dvestoDetde^ettmi    kronami    na * mesec nitikavka na   nunsld cerkvi živeti ne more! Basta!« *
Skrajno ponizno se umešam:, »Prve mesece bi pisama brez icospice tu^i izhajala!«
»Uho! Vraga, ali hočete na luno frcati! Nikar me ne dražite!«               i
Veliko je pisal v svoj notes, potem je p ris topi 1 k meni: »No, sedaj sro* vorite. sedaj o4j?irajte usta. sedaj sfel na vrsti. Koliko dobite Vi prvi mesecrW
»Ne vem!«                                      #
»Nič zamolčati. če ne Vas še nai tem mestu kaznujem! Koliko torej!«
Bled sem zajecljal: »Če bo šio do« bro, morda štirideset kron!«
Gospod Boj priČel je v pravem ooh menu besede divjati m besneti: >Kađ štirideset kron! 01. to vpiie do netot Zapišimo!«
In mojih Štirideset kron je zapisa! v svoj notes in pri tem tako nečloveško 1 hudičal, da so se kar iskre kresale.
»Še boste slišali o meni!« PojrraNI je za palico in klobuk na moji oisahU mizi in pri tem še enkrat prevrnil tintnik, katerega sem bil zopet postavil na njegovo mesto. Nato je odšel ter za-loputnil vrata za sabo, da se je stresla moja pisama. Tako Je izgleda] pcv§ moj klijent!
Koncem meseca preiei sem taH uradni dopis:
»Oosp. dr. Nekda odvetnik v
UuHiani
Dne 10. fega mtsecst nadroroval je nai nadzornik VaSe obrtno podiefr« je. Pri tem se je dosnalo, da vladajo nesnosne socijalne razmere v VaH pisarnL Eni pisalni moči plačuiete mesečno 250 K, drugi pa goffli 40K. fcar je krvavo kapitalistično iziuozgavanie« katero se mora takoi odptawW. Pw&Sh
Stran 2.
„SLOVEMftiu HAttoor mm 7, fmm *•!••
IM. Itev.
Inu slevenskenra ktilturnemu in narođ-jMstnemu pokretu, — bila je to zanosna doba, ko so šteti dve tretjini sloven-pkega celovškega prebivalstva, čegar potomci so postali Žal renegati in naSi sovražnikl. Pa kdo bi v tem slovesnem trenutku, ko plapola nad tem starim slavnim središčem naše kulture zopet slovenska trobojnica, raziskoval vzro-ke temu žalostnemu dejstvu! Kar je bi-bo, je bilo!
Ćelo pozneje »nemški« Celovec ni mogel prezreti docela znamenitih slovenskih mož: saj so imenovali ulico PauliČevo (po škofu Pavliču), Ahaclje-vo, Pemhartovo in — least not least — Košatovo po slavnem Tomažu Košatu. ki je bil končno rudi Slovenec, doma tik pod Celovcem iz Vetrinia, — vsaj sra-moval se ni tega nikoli povedati..
Anton JanežiČ. Anton Martin Slorn-5ek, Andrej Einspieler, Urban Jarnik, Matija Majar — Ziljski i. dr. poleg že imenovnih — so imena, ki se danes sve-tijo k nam iž one dobe in dobivajo danes novega bleska in sijaia. Bolj nego kdaj poprej so nam danes draga in — sveta!
Saj ste bili ravno vi, koroški vel-možje, ki ste prvi v oni dobi izrekli be-sedo čudodelno — Jusroslavijo in zanjo trpeli! Kdo izmed vas, čestitijivi stari možje slovenski, ki ste videli. kako je rušila nasilna germanizacija takorekoe pred Vašimi ocrni zadnje stebre Sloven-stva, — je slutil, da bo 6. junija leta J1919. nad Vašimi grobovi zaplapolala slovenska in srbska — iugoslovanska frobojnica? Nad tištim starim celov-škim mestom, kjer so nekdaj trepctala jVaša srca strahu za — bodocnost liub-?ljenega naroda? Slava Vam in tištim Jugoslovanskim junakom, ki so ]o dvig-nili in zanjo — krvaveli!______________
Ili iznolnjcle Slomila svele dolznosti napram državi?
Zagrebški »Hrvat« priobcuje pod naslovom »Zašto smo oštećeni?« čla-nek, v katerem piše med drueim: »Kot Tiajaktivneiše pokrajine Jugoslavije so azkazane v proračunu Hrvatska, Bosna in Slovenija. Med temi ima zopet Hrvatska največje doho_dke in to v znesku 341 milijonov kron. SestaviteLii stroš-kovnika za Hrvatsko so zahtevali za pokritie izdatkov 205 milijonov. docim sta Bosna in Slovenija, ki imata znatno manjše dohodke, kakor Hrvatska, izkazali znatno večje stroške, in sicer Bosna 240 milijonov in Slovenija 264 milijonov . . . Kako velika razlika ie v pojmovanju slovenske in hr-,vatske vlade! Hrvatska, ki daje 341 imilijonov dohodkpv in ki je sama pri prvem državnem posojilu dala dve tre-jtjini svote, ki je bila zbrana, ta Hrvat-fcka zahteva za svoje izdatke samo 205 milijonov, dočim zahteva Slovenija, kiima dohodkov 279 milijonov in ki je dala za dr-jžavno posojilo samo 40 milijonov, za svoje izdatke 264 *n i 1 i i o n o v, - torej 59 milijo-kiov več kakor Hrvatska.« }— Neradi polemiziramo, tođa prisiljeni smo k temu, ker vidimo, da je gotovim gospodom v Zagrebu ležeče na jtem, da izzoveio polemiko. Zato pravimo: Ako mislijo cenjeni krasi okrog :»Hrvata«, da je Hrvatska pri državnem proračunu oškodovana in prikrajšana, svobodno Km, naj napno vse sile, da se ■ta. krivica popravi. Mi v Sloveniji ni-mamo nič proti temu, odločno pa protestiramo proti težnji, da se skuša pri tem predstaviti Slovenijo kot Dokraji-no, ki sicer ne izpolnjuje v polni meri svojih državnih dolznosti, a se jo ven-Idarle z vladne strani favorizira in to, kakor se prikrito med vrstami namiga-va, na škodo in stroške Hrvatske.
t>iše se Vam, da morate vsaki Disami-ški moči na mesec plaćati vsaj 600 K, z besedo šeststo kron. Radi dosedanje-ga zanemarjenia svojih dolznosti nalaza se Vam globa 1000 K. Obiednem se Vam priporoča, da kupite za svojo pisarno stole, na katerih se bode vsai sedeti moglo.
Poverleništvo za socijalno skrb. Za poverjenika:
Vatroslav Boi 1. r.
Pograbil sem svoje, računske knjižice, sestavil vesten in natančen račun o vseh stroskih in dohodkih prvesra me-seca ter s Številkami dognaJL da mi je ■ta mesec ostalo čistega ravno 27 K 50 vin. Sprejel me je gospod Prepeluh sam. Nič ne rečem, bil je na vse strani vljuden in prijazen, da sem se kar ču-diL da se sodrug Boj od njega v tem ozini ničesar naučil ni. Na protokol ie dal zapisati obsežno in temeljito moja jjritožbo. Po preteku nekoliko mesecev došla mi ie rešitev:
-»Gospod dr. Nekda odvetnik v
Ljubljani.
Vašo pritožbo proti tukajšnji od-loČbi" v zadevi socijalnih razmer v Va-Šem obrtnem podjetju je j>fjyerjen!stvo za socijalno skrb v svoji lastnosti kot druga instanca zavrnilo s spremembo, da se odločba tiče samo jedine pisar-niške moči, vdinjene v Vašem obrtu. Globa 1000 K je tem primernejš^, ker našemu nadzorniku niste pojasnili, da ste odvetnik in ne oisar, ter ste ga s tem grdo za nos vodili.
Proti razsodilu ni pravnega leka. Poverjeništvo za socijalno skrb, Vatroslav Boi 1. r.
Gospico, hčer najboljšega prijatelja, sem takoj odslovil, ker ji nisem mogel na mesec daiati 600 K in ker njen oče ni hotel od mene sprejemati Rikakih daril. Dekle ie grenko iokalo, čiitilo ie pa tuđi, da je v korist naši socijalni skrbi da jo odpustim, In sft-<}*& — odmah!                         ^^
Slovenija torel ol tooWh W*4* dolznosti pri podplsovanju đrSftviiega posolila? Ali je to očitani« mmnrtfiMMi. ali je poštena?
Vse slovenske zevril* Krapiialau Ooriška, Trst Istra, Koffofka. Stajer-ska in Preknurie. štejeio ▼ celett I m 1-lijon   20O000  duš.
Od teh pokrajin so sasett ItaHJa-nl vso Ooriško, Trst. Istro in eno tretjino Kranjske, vse Prckmurje drie ie v svoji oblasti Madžari« Ko-roška pa je bilaosvoboiena od nemškega jarma iele 1. j u n i j a, ko je že potekel rok sa pod-pisovanje državnega posoiila.
Koliko je ostalo slovenskih zemeli svobodnih? Samo dve tretiini Kranjske inSpodnia Štajerska!
In ti dve skupaj štejeta jedva 800.000 prebivalcev.
Teh 800.000 je podpisalo 40 milijonov državnega posojila, povpreč-no je torei subskribirala v s a k a oseba v Sloveniji 50 kron.
Ako uvažiijemo, da so bile slovenske pokrajine od 23. maja 1915 do leta 1918 ožje vojno ozemlje, ki ie moralo nositi najtežja vojna bremena, dalit da so bili na tem teritoriju ves čas sve-tovne vojne koncentrirani stotisočl av-strijske in nemške vojske, ki so kakor kobilice požrli vse, kar je zraslo na slovenskih tleh, ako upoštevamo, da ie bila v tem času malodane onemogoče-na vsaka trgovina in uničeno vse prej-šnje blagostanje naših dežela, moramo priti do zaključka, da so slovenske zemlje, zavedajoč se svoje naloge, izpolnile glede državnega posojila ne samo v polni meri, marveč naravnost najsijajneje svojo narodno in državno dolž-nos t.
Vzemimo v roke svinčnik in računajmo.
Naša država broji okroglo 13 milijonov prebivalcev. Ako odštejemo tu prebivalstvo Srbije in Crne gore, ki je vsled sovražne invazije in okupacije tako silno trpelo, da ne more priti pri subskripciji državnega posojila resno v poštev, to je okroglo 5 milijonov, nam ostane Še 8 milijonov.
Ako bi se vseh teh 8 milijonov prebivalcev zavedalo v isti meri svoje dolznosti, kakor se tega zaveda stanovništvo Slovenije, potem bi moralo biti danes podpisanega državnega posojila 400 milijonov kron.
Ali ga je podpisanega toliko? Nam to še ni znano, to pa verao, da i e dal slovenski del našega naroda državi več, kakor je ona sama  zahteva 1 a  od  njega.
Zato smo upravičeni, da z vso od-ločnostjo zavračamo vsako očitanje in naj prihaja s te ali one strani, kakor da bi Slovenija ne stala na višku svoje naloge in kakor da bi se hotela debe-liti in razvijati na stroške ali škodo drugih.
Slovenija, zavedajoč se, da mora tvoriti trdnjavo državne misli naDram zunanjm našim sovragom Nemcem in Italijanom. vrši nasproti državi vestno in požrtvovalno vse svoie dolžnostL zato je upravičena, da reklamira zase tuđi vse pravice, ki ji pripadajo po — zakonu.
In teh pravic ji nihče ne krati, kakor jih nihče ne odreka Hrvatski.
Pa vzemimo tuđi, da bi se v resnl-ci, čemur pa oporekamo. Slovenija za trohico boli favorizirala s centralneea mesta. kakor njena sestra Hrvatska, ali bi bilo to krivično, ali bi bilo to ob-sojania vredno?
Kdo je več trpel v tej vojni, slovenske pokrajine, preko katerih je divial vojni vihar dolga tri leta. ali Banovina, ki ni vojne skoro niti čutila? Kdo je ostal ob prevratu malodane eo-lorok brez vsakesra upravtiejra aparata in si moral takorekoč iz nič Sele ustva-riti vso državno upravo? Ali ni bila to Slovenija?
In končno, kdo mora položiti na oltar zajedniške domovine in narodne-ga jedinstva največjo žrtev —„ da izgubi skoro polovico svojih zemlia in najboIjšL najzavednejšL najktilturnejši del svojega ljudstva? Slovenija! . . .
Torej! Zato, gospoda, malo več blagohotnosti, bratstva, ljubavi in — pravičnosti!   ________________R.  P»
Zakon o diiaiUn tralicntra Srtov, hvatof ii Slmun.
Člen 1.
Državljanstvo je enako za vse državljane kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Državljanstvo kraliestva pripada onim, ki so bili oni dan. ko stooi ta za* kon v veliavo, državljani kraljevine Srbije in Crne gore, nadalje onim, ki so bili do tega časa pripadnik! Bosne in Hercegovine ali pa so bili Član! (s pravico domovinstva) katere izmed občin v bivši avstro - ogrski monarhiji, ki so pripadle v oblast kraliestva.
Clen 3.
Srbi. Hrvati in Slovenci U Imalo domovinsko pravico v občlnah btvle avstro - ogrske monarhije, ki nišo ori-padle kraljestvu. a žive stamo v kralj estvu ali se po pravici opcije prisele v področje kraljestva, dobe drfavttaa-stvo, če izjavijo, da žde biti državljani kraliestva.
Clen 4.
Državljani bivSe avstro - ogrske monarhije, ki so po svojem jtarodnem prepričanju Slovani, a nišo SrW, Hrvati ali Slovenci, ter iim pripada dr-tevtiaaatak   kraUertv»   m~  **Xtthi
Otstva.   8e se  mum mmot  lm  w yep^ dcftUtrvnega   mkm tatjjvgo »
^*S&-      Omi •    -
DiUfllani btfle avtliu • ografce monarhlle tujih narodaostt. ki a» doMtt pripadnost, odnoaao tapovustvo aa ozemlju kraUestva pred 1. januarfem 1S71. inulo pravico, da se tekom đven let po slđspu deflnUIvneaa mini teia-vijo za državljanstvo svoje narodnosti in izsele U območja kraUestva.
Clen 6.
Onim državlianom bivše avstro-osrrske monarhije ttiiih narodnosti, ki so dobili pripadnost, odnosno dotno-vinstvo na ozemlju kraUestva po 1. Ja-nuarju 1871., se dovoljuje v roku, na-vedenem v členu 5., da iziaviio ali sprejmejo državljanstvo kraljestva ali ne. Ako Izjavijo, da državljanstva ne sprejmejo, ali če se niih izjava ne sprejrne, so dolžni, da se izsele H območja kraljestva.
Clen 7.
Izjave po členih 3.—6. Ie treba podati državni upravni oblasti prve stop-nje na kraju rednega bivališča. Izjave po Členu 6. bo oblast opremila s svojim mišljenjem in oddala ministru za notranje zadeve. On odloča o odobritvi izjave ter je njegova odločitev izvršna.
Clen 8.
Zakonski otroci slede v državljanstvu očetu, nezakonski materi zakonsku žena možu. ter ob enem z njim izgube državljanstvo v slučajih člena 15. točka 2., 4. in 5. samo tedaj. če se skupaj z njim izsele in dobe novo državljanstvo.                                      >    j^a
Clen 9.
Oni, za kosar se ne pozna državljanstvo, a je rojen in prebiva v kra-ljestvu, ta se smatra za državljana kraljestva, dokler se ne ugotovi, da ie inozemec.
Clen 10.
Inozemska oseba more postati dr-žavljan kraljestva:
1.   ako jo   kot   nezakonsko   dete inozemke pozakoni oče državljan  kralj estva;
2.  ako se v   kraljestvu   spreime v redno državno službo:
3.  če se ji na njeno prošnjo Izrecno da državljanstvo.
Clen 11.
Kdor prosi za državljanstvo, mora dokazati:
1.  da naimanj   pet let   neprestano biva v ozemlju kraljestva:
2.  da   je polnoleten, ali   da mu to dopušča oni, ki je kot zastopnik za to odgovoren po zakonu:
3.  da je njegovo vedenje dobro:
4.  da so njegove   imovinske   raz-mere urejene,   tako da   more s svoio imovino ali s svojim   delom   yzdržati sebe in svojo rodbino; .
5.  da je đobil s strani svoje države đovoJjenie, da izstopi iz državljanstva.
Clen 12.
Od določil člena 11. so izvzete one osebe, ki se po svojem jeziku ali na« rodnem proricanju smatrajo za Srbe, Hrvate ali Slovence, a so tuji državljani. Tem se mora dati na njih prošnjo državljanstvo kraljestva izvzemši, če se dokaže, da so delali proti interesom kraljestva.
Clen 13.
Inozemcem ki imaio Izvanredne zasluge za kraljestvo, more kralj na predlog ministra za notranje zadeve po zaslišanju miiristrskega sveta dati državljanstvo ,Če se mude na ozemlju kraliestva, ali Če izjavijo. da se bodo na njegovem ozemlju naselili Clen 14.
Državljanstvo za državljane po cienih 11.—13. velja od dneva, ko novi državljan pred pristojno upravno oblastjo prve stopnie svečano pnseže, da bo zvest kralju in državi ter da bo spoštoval zakone. Takoj po zaprisegi mu mora pristojna oblast izdati potr-dilo o državljanstvu. Ako se oseba, poklicana k prisegi tekom enega leta, odkar ji le bfl poziv dostavljen, ne zglasf. se bo smatralo .da njena prošnja ne obstoja več.
Clen 15. Državljanstvo izgube:
1.  Nezakonski  otrok   državljanke, če ga pozakoni inozemski   oče, če dobi po zakonih očetove države pozakonie-nec očetovo državljanstvo.
2.  Osebe,   ki so   brez   prfvolienja pristojnih oblasti stopile, odnosno sto-pijo v inozemsko   službo, če jih   mini-strstvo za notranje zadeve vsled tega izpusti iz državljanstva.
3.  Osebe, ki so se kot nastavljene! avstro - ogrske monarhije prisehle na ozemlje kraljestva, a se bodo odpustile iz službe, Če nišo Že pred tem v smislu člena 2. dobile državljanstva.
4.  Osebe, ki |o neprestano 10 let v inozemstvu, če to ni no naročiln vlade. Ta rok se računa od dneva, ko stopi ta zakon   v veliavo   in se   prekine,   če oseba Javi pristojni oblasti, da vzdržu-je   državljanstvo   kraliestva.   zahteva potne Izkaze m se Javi oni konzularni oblasti kraljestva, kier se nradL
5.  Osebe,   ki jih na   njih   profeta pristojna oblast izrecno odpnstl iz državljanstva.
^     Clen lf___m
Odpttlčanje fz državlianstva se ne more odreci, če Je oseba, kl to zahteva po sakotra samostalna aH Ima odobrenje prtstoineca sastouniStva, ako Je Izvršila svoio voiaško dolž^ nost ali je trajno oproičena, akoJznolni dolžnostL kl bi jfli Imela napram državi aH napram prtvatefleom In ako ni t pretokavj afl Hh obeoiena. •Tčazen iie aia hRrehbi^
ICls«l7. Odimst la državijanstva veUa od dam, ko se inočl odpuSCeneam oo-*m» o ođpMlttvf te4rtavUaB«tva, a lsoM svolo velJSEVOb ee se odprfflsrt tekvMB enega leta od teta dne naprej ne l»eli Is ocemUa kraljestva, aH ako Je ie pred tem nastopila kaka zapreJui po Benu 16.    *
Clen 18,
Odredba člena 15. točke 3. veljajo za vse shičaje, nastale od 1. novembra 1918 naprej.
Clea 19.
Prošnje za sprejetje v džravUan-stvo in za odpust iz državljanstva je nasloviti na ministrstvo za notranie zadeve in jih oddati pristojni državni upravni oblasti prve stopnje. Ta oblast se prepriča, kaj je po zakonu potrebno ter posije prošnjo s svojim poročilom in mnenjem službenim potom ministr-stvu. Njegova rešitev je izvršena Iz-vzemši slučaj e v členih 12. in 16. Isto ministrstvo izdaja tuđi listine o državljanstvu in o odpuščenju iz državljanstva,                                              _u±M Clen 20.
Osebe, ki dobe državljanstvo po členu 3., členu IO„ točka 3, odnosno po členih 1U 12. in 13., dobe domovinsko pravico v oni občini, kier so se stalno naselile. Ce občin a odkloni priznanje domovinstva. odloča o tem končno mi-nister za notranje zadeve.
Clen 21.
I Ko stopi ta zakon v veljavo. bo dolžnost oblasti, katerim se bo s po-sbeno naredbo naročilo. da izvrše po predpisih tega zakona revizijo svojih spisov o prebivalstvu, odnosno (la se-stavijo nove spise in sicer posebej za državljane in posebej za inozemce. Ti spisi se bodo najkasneje čez dva mese-ca od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, razpoložili javnosti v vpogled. Vsakdo. ki ne bo zadovoljen, ima pravico, da najkasneje po enem mesecu od poslednjega dneva objave spiskov izroči tej oblasti pritožbo, ter more ta oblast, če se ji zde pritožbeni razlog! umestni, izvršiti korekturo. V nasprot-nem slučaju pa posije pritožbo v rešitev ministrstvu za notranje zadeve s svojim poročilom. Natančnejši predpisi o spiskih se bodo izdali s posebno naredbo.
Clen 22.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi ter preneha od takrat veljav-nost vseh dosedanjih predpisov. ki ne soslašajo ž njim.
Clen 23.
Ministru notranjih zadev se narch-ča. da ta zakon izvrši______________
PelitKn« vesti.
VeOko mantfesiacHAo zborovanje za naše mele priredi Jaxosfc>yanska <leaM>krat$ka stranka v LJoblJaiii v to-rek. dne 10. junija ob & zvečer v Mest-nem domu. Na dnevnem redu Ie Donv čUo o položajn v Parizu. Poročaio: oo-slanec dr. Novak, noverjenik dr. RaT-mnar in podžupan dr. Trilkr.
SI nimajo nič očitati! Pišeio nam: »Slovenec« je očital nedavno tega ustanovljeni samostojnl kmetski stranki, da je sprejela v svoje vrste bivše Susteršičeve somišljenike. Ne more-mo kontrolirati v koliko ie to očitanje utemeljeno, to pa vemo, da bi imel tuđi »Slovenec« vzroka dovolj, da pometa pred svojim pragom. Notorično je nam-reč znano, da je bil prav tišti Karpć Iz Most, ki je zastopal kmetsko zvezo pri ustanovitvi nove kmetske stranke, do prevrata najstrastnejši In najzagrizenejši đr. Suster-šičev pristaš.
Poslanik Hribar o ćeSko - Jagoslo-▼Mislrih odnošAjili, Sarajevska >Srpe-ska Rijecc priobcuje razgovor svojega praškega dopisnika s poslanikom Ivanom Hribarjem o ođnošajih med nado kraljevino in Čehoslovasko repnbliko-Hribar se je med dragim izrazil tako-1«: >Za sedaj ima naSa država s Seho-slovaško repnbliko samo kompenzacij-sko pogodbo, na podlagi katere dobimo v najkrajšem 5asn 800 vagonov slad-korja in večjo množino črnega premo-ga- Toda prav sedaj smo na deln, da aestavimo novo trgovsko pogodbo- To bo prva naša in češka definitivna- pogodba z drugo državo; temeljila bo na načelu največjih medsebojnih ugodnosti- Tako delo je najrealnejše sa zbli-ianje dveh narodov- Čim bomo v dobrih trgovsklh odnošajih, nastala bo med nami tuđi druga zveza: duševna-Predložil sem češki in naši vladi pred-log, naj se zakonodaja r obeh državah uredi približno jednako* To velja zla-eti za trgovsko in menično pravo, ker nudi enaka lakonodaja v tom pogledu pravno sigurnost in ustvarja zanpanje, kar je pređpogoj živahnoga trgovske-ga prometa* Isto sem predlagal tuđi glede šolstva, kateremu moralno po-evečati v nadi kraljevini, kjer je še toliko proevetnega <fel», največjo posor-noet* Avstrija je sicer vselej zavirala Čehe na Solskem polja ▼ njihovem svo-bodnem razvoja, toda narod, ki Je dal •veta največjega pedagoga Eomenske-ga, je vkljab tema s žilavim In smotre-nim delom dosegel na tem polju take uspehet da nam lahko v mnogo ozirlb sluzi kot vzor in zgleđ, Kar se tiče vi« eokih iol, je treba, 4a posnemamo an- : gleiko-nemski način zamenjavatij« profeeorjev* Na vsakem svojem vse-nSUlifin ie treba, da osnujemo 6asko katedro in seminar- Isto store tuđi Cehi-I ymk toh stranh so mOaisnl ie prvi i
fionU in nadefeU •» tt ne4bolj»ega nspehs^ Tako ▼sejemno delo bo Imelo tuđi politične posledloe, o katorih pm dmom is ne morem dali nofcsftJh totoih pojasniU
I^W kriri FiihssfcnOaJfc »e«spe-Wr. LDU. Praga, 5- juntj^ (OTTJ.) Poslanee SrozU pripisuje v >0eekem 8km&< glavno krivdo zaradi totavne-ga položaja na Slovaikem ^»j^iMirim častoikonv ItaUjani so skuiaU delad Franeozom tožkoče In iskali pomoći poTSod, pri Madžarih in Nemelh- Oeht pa so morali molčatl in delatl prijasen obraz zaradi 254XK) Iegijonariev, kl so bili t Italiji-
Iz »Ie Kanio« MtafiBha.
LDU Beograd, 5. junija- Đanasnjo sejo Narodnega predstavništva otvori predsednik dr* Draža Pavlovič ob 16. ori 45 minut- — Posl. Anton Jnkič stavi na finančnega ministra vprasanje, kako bi se dali stornirati v Hrvatski in Slavoniji davki in globe za kuhanje žganja- — Vloženih je bilo še nekoliko interpelacij o davkih in carinskih' tarifih, na kar je flnančni minlster dr* Ninčič odgovarjal v daljšem ekspoze-ju- Na interpelacije odgovarja, da smo bili v najtežjih trenutkih brez Narodnega predstavništva in se ni moglo etoriti v nekoliko mesecih vse* Regulacija naših carinskih odnošajev je bila zelo težka, ker smo imeli vrata od-prta na vse strani in je bilo sele treba določiti carino- Obtojalo je vpra-sanje ali si naj osvojimo carinske tarife kraljevine Srbije ali bivše Avstro-Ogrske. Izkazalo se je, da so bili naši carinski tarifi bolje izdelani, kakor oni Avstro * Ogrske- Temu je vzrok desjtvo, da je bila kraljevina Srbija kot mala đežela prisiljena Sčititi svojo do-maco industrijo, kar je tuđi v sedanjUi razmerah potrebno, da se varoje naša industrija, ki je sele v razvoju- Misli, da bodo isti tarifi dali podlago bodo-čemu gospodarskema življenja našega kraljestva- Napram posl. Sušniku odgovarja, da se visoke carine ne pobi-rajo samo v Sloveniji, ampak tuđi' drugod- Mi moramo ščititi interese đr« žave, ker moramo spraviti državne fi-nanoe čimprej y red* Današnje carine se zde res nekoliko velike, pa so manjše nego izgledajo na prvi pogled* Ko bo dana možnost, sklenitl trgovake pogodbe z Nemfiko Avstrijo In Čeho« slovaško, bodo carine manjše nego so bile dosedaj* Minister govori nadalje o carinah na sladkor in pravi, da se ne morejo znižati* — Odgovarjal je posl* Kristan, ki je naglaftiJ, da je imel minister 8 mesece casa> Tprafiati parlament za mnenje- — Predsednik odredi nato odmor- — Sefa se nadaljuje ob 18. uri 40 minut- Tajnik dr- Miovift čita poročilo o šestari odaekov* — Posl-A* Sušnik (Jugoslov- klub) interpelira ministra za šume in rude o produkciji premoga y našem kraljestvu* — Minister Pavel Marinkovič n&vaja podatke o sedan|i produkciji premoga* V Srbi-Ji 3e na dan producira 18 vagonov premoga in tbI znaki kažejo, da bo produkcija premoga postala t tren mese-ah rečja nego je bila pred vojno- — Nato se seja zaključi in dolocl prihod-nja na petek ob 9- uri z dnevnim redom: ,1* Drugo čitanje zakonskega na-irta o proračunskih dvanajstinah; 2. Bazprava o predloga dr- Laginje glede uvoza in izvoza* 3- Poročilo verifika-cijskega odaeka o m*^Mi posl* Do*1 marčiča-
LDU- Beograd, 6- junija- Vceraj je bil predložen Narodnomu predstavništvu zakonski pgtedlog o d&vku za neoženjene-
Naše poročBo iz Zagreb*
FRANCOSKA    VLADA    PRIZNALA KRALJEVINO  SH5.
Beograd, 6* junija* Francoska vlada je danes oficijelno priznala kraljevino SHS- S tem je naše kraljestvo pri-< znala ćela Antanta ražen Italije-
RESITEV    JADRAN8KEGA    VPRA-ŠANJA SE NI DEFINITIVNO-Beogrmd, 6- junija- Rešitev Jadran-skega vpraŠanja še dolgo ni    smatrati za definitivno in se mora vse tozadev-' ne brzojavke sprejemati s skr&jno   rezervo. Kakor se poroca iz Pariza, de-la naša delegacija s polno paro, da doseže nekak povoljen kompromis*
PROTESTNA    SKUPŠCINA    PROTI ITALIJANSKIM  ASPIRACIJA1E.
Zagreb, 6- junija- V ponedeljek ob 10- uri se vrši na poziv odbora za ne-odrešeno ozemlje v Zagreba velika protestna sknpščina proti italijanskim aspiracijam, ki ima namen, da podžge našo mirovno delegacijo na vstrajanje na naših principijelnih zahtevah-Skupščina bo pozivljala tuđi ostale pokrajine, da se pridruži jo njeni akciji* Govorili bodo med drugim razni emigranti med njimi tuđi dr* Hinko Hin-kovič, Jovo Banjanin in Milan Marja-novič-
(Poročila iz BeograđaJ ODLIKOVANJE.
Beograi, 6* junija. Prestolonasled-nik - regent je podelil vodji zemljište knjige ▼ Ljubljani g- Franu Kosirju nasloT in značaj ravnatelja semljilke knjige in ga oprosttl predptoana takaa>
$tcv. 134.
»SLOVENSKI NAROD?, te 7. fngft 1919.
Strsn 3<
HeogrM, 6* junija- Prmlnflon—lofl trik - regent je pođelil vpokojenemu deželnemu sodnemu svetniku Tomažu Einspielerju ▼ Ljubljani v priznanje njegovih precrtih zashig v pravosod-stvu naslov in značaj višjesodnega svetnika, oprostivši ga takse-
MINISTRSKI    SVET    O    ZUNANJB-POMTICNEM  POIiOŽAJU-
Beograđji6- junija. Ministrski svet je včeraj opetovano razpravljal o zu-nanje - političnem položaju. Kakor iz-vemo, so prispela iz Pariza važna po-ročila, ki se tičejo bođoče italijansko-jugoslovanske meje- Italija je pripravljena na kompromis, po katerem bi od-nehala nekaj od svojih papirnatih >lon-donskih pravice, pod pogojem, da ji mi damo ogromen kos «iz našega živega telesa- Položaj je izredno težak- Wilson odhaja v domovino in ni nobenega izgleda, da bi Amerika hotela biti do kraja na naši strani, zato nam prijateljsko svetuje, da sprejmemo načelo kompromisa, ako hoćemo vsaj nekaj resiti ter nas opozarja na usodne po-slediee, če ostanemo nedostopni- S temi dejstvi morata danes naša pariška delegacija in vlada računati- Odločitev je silno težka- V ministrskem svetu se je te dni pretresala situacija na vse strani, upoštevale so se vse možnosti in razlogi in kakor izvemo, so se posve-tovanja zaključila v popolnem sporazumu- Naša mirovna delegacija, ki je bila stavila kabinetu glede svojega na-daljnega postopanja konkretne predlo-ge, je dobila konkretna navodila- V smislu ten navodil ima delegacija pred definitivno odločitvijo vprašati vlado, katere sklep je za njo potem absolutno obvezen- Izgleda, da bo ministrski svet koncem prihodnjega tedna storil uso-depolne sklepe. Toliko je danes že gotovo, da nas čakajo težki čaši izkušnje in da borno morali računati s staro res-nico:  >Sila gre nad pravico!«
POROCIIiA   GLEDE   KOROSKE.
Beograd, 6- junija- Do sedaj še ni službeno potrjena vest, da. nam je pri-znana celovška kotlina- Prvotna na-mera Antante je bila, da nam posije na Koroško svojo komisijo, ki naj bi na licu mesta ugotovila, kam želi pre-bivalstvo* Koliko se je glede tega zadnje dni spremenilo, ni znano. Ni iz-ključeno, da smatra Antanta Koroško kot nekak kompenzacijski objekt za našo popustljivost napram Italiji-
MIMSTER   DR-   KRAMER   V   AVDI-JENCI PRI REGENTU.
Beograd, 5- junija« (Zakasnelo-) Pri današnji avdijenci ministra dr-Kramerja je podpisal regent obširno amnestijo za Slovenijo ter izrazil željo, da se mu čimprej predloži predlog za amnestijo za ostale osvobojene kraje, v kolikor še nišo bili deležni te vladarske milosti« V daljšem razgovoru z ministrom dr- Kramerjem je izrazil prestolonaslednik svoje veselje nad zopetno osvoboditvijo koroških bratov in svoje zadovoljstvo, da so se poleg junaških srbskih čet vrlo in sijajno držali naši slovenski fantje in hrvatski dečki.
CMENOVANJA PRI LJUBLJANSKEM CEKOVNEM  URADU-
Beograd, 5- junija. (Zakasnelo) Prihodnje dni se izvrši definitivno imenovanje vodstva in uradništva ljubljansbega čekovnoga urada- Za šefa urada bo postavljen dosedanji vodja dr- Maričič-
Beograd, 5- junija- (Zakasnelo.) Pri Ijubljanskem čekovnem uradu so imenovani: vodja dr* Maričič v VII« čin. razredu, administrativni tajnik dr« Fran Keržan v IX-, inspektor Ivan Avsenek v VII-, viŠji komisar Alojzij Potočnik v VII-, revizor Josip Kle-menčič v IX- činovnem razr.; za ofi-cijale Fr- Čop, Leopold Bregar, Josip Potokar in Rudolf Rozman, vsi v IX-činovnem razredu; za asistente Josip Lavrič, Leonard Trnjevič, Julij Kle-menčič, vsi v X- čin- razr-; praktikanti Pavel Borštnik, Josip Florijančič, Ana Nagode in Klotilda Žlindra, vsi v XI. plačilnem razredu-
AMNESTIJA-
Beograd, 6- junija. V imenu Njego-vega Veličanstva Petra L, kralja SHS, Aleksandra, naslednika prestola, na predlog zastopnika našega ministra pravde, našega ministra za pripravo ustavotvorne skupščine in izenačenja zakonov, resili smo in rešavamo:
I« Odpuščamo kazen in ostanek kazni vsem osebam, ki so bile do vštetega 29- oktobra 1918 obsojene od civilne ali vojaške sodnije zaradi ka-terihkoli političnih ali vojaških delik-tov, ki so se obraćali proti bivši državi, v kolikor nišo bili vsi po državnem preobratu amnestirani ter zaradi de-liktov proti javnim organom in napra-vam bivše đfžave in to: A) brez pri-držka v slučajih, ki spadajo pod dolofc-be §§ 67, 68 do 80, 89, 92, 220, 222, 279 do 299, 308, 312 do 314 avstrijskega ka-zenskega zakonika ter §$306, 313 do 318, 320 do 327, 344 do 357, 366, 53t 538 do 555, 565, 569 do 571, 588 avstrij-skega vojaškokazenskega zakonika od 17- decembra 1862- drž. zakonik st- 1868 o dopolnUnem kazenskem in voJ*s1bo-
■k°*>4 ter lriwHtrlJJrl* irafrirn ta| pod os-»arakl uku od 2fr julij* 1914, dri. sak-t 155 o kamovanju »otenj* Javno službe ali javnega obrata, in prelom« dolžnosti k dajatvi- — B) V slučajih javnega nasilstva: a) o silovitim lote-njem ali nevarnim šnganjem proti oblastvenim osebam v nrađnih rečen po $ 81- avstr- kaz. zak* in §358- avstr-kaz. zak-, samo, ako obaojenec ni Ml zaradi tega zločina že enkrat kaznovan in Če kazen ne presega 6 meseeev; b) 6 hudobnim poškodovanjem tuje last-nine po § 85 lit- b) avstr- kaz- zak« in § 362. avstr- vojn- kaz- zak., samo, ako se je dejanje izvršilo ob priliki političnih, ali dragi nj skih demonstraci j; c) v slučajih javnega poniževanja ali zani-čevanja ustanov zakona, rodbine, last-nine ali pohvale nezakonitih ali ne-nravnih dejanj po § 305 avstr- kaz. in § 562« avstr- voj- kaz« zak-, samo, če izvira kaznivo dejanje iz političnih na-gibov, ki so šli na to, da so izpodkopa-li temelje staremu tujčevemu gospo-stvu«
Ako se obsodba ni izrekla le glede enega ali več navedenih kaznivih dejanj, odpuščamo kazen, ako so ostala kazni va dejanj a razmeroma malen-kostna, ali izvršena iz političnih na-gibov.
II. Odrejamo, da se radi pod I- navedenih kaznivih dejanj pod tam obraz-loženimi okolnostmi kazenski postopek ne uvede, že uvedeni pa ustavi, ako so se dejanja izvršila do vštetega 29-oktobra 1918-
III- Pri civilnih kazenskih sodi-ščih uvedeni kazenski postopki, ki v smislu naredbe bivšega avstrijskega jttstičnegra ministrstva od 26- av^usta 1914 u- k- Št. 0&- začasno počivajo, se imajo ustaviti. ____________(Dalje  sledi)____________
Heodreieno domovino.
Iz Gorice. Z ogromno nestrpnostjo pričakujemo vsi, kedaj se resi jadransko vpraJanje, ki vsebuje rudi vpra-šanje glede naše deŽele. Mi smo »hin-terland« za Trst (tako proslavljeni la-ški jezik trima sVojejra izraza za za-ledje, zato rabijo vsi laški listi dosled-no za zaledje nemški »hinterland«) in takrat, ko je Wilson prvič rekeK da bo Trst laški, so rekli laški listi, da bo laski tuđi ves »hinterland«, to ie vsa Goriska in še del Koroske. Toliko za-ledja hočejo imeti za Trst ker so prvotno to tirjali strategični oziri, potem pa prometni, v resnici pa samo oziri, ki merijo na potlačenie slovenskeea naroda. Ali potlačiti se ne damo, nai priđe kar hoče. Nekateri po deželi pravi-jo. da se bodo izselili, češ. da ie ne-znosno pod Lahi in da ni mojroče pre-n as a ti njihoveea gospodstva in njiho-vega zaničevanja našega jezika, kar je istovetno z zaničevanjem našega naroda. Kdor ne spoštuje našesra jezika, ta nas hoče narodno ubiti. Ubiti pa se ne damo. Mi pravimo, da naj se naši po-sestniki, obrtniki, trjjovci, podietniki nikar ne selijo, izvzemši ako res jedne-ga ali drugega silijo razmere v to. Zemlja je naša in naša naj ostane, tuđi ako bi se res zgodila ta krivica, da bi naša slovenska dežela prišla pod Laha. V Parizu še ni izgovorjena zadnja be-seda, še se vleče dalje jadransko vpra-šanje, pa ako bi bilo danes neugodno rešeno, treba, da mislimo na bodoč-nost in Bog zna, kaj nam prinesejo že bližnja leta! Ako bi prepustili zemljo Lanom, bi se naselili na nj ej Lahi iz kraljestva ali pa še ćelo Nemci . .. Sai Nemce imajo Lahi zopet strašno radi, samo Jugoslovana hočejo ugonobiti! Goriska naj bo naša! To bodi nam geslo. Razmere se morajo po vojni temeljito izpremeniti in jugoslovanska straža nas bo ščitila! Vse pravice ,ki priti-čejo narodu, hoćemo uživati in glasni borno, ako bi se nam kratile! Mi stojimo tu ponosni in pripravljeni odbiti vsako krivico. Na svoji zemlji hoćemo biti sami svoji gospoda.rji. Morda nas čakajo Še hudi dnovi, ali ne strašimo se jih.
V Gorici je sedaj prebivalstva okoli 16.000. Razni trgovci in obrtniki iz la-škega kralj estva silijo v riaše mesto in se hočejo tu nastaniti. Prav nić se ne ozirajo na domaće Lahe, nekatere hočejo tuđi izpodriniti kakor Slovence, češ, potem sele bo Gorica laska. Marsi-kateri Lah se danes kesa, ker je svoj čas tako navdušeno pozdravljal Italijo. — Sladkor se dobiva na karte in sicer Četrt kg na teden. kruha se dobi vsaks dan 1 kilo za 50 centezimov. Pršut ie po 4 lire. Moke in makaronov je do-volj, meso se dobiva samo dvakrat na teden in sicer kilo po 20 lir. GV>tiIne so odprte do 9. zvećer (to je do 8. zvečer, ker tam imajo »poletni čas« tuđi letos). Stanovanj ni, ker ie vse polno voia-štva in ker se nić ne popravlja, Izmed tiskani delujejo: Juchova, Paternolli-jeva in Sociale, Narodna Tiskarna je pod nadzorstvom.
SlovnuU jvrt.
Petrograd savset- LDU- Lyon, 5- junija- (Brezžično.) Dana5n|i pariški jutranji listi priobčujcjo bnojavko iz danskega vira, ki pravi, da ao na zavzele Petrograđ estonske in finske čete- Vest se smatra, sa precej ver-jetno-
Čeh«slovmki    ■aie^ljrf s  ■!■■■
LDU- Lyon, 5- junija- (Bresiiino.) Cehoslovasid ministar za stmanfe atrar rt* Benei, Je imel rmigovor s poro£e-valoem Bata VTsmnsr ter mm isjal ssa#
?ffmriiB>* nta^^m^ssiakl ss> m^msM ssa
dovoJjnl s twe|^fail pot—as»i mltvr-ine pogođbe> NemOco Arstrijo ZmsH s točkami, ki se nanaisjo na. tevtterljal-n* vpraianj*' Velika n*eeU» b* kate-re smo se borili, nainree »druženje Oe-ške, Moravske in* Slerije v Čehoelov*-ški republiki z igodovinskimi mejami, eo brez pridržka prisnana in potrjena v mirovni pogodbi- 2eleli smo nekaftere preureditve mej in konferenca Je priznala upravicenost nalih zahtev ter nam ni delala nikakih težkoč. Upamo, da bodo tuđi Jugoslovani, Romuni in Poljaki dosegli izpolnitev njih želja, predvsem pa tak© moje, kakršne so upraviceni zahtevati- — Gospodarske določbe, ki jih vsebuje mirovna pogodba, bodo omogočile čehoslovaški republiki take prometne zveze, kakršne po-trebuje z ozirom na svoj geografični položaj* Zadovoljni smo zlasti tuđi z doloebo, ki zagotavlja neoviran naro-den razvoj čehoslovačkim manjfiinam v Nemski Avstriji, predvsem na Du-naju- Upajmo, da bo Dunaj vendar enkrat pokazal da zna biti tuđi nacionalno to^eranten-
Ce boljševiki^ napadajo. LDU- Ly-on, 5- junija- (Brezžično) BoljŠeviške tolpe so napadi© meeto Bender v Bes-arabiji- Francoski posadki in romun-skim obmejnim stražam se je posrećilo, vreči sovražnika preko Đnjeetra in vzpostaviti prvotni položaj- Brzojavka iz Bukarešt© potrjuj©, da je fronta ro-munskih in poljskih čet že strnjena-
Belgijski zastopnik na Češkem* LDU- Praga, 4- junija- (ČTU.) Vče-raj je izročil belgijski zastopnik svoja pooblastila ministru z# notranje stvari Svehli-
Volitve na Poznanjskem- "LDU-Lyon, 5- junija- (Brezžižno.) Rezultati volitev na Poznanjskem, v kolikor so do sedaj znani, kažejo na to, da bodo nacionalisti zmagali na vsej Srti* Zdi ee, da socialisti ne bodo dobili niti enega mandata-
Vojaška diktatura na SlovaSken« LDU. Bratislava, & junija- (CTUO Vsled odredbe ministra Sroberja in z ozirom na vojaške operacije se proglasa na Slovaskem vojaška diktatura-
Sekvestriranje tojega imetja* IjDU-Moravska Ostrova, 5- junija-(CTU-) Krakovski listi poročajo, da je poljska vlada sklonila, sekvestrirati tuje imetje.
Poljski bankovci. LDTJ- Moravska Ostrova, 5- junija. (CTU-) Iz-ročeni so prometu novi bankovci poljske dežeJne blagajnice po  100 mark-
Po odhoda Plcclona.
General Piocione odhaja iz Češko-slovaške republike in na njegovo mesto prihaja francoski general Mitter-hausen, ki smo ga videli v Ljubljani ob času slovensko - franeoskega slav-ja- Nas vse navdaja ta vest z veseljem, kajti neradi smo gledali slike v čeških ilustriranih listih v >Svetozoruc in v >Češkem svetu«, kjer je stal v svoji znani italijanski pozi general Piccione s svojim italijanskim generalnim štabom in pred njim nai znanec sedanji češki vojni minister Klofač s slavnost-nim govorom- V enem samem listu smo videli 5 takih slik, ki so vse kazale' pravo oboževanje generala Piccione, ki je bil komandant one annade, ki je osvobajala Slovaško- In zdelo se je, kakor da ta general Piccione in onih par italijanskih oficirjev osvobajajo slovaška tla izpod mažarskega jarma in kakor da hrabra češka annada s svojimi slavnimi legijonarji nima pri tem nikakih zaslug- Tako so na Će-škem figurirali kot osvoboditelji tišti ljudje, ki so ob našem primorju delali nečuvene krivice našemu komaj osvo-bojenemu narodu« >Jaz mislimc — pi-sal sem takrat znancu v Prago — >da ima narod 2ižkov vendar — Se dovolj zmožnih ljudi, ki bi brez Italijanov osvobodili slovaški narod- Sicer se vam utegne zgoditi, da Vam bodo Ita-lijani čez nekaj let očitali — da so vas osvobodili.< To moje pismo najbrže ni dospelo v Prago in moj znanec bi bil najbrže odgovoril: mi ne moremo niče-sar izpremeniti, to je delo politike in — antante- Imel bi bil prav: mi smo se veselili čeških zmag, a bolelo nas je to, da se vrše pod italijansko komando, ker smo imeli o italijanskem junaštvu in svobodoljubju svo^e nazore. Sada) je konec: izkazalo se je baje, da so Italijani — za vsak slučaj podpirali tuđi Mažare — nastal je spor — Piccione odhaja in na njegovo mesto prihaja francoski general- Upamo, da bodo Cehi s tem prav tako zadovoljni kakor mi-
Poveljstvo generala Piookm Je bila dobra italijasska špekulacija: hoteli so Cehom nasuli peska v od in mm prvi trenutak se Jim je to tuđi posrećilo: takral ko Je Ho pred vsem sa to, da se osvobodi Slovaika, ni mogel nib-6e premišljati o tem, sskaj je bU ime-novan ss> vrhovnesjs> poveljnilcs> itali-Janski general: eelo tea> nišo sapasi-li, da so nsenkrat Imstals vesti is Jn-goslsMje In o dogodkih v Trsta, t Gorim, V Uri, na Kras«. ▼ Primorja, ▼ PsImaHjl se sploh ni smele pinmi* UsJiJnnl a* dobro fonVrtaM, da. Pleefto-
^^^m.   ^h8    I^KI   ^n^nm^BBBn^BBBBsV*^   !9bbbbb^I> m^nkn%nnms^   '^Un^   ^ssmss^
flHtt HV ft% *P • »UslBHI enM§ W*
JatoDstvo to d» « njimi v svest odlo-cojejo o usodi vse bivfte monarhije-Tako so se hoteli svetiti pred svetom kot osvoboditelji- Toda laž Ima kratke nofie in 5» je kljnb temu dosegla nekaj trenutnih uspehov, smo bili tuđi mi sami krivi- Poskrbeli smo premalo za to, da se isve resniea in vso krivdo svalili na Čehe- Danes je vse jasno: ko ao Čehi spoznali laske nakane in so se saceli zavzemati za Jugoslovane. se je italijanska ljubezen takoj ohladila in danes že padajo očitki o češki ne-hvaležnosti- Vsaka šola nekaj stane. V prvih dneh po osvobojenju se je ustanovilo v Pragi > Društvo slov-vzajemnostic z lepim programom. Te dni čitam, da se je ustanovilo enako društvo v Beogradu- Nameravala so se taka društva po vseh večjih slovanskih mestih, ki naj bi bila med seboj v stalni zvezi in kaj bi resevala skupna kulturna vprašanja- To je bila zdrava mi-sel, zato še enkrat opozarjam na njo-Vsled slabih prometnih zvez ne vem, kako daleč je razvilo praško društvo svoj program- Na ustanovnem sestan-ku sem predlagal, da naj bi se društvo izjavilo tuđi v ev- narodno - političnih sporih- Ali se je društvo izjavilo v našem primorskem vprašanju, mi ni znano, dasi vem, da imamo v njem svoje zveste prijatelje- Po dolgem molku o jugoslovanskem vprašanju — ob času našega najtežjega boja — so se prve oglasile za nas — češke žene. To je bil deloma uspeh naših žeu, ki so stopile v zvezo s Čehinjami in so jim poslale poročila o tem kaj se godi pri nas- Češka javnost je takoj zapazila italijansko prevaro in razume se, da je bila s celim srcem na naši strani- Za češkimi ženami so nastopili češki profesorji, skupina znanstvenikov in za njimi skupina čeških pisateljev iz nar. skupščine z Jiraskom na čelu. Izjave teh naših prijateljev so odločno zahtevale pravice jugoslovanskega naroda na njegovi zemlji- Se en korak naprej ie napravilo pisateljsko društvo >Maj<, ki je v 31« štev- >Svetozora< priobčil >Literarno poslanico Jugoslaviji <• Ta številka >Svetozora< menda ni dospela k nam- Pred menoj leži štirinajst-dnevnik >Zrani« (Zoritev), ki mi ga je poslal prijatelj dr- Seđlaček. Takoj na prvi strani prinaša revija temeljit članek našega znanca dr- Sedlačka o Otonu Zupančicu- Doslej nimamo niti v slovenščini tako lepe duhovite studije. Dr- Seđlaček se je zadnja leta ba-vil z naše moderno literaturo in pripravlja izbor Zupančicevih pesmi v češčini- Zato je mogel Dodati tako jasno sliko o našem pesniku- V splošnem pregledu na koncu revije pa čitamo o oni >L.iterarni poslanici« pisateljske-ga društva >Maj<- Poslanica je pisana v toplih besedah in podaja nataĐčen nacrt, kako naj bi nastale ožje vezi med češkimi in jugoslovanskimi pisatelji-Češki pisatelji pozivajo jugoslovanske, da naj se ustanovi literarna unija, ki bi zbližala češko in jugoslovansko literaturo- Treba bi bilo zveze med po-sameznimi Mati čami in književnimi zadrugami, med pisateljskimi in umet-niškimi društvi. Ta literarna unija bi se razsirila tuđi na znanstveno polje, med akademijami in univerzalni (češka univerza z zagrebško, beograjsko, ljubljansko itd-) Isto bi se zgodilo na glasbenem polju, v gledališčih in vpo-dobijajoči umetnosti- Vse to bi morala seveda podpirati pred vsem žurnalistika in revijalna književnost, ki naj bi stalno opozarjala na kulturne dogod-ke tu in tam- — Kakor se vidi ima predlog čeških pisateljev prav lepe misli in bi bilo dobro o tem kaj več premišljati — in storiti- Oba naroda bi imela od tega dobiček in bi se pospe-ševala naša domača slovanska kultura. Meni ni znano, ali je dospela ta >Literama poslanicac k nam, zato opozarjam na njo z željo, da bi se tuđi od naše strani na njo odgovorilo*
Kaše zveze s češko republiko še nišo, kakor bi si jih želeli: ne prihaja-jo niti pisma, niti listi, niti časopisi-Upajmo, da bo to kmalu boljše- Potem se bo dalo pogovoriti o vsem- Priznati moramo, da so vsi Češki listi prinesli krasne članke v spomin na lanske majske slavnosti (16- maja) in da so krepko podcrtali našo skupno prisego. Istotako e*6 obhajali obletnico deklaracije (30- maja), ki smo se je mi le malo spomnili, z lepimi spominskimi članki, kjer so opozarjali na naš skupni boj v preteklosti in bodoČnosti- Zdi se mi, da se taki spominski dnovi rie amejo prehajati tako molče, kakor pri nas, ker bi se sioer lahko zdelo, da smo posabili nanje- Upajmo, da se borno spomnili vsaj obletnice lanskih ljubljanskih slavnosti- Težka skušnja je prestana — dan odločitve se bliža, delo bodoČnosti pa borno morali polagati na> stare skupne temelje.
Dr. J- Lr
fflnvu tonferenci
KssasM    nradUslocI   nesnrolenv
OM* LDU. Lyon, 5- junija. (Bresiio-no>) Svet ootvorioe je nadaljeval vče-raj protresovanje »^H^fh protipred-lofor in se bo danes ponovno pecal a IssB ncadasstonv V ^dfff^alr*^ Vf^gft ja SMsVllHBft HMsiftsj đft fett flHft fifltOKTJCs)
do četrtka dokonča! te svoje' razpravtf ter xavzel svoje' stalidče- Kakor tr^ > Petit Journal«, je izjavil predsednik Wilson takoj po prvem" bran ju nemftkih' protipredlogov, da se nikakor ne stri* nja z ugovori grofa Brockdorff-Rant* zaua* Resko vpraaanje so vedno ni re^ šeno in se doslej tuđi bo ni posrećilo, doseći sporazuma med Italijani in Jugo slo vani- Jugoslovani odklanjajo ra-eitev, po kateri naj bi postala Reka ■-okolico avtonomna država ter se bra^ nijo odstopiti Zader in Šibenik Italiji« Pogajanja se nadaljujejo-
POGOJI,   NALOŽENI   NEMŠKI AVSTRIJI   ZA   VARSTVO   MANJŠIN.
V mirovnih pojrojih Nemški Avstri* ji se nahajajo tuđi te - le točke: Avstrt-ja se zavezuje, da spravi vse svoje naprave v sklad z načeli svobode in pravičnosti in priznava formalno, da ta obvezana varovati narodnostne mani-šine. vprašanje mednarodne važnosti, na katero se razteza zakonodaja zvezt narodov. Avstriia jamči popolno oset>-no varnost in svobodo vsem svojim prebivalcem brez razlike DriDadnosti, narodnosti, jezika ali vere. kakor tuđi pravico do svobodnejra iz-vTševanja verskih obredov. Vsaka av-strijska narodnost, brez razlike rase, jezika in vere, mora biti ravnopravna pred zakonom. Izključene so vsake omejitve javnega in zasebnesra prava, Avstrija mora priznati vsem jezikom in fiarodnostim pravo in možnost da se poslužujejo svojega jezika pred sodi-ščem. Isto velja tuđi fflede šol- Manjšl-nam, ki ne govore nemško, se mora priznati v krajih, kjer prebiva znatno šte-vilo njihovesa naselienja, možnost da' se uče v svojem maternem jeziku. Prt-meren del državnih dohodkov se mora reservirati v to svrho. Te določbe mora Avstrija sprejeti med državne temeljne zakone, njih izvedbo pa nadzoru]e zveza narodov.
ItDlIlD.
Preokret laške^a mišljenja? Kadar Italija rabi oporo svojega ljudstva, zna vrlo dobro po vroČekrvnih vodite-ljih izzvati plamen navdušenja- Sredi maja je njih in časnikarjev delovanje prikipelo na vrhunec- Ko pa se je stvar zđela že vsemu svetu prebombastična, .te vlada ukazala pomiritev- Tako Je bilo D* Annunziju prepoveđano govoriti 24- majnika- Ćelo v listih je bil govor obilno zaplenjen: po tem napihnje-nem bobnenju je Italija nič manj kot petkrat odločila usodo svetovne vojne! Osobito dva lista — ugotavlja >Joumal des Debatsc, — ki stoji ta blizu oficijelnih krogov, sta dala zadnje čaše znamenje za preobrat v gonji proti Zaves-nikom in konferenci- >Giornale d'Ita-lia« piše: >Ne pretiravajmo svoje nesreće, ne postavljajmo iz polemičnih' potreb nove Nemčije namesto pokojne Habsburgije* Ne pozabljajmo, da sta alpska in jadranska crta, ki nam ju za-gotavlja Londonska pogodba, poslej naši; da se bo Italija iz Istre, Dahnaci-je ter Albanije lahko spustila na osvor jitev iztocnih rest; upanje, da se ustalimo na bregovih vzhodnega Sredozem-skega morja in razširimo svojo posest v Afriki, še nikakor ni izginilo»< >Epocac pa meni: >Naši zavezniki se ne smejo tfnatrati slednji hip odgovorni za stališče, ki ga zavzemajo njiH predstavnik! na konferenci, zlasti ker je javno mnenje, posebno v Franci ji, ocitno nam naklonjeno* Besedna silovitost, pretiravanja, v katera zlahka za-padejo naši prezgovorni politiki spri-čo našega bogatega jezika, bi utegnila pomeniti resno nevarnost in zbuditi v inozemstvu prepricanje, da Italija pre^ več posplošuje-c Mi Slovenci o laški popustljivosti ne občutimo še ničesar, navzlic Segrejevemu pozdravu ter kljub sledečim mislim v listu >Giomale d' Italia<, ki razpravlja 30- maja o Ko-roški: >Res so bili Slovenci raztreseni po gorenji Dravski dolini • • • in je ko-' roški vojvoda govoril tako nemški kakor slovenski- In ob tej priliki lahko poudarimo, đa imajo pri Danteju Tauri (t- j- Ture) ne nemško-zvenece ime (Tanern) marveč ime slovanskega k<v va (Tabornik) itđ-
Zlrovle.
Sprejemoi pogoji za državno zdravili-M* niT pljučih obolelih v Topoljiiei-
15. junija t- L se otvori v TopolJ-šicl pri Soštanju zdravilišče za inicijalne pričetne) slučaje pljuČne tuber^ kuloze- V to zdravilišče se sprejemalo tuberkulozni otroci od 6—15- leta in ženske predvsem matere do 50» leta to v prvi vrsti bolniki z domovinsko pra* vico v Sloveniji* O sprejemu odlocaj kuratorij za upravo zdraviliSca s a** dežem v Ljubljani (poverjeniStvo sai socijalno skrbstvo) na podlagi profinje, ki mora biti opremljena z zdravnisUm spricevalom o stanju in natanenem poteku bolezni* (Za revne honorira zdravniška spričevala kuratorij, posebni formularji za sdravniflka sprioe-vala se bodo rasposlaii vsem gg-zdravnikom) ^uratoriJ odgovarja pro< silca pismeno glede sprejema, nataata datum pa naznanja zdraviUitei sdrs>v< nik bolniku. Bolnik ne srne ttmnmtf predpisanega roka, ker trpi etac Mi
Stru 4,
„SlJOVDUKI NAKOO*, *» 7. pinija 1919.
134 itev.
Zđravljenje y sanatoriju troja pri-Silino 10—12 teđnov, vendar ee pacijenta lahko ie preje odpusti in sioer:
1. Oe pacijent prej ozdravi;
2- če slučaj sploh ne spada y sdra-*iHšče;
3* ako bolnik santeva odpustitev;
4- 6e se disciplinarno pregreši-
V zdravili&ču obstoja enotna dijeta* Oskrbovalni stroški za plačila zmožne znašajo dnevno 30 K; za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 kron* — Spremljevalke otrok, ki se pa sprejemajo le za kratek čas in od slučaja do slučaja, to je v omenjenem šte-▼ilu, plačajo dnevno oskrbovalni no 35 K-
Med oskrbovalne stroške spadajo tuđi vsi zdravniški pripomočki in zdravila (EOntgen, z&ravljenje 6 tuber-kulinom itd*)
Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje direktno kuratoriju; oni ki imajo pravico do dajatev iz bolniških blagajn, naj vlože svoje prošnje potom teh; oni pa, ki so platila le delno zmožni ali pa sploh nezmožni. naj po Sljejo svoje prošnje potom obcine, kjer prebivajo in naj dokažcjo na podlagi lista o premoženjskih razmerah, da ne morejo plaeevati polnih ali ćelo nobe-nili oskrbovalnih stroškov.
V3ak bolnik mora prinesti ?eboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo in fvse toaletne potrebšČine« Vožnjo po 'železnici do postaje Šoštanj in nazaj placa bolnik sam. Za prevoz od postaje Šoštanj do 3 km oddaljene Topoljši-oe in nazaj preskrbi upravitcljstvo idravilišča- Ono daje tuđi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila-
Bratska društva!
Naznanjamo sklep skuu« no seje zvezne^a predsed-stva, ljubljanskih sokolskih žup. ter ljubljanskih in oko-Hskih drušiev. da Izvenljlub-Hanska društva, z ozirom na vjsoke vozne cene lahko poš-liejo na zvezn; občni zbor dne 15. t m. po enega delegata, ki zastopa vse ostale društvene* odposlance.
Delegat! na] prinesejo sebof uradno potrjeno Število Članstva svojega društva, katero število bo veltavno ob enem tuđi za pobiranje zveznih in župnih prispevkov. Na zdar!
Pređsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
Starišetn v vednost, Telovadne ure za deški šolski naraščaj v telovadnici •Ijnbljanskega Sokola v Narodnem domu so vsak ponedeljek in vsak petek od 17 do 18 in pol ure popoldne; vsako sredo — ob ugodnem vremenu — se ,vrši pešizlet v ljubljansko okolico in sicer od 17. do 19. ure.______________
Dljrika počitnišRa zveza.
Medsebojno upoznavanje vseh treh tielov našega troimenega naroda je da-nes gotovo ena glavnih nalog naše mladine. Ne moremo pa pri tem delu pogre-sati nobenega delavca. temveč strniti se moramo v eno samo ialango, da v naikrajšem času z blagoslovom edino-sti uničimo prokletstvo razdora, ki so ga zasejali med nas.
Eno najuspešnejših sredstev za uni-čenje medsebojnih   nesporazumljenj   je gotovo duševno zbližanje mlade inteli-gence vseh treh imenskih delov naroda SHS in natančno spoznavanje živlienj-skih razmer, ki v njih živijo. Toda kako naj se zbližamo, kako spoznavamo, če je dano našemu sredniešolskemu in de-loma tuđi visošolskerou diiaku tako malo prilike, priti v osebni stik s svojimi drugoimenskimi  brati.  Če  je  po većini skoro   vsakemu    diiaku   vsled   slabih gmotnih razmer onemogočeno potova-vanje po njegovi,   sedaj   tako obšimi domovini  in mu  s  tem  onemogočeno tuđi osebno SDOznavanie razmer in te-ženj ljudska, M živi izven njegove naj-ožje     domovine.    In    vendar     moramo se   spoznati  —   spoznati   čimpreie,   da nam ne bo treba večno stokati no ča-čopisih p nepoznanju razmer. DPZ. si je   stavila   nalogo,  izpeljati  to   težko delo.  In  izpeljala ga bode, brez   ozira na desno in levo, zavedajoč se pri svojem  delu  te  svoie  kulturne  naloge,  z medsebojnim zbližanjem imenskih delov listvariti  tuđi  kulturno,  jedinstveno ju-goslovansko narodnost. Da pa nam bo težko delo, ki smo ga začeti, rodilo oni uspeh, ki ga z njim doseči hoćemo, nam je potrebna pomoč vseh, ki iim je bo-dočnost  našega  jugoslovanskega  naroda draga. Obraćamo se na vsakega po-edinca,  da nam do svojih močeh priskoči na pomoč. Niti enega jugoslovan. kraja ne srne biti,    kjer   bi    ne    imel dijak z legitimacijo DPZ na razpolago brezplačnega  prenočišča  in  brezplačne hrane. Kdor ne more nuditi oboiega. naj da vsaj eno. Prosimo vsakega poedinca-nediiaka in vsa naša ceniena društva, da pristopiio k DPZ kot podporni člani z letnim prispevkom K 20. Prosimo vse sodržavljane . posebno vse  dijake,  da nam z agitacijo preskrbe    kar    naiveč brezplačnih  stanovanj   in    gostoljubnih strank, ki bi bile pripravljene, prehraniti potujocega dijaka za en dan. Ako bode vsakdo izpolnil svojo dolžnost na-pram  našemu   dijaštvu,  potem  ni   več daleč čas, ko bo vsak mlad  inteligent pozna! svojo domovino do zadnjega ko-tička, ko mu raznoimenski brat ne bo več interesanten   naool   tujec,  temveč rojak ene krvi in ene domovine.
Prijave podpornih članov, članarino, naslove prostih prenočišč s prosto tono, prostih prenočiSč samih, ali sa-
me proste hrane, naj se najhitrek o4-poStiejo na naslov: »DQaifa jnflfirtiii zvez*«, Uairerca, Zacreb, ali pa: Mar-montova ulica, vila »OlaMac.
Dnevne vesti.
Binkoštnl   poaedeliek   se vrše po
vsej Sloveniji in Hrvatski protestni shodi proti razkosanju naše domovine. Zadnji svarilni glas naj sliši in vidi ćeli svet Prosimo vse fotografe in amaterje, da stopijo ta dan v službo naroda in slikajo ljudstvo, ki se bo shodov udeležilo in orirejalo manifestacije. Slike naj se takoj odpošlie-jo Pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Pražakova ulica 3/1.
Gost iz Rusije- Včeraj je prispel v Ljubljano profesor slavistike na mo-skovskem vseučilišču g- dr- Dimiirij Vjergun, naš stari mili znanec 8 slovanskih kongresov- Svoječasno je Vjermin izdaj a 1 na Dunaju >Slavjan-ekij Vjek<, kasneje je živel v Petro-gradu, kjer je bil dolga leta sotrudnik >Novega Vremena« in duša vseslovan-ekega gibanja- Ko je izbruhnila vojna, je vstopil v armado generala Radka Dimitrijeva in se boril pred Prze-mislom v njegovih vrstah- Ko je prišel v Galicijo za gnbernatorja grof Bo-brinsky IL. je prisel ž njim in s takrat-nim vojnim ministrom generalom Suho-inlinovim radi uprave v Galiciji v hud konflikt- Zato je bil poslan v Sibirijo. Ker pa je Vjergunu uspelo, da vroči carju Nikolaju obsežno spomenico, na-našajočo se na pogubno dolovanje Su-homlinova, je bil ukaz glede njegovega izgona v Sibirijo razveljavljen in skoro nato se je uvedla preiskava proti Suhomlinovu- Glavna zasluga, da je bil raskrinkan ta izdajalec, pripada torej dr- Vjergunu- Ko so boljševik! zadu-šili >Novoje Vremja«, se je dr* Vjergun preselil v Moskvo, kjer je 1- 1918-jel izdajati dnevnik >Velikaja Ruse, ki je bil urejevan v slovanskem in rusko-narodnem duhu- Iz?lo je samo 40 šte-vilk tega lista- Boljševik! so namreč Vjerguna obsodili na smrt, da se resi, je moral bežati. Pobegnil je najpreje v Kijev in od tam v Odeso- Ker tuđi tu ni bil varen, je odšel z ostalimi ruski-mi rodoljubi v Carigrad, kjer je nastala že ćela naselbina ruskih emigrantov. Iz Carigrada so ga poslali z rusko misijo, o kateri smo že poročali, v Beograd- Dr- Vjergun potuje v Prago, kjer osnuje rusko brzojavno agencijo- O skorajšnjem vstajenju Velike Rusije je docela prepričan, vznikne silnejša, ka-kor je bila kdaj preje- Dnevi boljševi-škega gospodstva so šteti in se ne po-vrnejo v Rusijo nikdar več- Rusija je boljseviško kugo že prebolela, kdo ve, ako ne priđe ta bolezen rudi na zapad-Dr- Vjergun ne izključuje te možnosti in zastopa mnenje, da bodo v Rusiji zavladale že urejene razmere, ko bo nastal na evropskem zapadu boljševi-ški kaos- V nekaj tednih se dr. Vjergun vrne v Ljubljano in priredi tu velein-teresantno predavanje o svojih do življa jih-
Pritožuieio se, da neke nemške dame, ki posečajo operne predstave, v gledališču ne samo demonstrativno nemško sovore, dasi so docela vešče slovenščine. marveč da so ćelo tako predrzne, da na fclas zabavlja-j o na Slovence. Nimamo nič proti temu, da posecaio inorodci naše pri-reditve, to pa moramo zahtevati od njih, da se pri tem vedejo taktno in spodobno, kakor se to spodobi omika-nemu človeku. (Kadar se še kaj takeza nesramne^a zgodi, naj jih občinstvo enostavno vrže ven, pa bo mir. Za izzi-vanja take vrste pač ni več čas in če nas potrplienie mineva, tuđi ni Čuda.)
Smrt za domovino. V boiih na Ko-roškem sta padla Jakob Belec in Fr. K1 a n č n i k. Klančnika so prepeljali v njegov domaći kraj na Vransko, Juna-koma   Časten   spomin!
Radi vohunstva so v Mariboru T>ri^ ieli bivsesra dras:ohskec:a ritmoistra ba-rona Hipsicha in jara izročili sodi§ču. Mož se ie vtihotapil v Jus:osla\i1o.
V IVemško Avstriio so IzCTiall radi rovarenja proti državi: železniškejsa narevidenta O. Dollenza, adjunkta Al. Hcila, rev. Alb. Loschnisra, rev. Maver-ja, rev. VValterja, strojevodjo V. Hla-vačka, zavirača J. Mundo, priv. Lad. Ruprechta, lastnika tiskarne I. Most-bocka, pfoi. Otm. Herbsta in prof. dr. Nowornega.
Podružnico Slovenskeea olanln-skesa društva so ustanovili včerai v Mariboru.
Solskim vodstvom na Gorenjskem-Ker se na prvi poziv v Čaeopisih ni oglasilo dotično šolsko vodstvo na Go-renjskem, ki je z dvema vre-Čama lese-nih čevljev prejelo pomotoma tuđi vrečo ugnjatih čevljev Be vnovič pozivlje, da to nemuđoma stori, ker ee po vozniku domneva ime kraja kamor bo se odpeljali* Na znani ti je na: Akcijo a čevlji. Ljubljana, realka-
Poštni promet iz Amerike v 8k>-venijo. O te] zadevi dobimo eledeči dopis: >Od časa naprej, ko je vsled pre-mirja zopet bilo mogoče vsaj potom Sviće dobiti pisma od ameriŠkih Slo-venoev v Slovenija sem jaz vsleđ do-đovora z g- Fr. nuđovernikom, tajnikom >Slovenske narodne Zveze« v Cle-velandu (Ohio) prevzel posei tozadev-nega posredovanja pri Švicarski po&ti, to je, da so se pisma od g. HndoTenil-ka doposkla meni y •vrbo niptfl fdMr
ljaoja v Slorenijo. Nad tiaod takih pišem sa domovino Je ilo o£ novega leta naprej akosi moje roke- — Danes pa dobim od omenjenega gospoda vest, da je od 15- majnika t- 1- naprej nastal zopet prosti poštni promet iz Amerike v Jugoslavijo, radi te^a odpade za naprej moje omenjeno posredovanje* Ker smo tuđi dosegli, da srne >Ekspresvlak Pariš - Territet - Simplon - Ljubljana-Zagreb - Belgradc vzeti seboj pisem-sko pošto iz Švice v Jugoslavijo, bo od sedaj naprej poštna zveza iz Amerike in Sviće v domovino še ugodnejša, nego je bila pred vojnoc — Collonge sur Territet (Suisse - Svica) 4- junija 1019. Mihael V o š n j a k, bivši državni po-sl&nec-
Ćudoo postopanje. V Mostah, kjer je do nedavne^a gospodaril znani Jože Oražem, so imeli v občinski pisarni na steni obešeni sliki dr. Šusteršiča in dr. Kreka. Ko je po prevratu zapihal drue veter, se je dražem seveda takoj za-vedel, da ne more več obdržati v občinski pisarni slike svojega prijatelja in zaščitnika dr. Susteršiča. Zato jo je dal odstraniti, ž njo pa tuđi dr. Kreko-vo podobo. In pri tem je ostalo tuđi v času, ko je prevzel gerentstvo v Mostah Iv. Karpe. ki je z Oražmom vred še vedno prikrit Šusteršičev sledbenik. Za tetovlščarje. Eno najlepših naših letovišč so Poljče pri Begunjah na Gorenjskem, ki so oddaljene od želez-niške postaje Lesce jedva pol ure. Lesra ob vznožju Stola z razgledom po divni Gorenjski in na Trisdavsko posrorie je prekrasna. V Šturmovi restavraciit, kjer je na razpolaeo 45 sob. najdejo letoviščarji udobna stanovanja s popol-no prav dobro in ceneno preskrbo. Krasna sprehajtlišča, domače kopaji-šče, solnčne kopeli, lawn tenis, kejclji-šče itd. VeČ v današnjem inseratu.
Ne delajte krivice! Pišeio nam: V nekern listu je bil nedavno tega napa-den vpok. podpolkovnik Stuchly, Češ, da je Nemec, kar Da ni res. Imenovani gospod je dober Slovenec, ki je imel svoječasno še kat aktivni častnik afero radi svojega slovenskega mišljenja. Sploh je rodbina Stuchly v Ljubljani znana kot narodna.
Peki morajo po oblastvenem ,sređ-pisu prodajati bele štruce po 1 K komad. Toda že v najzfcodnejših urah po-kupijo prekupčevalci in prekupčevalke vse te štruce in jih potem prodajajo za mnogo višje cene. Ob 7. ali 8. zjutraj ni pri pekih več mogoče dobiti teh štruc. Obveščamo oblast o tem in za-htevamo, da se pekom kratkomalo Dre-pove prodajati kruh prekupčevalkam in prekupčevalcem.
Zahvala. Konzistorij lavantinske škofije je poslal poverjeništvu za socijalno skrbstvo znesek 10.000 kron za invalide, njih vdove in sirote, kateri znesek ie poverjeništvo izročilo Komisiji za preskrbo vračaiočih se voinikov v Ljubljani, za kar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskreneiša zahvala.
Otvoritev postranske telefonske centrale z javno govorHnico pri pošt-nem uradu Muta. Pri poŠtnem uradu na Muti se je otvorila dne 28. maja 1919 postranska telefonska centrala z iavno govorilnico, priključena h glavni centrali v Vuzenid, za krajevni in međ-kraievni telefonski promet
Hotel Tfvoli.   Mestna občina ljubljanska oddaja v najem hotel »Tivoli«. Iz vjetniSkesa tabora v Casajrfove mi Caserti je dne 8 .maja pobegnil po-ročnik Josip T u ša r. Popoldne ob 2. ie šel pri glavni straži v civilni obleki ven in dasiravno so Lahi vedeli, da ćelo do-poldne ni noben civilist prišel v tabor, pa vendar gre naenkrat eden ven, so ga vsi od začudenja samo   gledali   in preden so se zavedeli, jun ie že izjtfnil izpred oči. Po raznih Čudnih doeodlia-j Jih ie prišel na Francosko v Toulon in i od tam z ladjo Flandre v Dubrovnik in dne 4, junija domov v Zagorje ob Savi. ! Svoboden pozdravlja v svobodni Jugo-j slaviji vse sorodnike, prijatelje, znance in znanke.
Posrnl promet z Inozemstvom. Glasom odloka ministrstva pošte in brzojava z dne 26. maja 1.1. št. 9400 odnosno z dne 31. maja t. 1. iste številke, je pisemski promet z inozemstvom, iz-vzemši Nemčilo, Botearijo, TurČijo, Madžarsko in Rusiio zopet otvorjen. Začasno še ni otvorjen pisemski promet z Italijo, Poljsko in UkraSino, ker potrebni dogovori s temi državami še nišo dokončani. Za ostalo inozemstvo se smejo soreiemati pisma, dopisnice (na-vadne in dvojnate — z odgovorom), tiskovine vseh vrst trgovske listine, vzorci brez vrednosti in sicer tuđi pri-poročeno. — Pristojbine se zaračuna-vajo po mednarodnem tarifu. Povzetne pošiljke in poštni nalogi so do drugač-nega ukrepa zaradi prekinjenega de-narnega prometa nedopastni.
Pr*ki sod- Predsedstvo deželne vlade in mestni magistrat 0ta izdala razglase o prekem sodu, ki «o nabiti po mestu- Občinstvo se oposarjft posebno na rasglaa mestnega magistrala, v katerem so natančneja pojasnila*
Porom se bo Jutri v frančiškanski eerkvi g. Janko BieilJ » gdfr Angelo Zajo iz Taens* Obilo sreće Ti želijo Tvoji prijatelji-
OpMOTJeBje. Ker se Je opasilo, da se občinstvo ne drži določb eestno-policijtfkega ir^da, oposarja policijsko ravnateljstvo na te določbe in osobito na stodece: Vonti «e mora po leri strani eeste, s naetopom mraka morajo biti vsa vozila opremljena i ta$Jo, vo-siti po hodnikih in peSpotih, sprenaja-HSfik in med nasadi Je prepovedano-Tororni in mesarski vozovi morajo j jmUL T94m lmfikmMfc   irafl VMOVi
pa 1* po mostovih in preko žeiemiških prelaaov, 2. pri vožnji z jedne ceste v drugo, 3- pri vožnji po strmih cestab in ulicah. Vsak voz mora imett dober zavor* Avtomobili smejo voziti v skle-njenih seliščih k večjemu z brzino 15 kilometrov na uro (kakor lahek brzen voz), pri gosti megli, kakor tuđi na mestin, kjer ni mogoče pregledati ceste (na križiščih, moćnih ovinkih itd) na mostovih, v ozkih ulicah, pri veli-kem prometu in pri večjem zbiranju ljudi pa k večjemu z brzino 6 km na uro* Postajanje na cesti, na hodnikih in pešpotih je prepovedano, ako se s tem moti svobodni promet- Na mestih, koder so javni nasadi, je pse voditi na vrvi- Psi se ne smejo jemati s seboj na tržišče, v kopališče in druge javne prostore, kjer j© to z lepaki prepovedano- Prepovedano je pse po noči pu-ščati na ulici- Psi, kateri imajo navado, da po noči tulijo, morajo se držati v notranjem poslopju itd- Prestopki se kaznujejo po ces. nar- od 20. aprila 1854 d- z- št- 96. k- z- z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni-
Tatvina- Neznani storilci so vče-rajšnjo noč ulomili v prostore Društva dobrodelnosti na Poljanski cesti 4/1-ter od tam iz pisarne, iz zaklenjenega predala piaalne miže bili ukradli 4000 kron- Kako je tat v pišamo prišel, še ni dognano, a sumi se, da s ponareje-nimi kljuci, v predal pisalne miže, kjer je bil denar spravljen, je bilo ulomlje-no- Za tatovi se poizveduje-
Za Ellzabetno otroško bolnico v Ljubljani so darovali: Ljudska posojil-nica 1000 K, kot dvakratno ustanovni-no; rodbina Sušnik, trgovec, Zaloška cesta, 300 K, kot častno članarino; Hra-nilnica kmečkih občin 200 K. kot pri-spevek; uradništvo Mestne hranihuce v Ljubljani 114 K, namesto venca na jrrob g. Tomaža Jankerja. — Vozičke so darovale sledeče dame: srospa dr. Pa-peževa, g. Albina Leskovec sr. prof. Remčeva in g. Toni Zavodnik iz Šiške. Vsem blagim dobrotnikom želimo vesele praznike, ŽeleČ, da bi se rudi druži spominjali v teh dneh nairevnejših otrok EUzabetne otroške bohrice.
Koncerta se vršita na binkoštno nedeljo in ponedeljek na vrtu Narodne-ga doma ob 15* uri. Svira orkeeter >Daliborc-
Koncert v Narodnem domu se vrSi oba dneva, v slučaju slabega vremena y prstorih restavracije*
Ktao Ideal predvaja še daries, v so-boto, ter do ponedeljka 9. junija spored, ki je pri vcerajšnji premijeri bil spre-jet s splošnim zadovoljstvom. »Mull-kovo kurje oko« je zabavna burka, eno-dejanka, »Tajnost stare opatije« pa je štiridejanska kriminalna drama, prvo-vrstna po svoji napetozanimivi vsebini ter najboljših igralskih močeh. Drama le proizvod sloveče filmske italijanske tvrdke Armenja, znane občinstvu še izza predvojne dobe. Zlasti krasne so scenične slike; vidimo samostanske galerije in arkade in njegove tihe, samotne sobe, za njimi pa se vrste razkošno opremljene mi širne dvorane plemiških palac, priproste redovniške obleke ter naj elegantne jše toalete posvetnih dam. Istotako je tuđi dejanje polno kontra-stov. Spored ni za mladino. Pozor! Na binkoštne praznike zadnja večerna predstava na vrtu. — Kino IdeaL_____
Gospodarstvo.
Hanuš Krofta:
Nosu Rrono u inozemstvu.
Mnogo se je že pisalo o rešitvi va-lutnega vprasanja. — Nameti tega članka ni, iskati novih potov v tej smeri, temveč pokazati na posledice, katere so v raznih državah povzročili doseda-nji vladni ukrepi, ki merijo na ureditev valute. — Kmalu po razkroju stare Av-strije so se vlade novih nacijonalnih dr-žav, predvsem Ćeško - SlovaŠka in NemŠko Avstrijska republika, zaČele pe-Čati s tem problemom. Pri nas se o regulaciji v tem pomenu besede Se ne more govoriti, ker se ražen popisa v prometu se nahajajočih plačilnih sredstev še ni storilo ničesar. Države so torej označile denar, ki je bil v prometu, vsaka na svoj način in ga s tem nekako nostrificirale, to se pravi, mu dale ve-ljavo državnega plačilnega sredstva, Z veliko spretnostio in energijo se je lotil tega vprasanja finančni minister Češko - SlovaSke republike dr. Rašin. V trenutku, ko se je ločila češka krona od prejšnje skupne valute, je dobila v inozemstvu svojo oficijelno notico, ki je bila takoj za 10% višja. Sledile so kontrolne naprave, razne komisije za uvoz ip izvoz itd. SreČna trgovska politika, katera deluje roko v roki z devizno centralo* ki je bila na Ćeškem pokliča-na v življenje že januarja meseca, je povzročila, da se je kurz v inozemstvu Konstantno dvigal in ie danes dosegel v Švici 34*— frs. za 100 č. si. kron, do-čint so nem. avstrij. krone padle isto-časpo pod frs. 20-—» Češka krona je torej za 7% prehitela nem. avstrijsko. Praktične posledice tega so dalekosežne ako pomislimo, da mora Nemška Av-strija plačevati danes češke produkte za 50% dražje nego še za časa skup-nosti.
V naši novi državi so sicer razmere nekoliko boli komplicirane, že z ozirom na to. da imamo dvoje vrst denarja. ▼ Srbiji velia stari srbski dinar, v delih bivše Avstro - Ogrske pa krona. To je povzročilo neenotnost postojanja in zdi se, da Se danes ni vnraSanje principijelno reteao. Prijatelji dinarja so takoj od početka .dnpoostt — ia mu. % dobrim
najnenom, ali slabim učinkom — napo-vedali boj kroni, nehoteč uvideti, da je tričetrtine naše države odvisno od krone, katero zamenjati do sedaj vladi ni t>ilo mogoče. Voditi boj proti denarnemu sredstvu, katerega se moramo tuđi izven države posluževati, ie bilo zelo netaktično in občutimo dnevno na lastnl koži posledice te ozkosrčne politike, Ustanovili smo sicer pred enim mese-cem Centralno upravo za promet z ino-stranstvom, od katere si mnogo obeta-mo, ali do sedaj je stvar še v povojib in brez istočasne podpore od strani centrale deviz ne more niti zadostno vpli-vati. — Tako je današnji položaj ta, da nimamo v državi po sedmih mesecih nobenih oficijelnih kurzov denarja drugih držav, s katerimi smo v trgovski zvezi, a v inozemstvu je naša valuta prepuščena cenitvi tujih vplivov. kateri imajo le interes, vrednost naSe krone Čimbolj znižari.       *
Edina obramba proti nadaljneraii devalviranju naše krone ie bila vladni preroved uvoza, ki se pa do sedaj ne izvaja zadosti strogo, kar je že iz tega razvidno, da ie dosegla pri nas laska lira kurz K 3*60 — K 4*—, dočim namje dobro znano, da se v okupiranih deže-lah, kjer so bile avstro - ogrske krone zamenjane v razmerju 2*50 za 1 liro, danes za to liro ne dobi mnogo več nego preje za K 1*—.                             .
Enostranska skrb vlade za srbski dinar je vplivala rudi v inozemstvu neugodno na našo krono. Ko je bil uradno določen kurz dinarja na K 2*50, je dolo-čila češko - slovaška devizna centrala kurz dinaria na K 2*— č. si. in naša kro-na je bila torej vredna K —*80 Č. su Pred dvema mesecema je zvišala naša vlada kurz dinaria na K 3*— in sedaj cenijo vsled tega v Pragi našo krono le še na K —65 č. si. — Ali je bilo to potrebno? Izvoz srbskega dinaria iz države je prepovedan, torej je odredba naperjena Ie proti lastnim državUanom. Samo četrtina naše države se poslužuje dinarja kot rednega plačilnega sredstva in kdor je bil v Beogradu, se je prepričal, da za 1 dinar ne dobi nikjer blaga, ki si ga pri nas z lahkoto nabavi za dve kroni.
Ko ie ostala naša krona sama sebi prepuščena, se je lotila prebivalstva želja po denarju drugih držav z boljšo valuto in je nastala brezglavna špekulacija v tuiih valutah, med tem tuđi z dinarjem Ne da bi se porabil tuj denar za nakup blaga, je dosegel nezaslišano visino.                                               .
Imel sem priliko govoriti te dm v Pragi z ravnateljem tamošnje devizne centrale, gosp. Petrom Berkom. Valuta ne transakcije so bile od nekdaj njegova specijaliteta m kot prejšnii ravnatelj prekmorske banke *Bohemia« je bil najbolje poklican on, da vodi v sedanjih razmerah za državo tako važen zavod kakor ie devizna centrala. — Seveda sva se takoj lotila vprasanja kurza SHS - krone. Komite češke devizne centrale je določil kurz SHS - krone na
65-— — denar —, 68--------blago, opi^
rajoč se na beogradski kurz dinarja^ Na ta način moramo mi plaćati za blago, kupljeno na Češkem 146 do 150 SHS - kron za 100 č. si. kron, torej le za kake 4% manj kakor Nemška Av-strija. Ta kurz pa niti nima oficijelnega značaja, temveč služi le za merilo pri zameni manjših svot večinoma naših dijakov, ki žive v Pragi. Oficijelno se naša krona ne smatra še za devizo. —• Ravnatelj Berk mi je izjavi!, da od stra-, ni naše vlade tozadevno ni bilo še m-kakih pogajanj. prizna! pa je, da bi gospodarski in finančni položaj naše dr-* Žave — kakor sem mu ga naslikal —< opravičeval mnogo ugodnejšo notioo. »Toda mi smo računani«« mi fe deial in pokazal pri tem na svojo mizo, na kateri se dnevno zbirato kurzi iz vseh denarnih tržišč celega sveta. »Preskr-bite si uiternacijonalno notico v Svici ali kjerkoli dru^ie, kjer imate svoje in^ terese in mi se ji radi prilagodimo.«
Koliko narodovega premoženja m nam taka skrb od oficijelne strani prihranila, kaže jasno naslednji slučaj: Med Ceho - slovaško republiko in našo državo so se sklenile kompenzacijske pogodbe, ki pri većini od nas kuplje* ne^a blaga določajo ceno V Č. si. kro-nah. Med drujrim ie zaključeno 600 va-gonov češke^a sladkoria za kurz 5-50 Č si. krone za kilogram. Ce ostane davnašnji kurz naše krone 150*-- za 100 č\ si. kron, bo velial 1 kg sladkoria 5*50 4- 2-75, k temu transport —-40. zava-rovanje. pristojbine in izvozno dovolje-nje —'15, carina 1-—> skupaj K 9*80 za 1 kilogram, ne vpoštevaje kala, obresti in dobička razprodajalcev. Ali borno mogli reflektirati na ta sladkor vzhc pomanjkanju, ki obstoja, po tej cemi* — Ko je bi! kurz dinaria še K 2-50, je bila pariteta češko-sl. krone SHS-kron 1-25. Ako bi torej bili ostali pri prvotni relaciji denarja, bi nas veljal 1 kg če-škega sladkoria za K 1.375 manj. kar znaša pri 600 vagonih lepo vsoto K 8,250.000-—. Ta račun ie enak pri vseh predmetih, ki iih uvažajo iz Ceske in ker vsebujejo kompenzacijske pogodbe blaga za par sto milijonov kron, si lahko izračunamo, koliko nas stane ta razlika v kurzu. — In naši dijaki, posebno stipendisti, ki dobivalo za naših K lOCr— komaj 60*— c. si. kron« v privatnem prometu v bankah ćelo le 58-— č. si. kron, kai naj počnejo ti re-veži s par sto kronami letnih pri vla-dajoči draginji v Pragi?
Naša neposredna soseda, fzstrada-na in politično razdrapana Nemška Av-strija. je morala svoio finančno politiko podvreči prehranjevalnim potrebam svojega prebivalstva. Ona plačuje vsako ceno za živila, da obvaruie svoie državljane lakote in ne more vsled tega zabraniti padanje kurza svoje krone v inozemstvu. Vzlic temu ne n^Sl mo trdiri, da bi naša krona v Ncmški Avstriii prednlačila.
iS4. nar.
^aOVBMKI HMUCO0" *» T. JMIJ* IMS.
StiBn 0»
Vpogled v te razmere kliče trajno na pomoč oficijelne kroge. Država, k| je cdo v splošnem svetovnem pomanjkanju živjl mogla izvažati (a sedaj tako dragoceni kompenzacijski predmet ne srne dovoliti da bi regulacija kurza našega denarja v inozemstvu bila odvis-na le od tujih vplivov. Zakaj, kaj ti po-magajo visoke cene, ako ima denar. ki ga za blago jzkupiš, v inozemstvu tako malo veljavo?
Znani tovarnar, ki se je pred kratkim vrnil iz Sviće, je prinesel vest, da je v Curihu notirala privatno naša kro-na frs. 26'—. Stabilizirajmo ta kurz. f.krbimo za njegovo oficijelno notico, sčitimo ga kakor druge države in pridobili si bodemo na ta način hvalež-nost najmanjsega konsumenta,
Podpiranje vsake vrste produkcije, ki je namenjena za izvoz in skrb za u veljavo našega denarja na zunanjih tr-žiščih mora iti roko y roki, ako hoče-mo, da se končno znižajo cene potreb-ščin. ki jih moramo uvažati.
Z ustanovitvijo divjzne centrale naj se ne odlaša, ker s tem. ako borno skr-heli za svojo krono, pripravljamo pot yt za prihodnji novi dmar, ki ga željno pričakujemo.
Razume se. da to ni edino sredstvo, da vzdržimo odgovarjajoči kurz našega denarja v inozemstvu, temveč da bo igrala glavno vlogo val. reforma, ki jo težko pričakujemo; ali še predno bo mogoče pričeti z delom za tako re-iormo, se moramo z vsemi močmi tpreti temu, da naša sedanja krona, s vatero moramo kupovati, propada.
Kurs srebrnih kron. Glasom obja-v% »Službenih novin« br. 45 z dne 20. maja 1919 izdal je komite ministra fi-nanc in prometa na predlog gospoda finančnega ministra sledeči odlok: Izjednači se kurz kovanih kron bivše av-stro - ogrske države in kovanih srebrnih srebrnih crnogorskih perpera od 1, 2 in 5 kron v srebru s kurzom dinar-ia t. j. da velja pri naših državnih bla-<rajnah ena srebrna krona ali en srebrni kovani perper en dinar.
Ljubljanska kreditna banka. V me-secu maju vložilo se je na vložne knjižice in na tekoči račun K 26.502.727*—» dvignilo pa K 30,813.803-73. Stanje vlos koncem maja K 90,310.933*09.
Usnjarska volna, vatelin. VoiaŠka uprava razpolaga čez približno 16.000 kilosrramov usnjarske volne (volna, ki se pridobi pri stroj en ju kož). različne barve in vrste — nadalje čez ko<zjo dlako in bombaž (vatelin približno 1300 kg). Volna in kozia dlaka se na-haia v prostorih tvrdke Karei B. Mallv v Tržiču, vatelin pa v glavnem skladi-šču za vojaško opremo v Ljubljani (belgijska vojašnica), in je blago na ome-njenih mestih na vpogled. Interesenti, kateri žele navedeno volno itd. kupiti, se vabijo, da se čim preie — najpoz-neje pa do 14. t. m. vpošljejo dotični pismeni ofert z oznaebo cen za blajro -— in namreč pri volni po vrstan za be-lo, rujavo, crno in slabo volno. Oferta naj bodeta ovita v 2 kuverti; na zu-nanji se naj nahaja naslov intendance, na notranji (zapečateni) pa naslov ofe-renta.
Nostrifikacija tujih podjetij* V smislu naredbe Narodne vlade od 30 decembra 1918, št. 232 so imela tuja gospodarska podjetja in sicer družbe do 31- marca 1919 zaprositi za nostrifikacijo, t- i' dokazati, da so izpolnila gotove pogoje, pod katerimi se jim more dovoliti obratovanje« Onim - družbam, katere so do 31- marca 1919- prosile za nostrifikacijo, je deželna vlada s posebno naredbo podaljšala pravico obra-tovanja do 31- maja 1919, hoteč med tem časom resiti dotične vloge. Sedaj pa je izšla odredba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 30- aprila 1919, št« 6717, s katero se vsa inozemska podjetja sekvestrirajo ter se ima nemudo-rna izvršiti popis s cenitvijo, na kar bode stvar trgovinskega ministrstva, da odloči, katera podjetja se imajo likvidirati. Z isto naredbo so razveljavljene vse javno-pravne pravice in privilegiji kakor rudi pogodbe z drugimi po-krajinami. okraji, občinami in korpo-racijami, zlasti vse koncesije, na pod-lagi katerih inozemske družbe pri nas obratujejo- Vlada je, da ne prekine kontinuitete obratovanja vsem sekve-striranim podjetjem, dovolila nadaljno obratovanje v vsem dosedanjem obse-gu, seveda ne več na podlagi prejšnjih pravic, temveč prekaristično, t- j- do preklica- Sekvestri imajo povsod gledati na to, da se obrat nikjer ne prekine- S sekvestracijsko naredbo je se-veda postopanje za nostrifikacijo za enkrat ukinjeno-Nadaljevalo se bo sele, kakor hitro izjavi za sekvestracijo kompetentna oblast, da tujega podjetja ne bo sekvestrirala, oziroma se odreje-na sekvestracija ukine-
Obnovitev letnih selmov. Naznanja se, da se bodo vsled sklepa jjerenteke . seje z dne 1. junija, vršili v občini Žiri občinski in gospodarskeza odseka vaši Žiri od zdaj naprej zopet letni jEivinski sejmi in sejmi za razno blaro. Prvi občinski sejm se vrši dne 13. Junija 1919. Kmetovalci, živinorejd in kupci se s tem vljudno vabija da se seimov v obilnem številu udeleže. — Gerentstvo občine Žiri. dne 2. junija 1919. Oerent: Kopač.
V Kranju ustanovilo se Je »Obrtno hranilno fn posoJHno društvo, r. z. z o. z. ki ima nalogo pospeševati gospodarske Koristi obrtnega stanu na slovenskem ozemlju. Namen zadruge je tuđi nabavljati surovi ne za svoje Člane in skupno vnovčevati njih obrtne izdelke. Pečat . Pt f bod« »vod todl s podfljevanicai i
ceneneta kredita svofim aaaora. kate-W PSSSjno maJtmu obrdriki Bi mo-go£e doMtt Zavod bavil p* te bode tuđi z eskomptiranjeni obrtnih ra&mov voto™ ce^Je in dajal kredit v tekotem računu. 1^ se bodo sprejemale tudf hranilne vlojsre Je samoobscbi nmevno. /adnižm delež določfl se Je na 100 K ta vsak zadružnik lahko podplše no-liubno Stevilo deležev. Polejr tera vpla-ča vsak zadružnjk pri sprejemu 4 K vstopmne. Vsak član jamči pole* vpla-• ^nu 5eležev s« z dvakratnim zneskom istih. Zadruga prične v kratkem poslovati in se z 31. julijem 11. zaključi pod-pisovanje deležev. Zato vabimo vse obrtnike, da se združijo v čira večjem stevilu okros: te.^a denarnega zavoda ter vpoštevajo koristi, ki jih bodo imeli od zadruge. Pisama posluje v Kranju hSt. 170 in so uradne ure vsak delavnik °d 9.—12. ure dop. Istotam dobijo se tuđi pravila na ogled.         Načelstvo
Ođđajna prepoved za špirit- Fi-nančno ministrstvo je stavilo vse zalo-ge špirita, ki se nahajajo v trošarini podvrženih žganjarnah, prostih skladi-šcih in rafinerijali, in ves špirit, ki se bo v teh žganjarnah še izdelal pod od-dajno prepoved- Ta podjetja bodo smela oddajati špirit le na podlagi dovoljenja finančnega ministrstva, odnosno njegove v to pooblaščene delegacije. Pravilno kolkovane prošnje za taka dovoljenja je vladati pri pristojni delegaciji (za Slovenijo in Istro v Ljubljani)-Vsa zgoraj navedena podjetja morajo do vštetega 5- t- m- delegaciji ministrstva financ v Ljubljani prijaviti vso množino špirita, ki so jo imela dne 1« junija t- 1. v zalogi- S špiritom, ki je stavljen pod oddajno prepoved, sme razpolagati izkljucno le finančna uprava- Vso pogodbe o nakupu, prodaji in dobavi špirita in iz špirita izdelanib jakih žganih pijač. droždenke in alkoholnih esenc in etera, ki so bile skle-njene, predno je izšla ta naredba, pa doslej še nišo bile izvršene, so razve-ljavljene, ne da bi imeli pogodniki pravico zahtevati poznejše dobave ali od-škodnino. Prestopke te naredbe bo kaznovalo finančno okrajno ravnateljstvo z globo do 5000 K ali pa z zapo-rom do 6 mesecev, ako dejanje ne spada pred kazensko sodišče«
Kultura.
Repertoir    Narodneca    sledališča.
Drama. 7. junija soboto: Za hčer, Amnestija. C 62. 8. junija nedelja po-poldne: Veriga. Znižane cene. Izven abon. 8. juni ja nedelja zvečer: Pelikan. Izven abon. 9. juni]a ponedeljek: Za-prto. 10. junija torek: Za hcer. Amnestija. B 62. — Opera. 7. junija sobo-ta: Žongler. B ?/60. 8. junija nedelja: Prodana nevesta. Izven abon, 9. junija ponedeljek: Madame Favart. Izven abon. 10. junija torek: Bajaci in Eveli-na. A 3/55. 11. junija sreda: Žonsrler. C 2/60. Maks:
„Evelina" in drugo.
V resnici ne vem, kako naj začnem, da se ne zamerim komu, kajti ne bojnu se na tem svetu nobene stvari bolj ko zamere. Pri našem Narodnem jcledali-šču je namreč že tako, da ako hočeš ustreči konzorciju, ne ustrežeš organizaciji in zopet narobe: ustreči obema je pa istotako nemogoče, kakor postaviti dva hriba, ne da bi bila vmes dolina. Torej naj bo.
Bilo je v soboto jutro. Lepo počasi jo maham mimo kavarne »Zvezda«, ko prisopiha proti meni majhen DobiČ. dr-žeč v roki oar izvodov »Slovenca«. Po-vedati moram, da ne kupujem nobenih časooisov, odkar so njih cene tako poskočile, kajti pri moji slabi plači si ne morem dovoljevati takejra razkošja. Tako sem tuđi ono jutro Šel počast mimo njepra, z egoistično misliio. da bom iz klicev raznašalčka časopisov lahko brez plačila izvedel najzaniiiii-vejše novice. A dingače je bilo zapisano v zvezdah. V resnici vam ne vem povedati, ali je moj gladko obriti obraz vzbudil v pobiču mnenje, da sem igra-lec, ali je bil vzrok kie drugje, naen-krat zakriči za mano njegov oresun-ljivo tenak glas »Evelina« — pred so-diščem«. In že sem imel v rokah en izvod »Slovenca«, a on 40 vin. več v žepu.
Ker sem imel še dovolj časa, io mahnem nazaj v drevored, da tam se-deč v senci kostanjev v miru preberem, kaj je s to ubogo Evelino. Preberem. Bogu čast hi hvala, takoj mi je bilo Iažje pri srcu. Moji Evelini se ni zgodilo nič hudega, samo igralcu Danesu je gospod sodnik prisodil 7 (sedea) dol zapora.
(7 (sedem) did) je bilo tiskano lepo debelo in vsaka črka je kazala odkrito veselje in zadoščenje, da se je vendar posrećilo pravici, ugrabiti enega onih« ki se v svoji brezstidnosti ne sramnje-jo očitno pohujševati slovensko ljudstvo v hiSi, kateri so naddi leoo svo* neče ime »hram umetnostt«.
Do sedaj ie bil roman »Evettna« popomoma kratkočasen, zato upam. da tuđi epilog ne bo slabšT.
Pa Se nekaj. Zadniič sem bral v nekem časopisu, da ml opere sploh ■*-mama Hotel sem se prepričati. Z zvt-jačo sem se prerinfl za kofise (povedaH moram, da imam med oenjegasef pri« Jatelja, kateri mi ie pomajcaO in 9e tiho kakor miš tiSčal v nekem koto. da U me ne zapazilo skoro prebistro oko Sefrežiserja Mareka. Pom pričakovanja in s&oro bi rekel razkosne pohote sem tičal v svojem koto, srni kaj boKien si nisem npal inislrti niti v sanjah.   Sta
|Mjlll1^'>i'"*fc IMOpMBOfVlft fattt 0d6ft IMll
teh ~fr«tt"rfh intfanosIL o katerfli v€ ie vsato nataMudte deldetce ▼ UnbUa-ni toliko povedatL V resnlcL nose so se mi tresle, kakor zaljuNjencmu peto-šolcn, ko razkrije srce sroii prvi izvo-
Uenki.....In poten . . . naenkrat
codba. tfluu mirna* kakor sanje otro-lta* a vedno strasteejša. časih skoro divia, kakor mode razburkano vsled viharja in vmes petje, divje, strastno v srce segajoče, zdaj krik in prošnja po-sameznika, zdaj zopet truSč to(pe. In potem »Pojdite domov, komedija ie končana.« Odhajali so »GlumaČi«, luč! so ugašale in tuđi jaz sem se splazil tiho iz svojega kota in odSel Se napol y snu. A dvoje sem vendar doznal in to je bilo meni v dobro.
Opero imamo, in sicer hvala njim, ki so nam jo dali, naravnost izvrstno opero. Ali nekaj ie manjkalo oni večer, in to je bila šepetalka, kajti baritonist Levar je kričal nad njo, ko ie po kon-Čanem prologu prišla, za kulisami v vseh mogoČih intervalih. zaradi niene netočnosti, kajti v kolikon sem mogel razumeti, ie pomešal v prologu nekaj besedi španščine ali francoščine, ker mu je zmanjkalo slovenskega besedila.
To zadnje pa je bila zakulisna intimnost v kolikor so io odgrnili igrald pred mano.
Druitvene vesti in prireditve.
Pokrajinski odbor za zaščito deca v Ljabljani ae ustanovi na binkoštni ponedeljek v Ljubljani. O priliki ustanovi tv© tega odbora priđe v Ljubljano načelnik državnega oddelka za zaičito dece v Beogradu gospod dr« M* Dj- Po-pović- Na binkoštni ponedeljek ob 10« dopoldne bo zato v mestni posvetoval-nici sestanek veeK ki delujejo praktično pri zasčiti deci in ki se zanimajo za to važno socijalno delo- Pa tem šir-§em sastanku bo prva seja pokrajin-skega odbora-
Cevljarska zadruga za ljubljansko okolico priredi v nedeljo 15- junija ob 10* dopoldno v gostilni pri Prusniku v Novem Vodmatu svoj izvanredni občni zbor-
Glasbeoo društvo v Ritmici priredi na Binkoštni ponedeljek popoldne izlet k Sv. Gregorju in v Ortenek. Odhod ob 14. z vlakom do Žlebiča, odtod peš k Sv. Gregorju. Od tu zopet peŠ v Ortenek in ob 21. z vlakom domov. Vsi društveni Člani in prijatelji društva naj se izleta udeleže v mnogobrojnem Številu. Samo ob sebi umevno je, da so Sodra-žani in Velikolaščani dobrodošli gostje.
KegUaški klub »Venček« pri Dra-ščeku, Bohoričeva ulica 9 priredi bin-koštno nedeljo in ponedeljek tekmoval-no kegljanje, katerega čisti dobiček je namenjen oslepelim vojakom. Dobit-kov je pet. 100. 50, 40 in 20. vrhutega Še en šaljivi. Vabljenl so vsi dobri keg-ljači. Pri tekmi svira Mubov kvartet.
Veselico priredi prostov. gasilno društvo v Škofljici v nedeljo. dne 15. junija 1919 ob 3. pop. na senčnatem vrtu irosp. V. Ogorelca v ŠkofljicL
Zveza Škontistov in nastavljenoev bank, kreditnih in zavarovalnih zavo-dov, hranilnic in posoiilnic menjalnlc in veletrgovin, skuoina Ljubljana. Na Izrednem občnem zboru dne 1. rožnika t. 1. so bili izvolieni v odbor sledeči ggr. Grum Anton, pređsednik. Rak Fr„ podpredsednik, VeleniČ Rudolf. tajnik, Zabukovec Vhiko, tajnika namestnik, Šimenc Radoslav, blagajnik, Stuhec Marko, blagajnika namestnik hi 4 od-borniki. V »Zvezo škontfstov« se spre-jemajo novi elani gori hnenlenih zavo-dov do ćeli Sloveniji: pristopne izjave in informacije daje društveni tajnik v Ljubljani, Knafljeva ulica 7. Tovariši, organizirajte se, ker le v slogi je moč!
Aorovlzaciia.
f Sladlcorne   Izlcaztđce    dobe za-
mudniki na Poljanski cesti št 13/1 in sicer: iz I. hi II. okraja dne 10. junija, iz III. hi IV. okraja dne 11. junija, iz V. in VI. okraja dne 12. iuniia. iz VII. in VIII. okraja dne 13. iunija. iz IX. in X. okraja dne 14. juni)a vsakokrat od 8. do 12. ure. Izjem ni mogoče delati nobenih — ker radi skrčenia aprovizač-nega osobja ni mogoče hkratu brskafl po 60 obširnih zapisnikih.
t KIslo zeUe za zamndiOe. Za-mudniki dobe kislo zelje iz JakopiČe-vega skladišča na Minu v sredo 11. t m. od 8. do U. in 15. do 17. ure. Ker se do novine ne bo več oddajalo zelja, naj si ga vsaka stranka sedaj nabavi
t Zdrob za otrofce do 3. leta dobe stranke na zelene izkaznice za otroke in sicer: št 1 do 400 dne 10. junija. št 400 do 800 dne 11. junija, St 800 do 1200 dne 12. junija, 1200 do 1600 dne 13. junija, št 1600 do 2000 dne 14. junija, št 2000 do 2400 dne 16. Jmdfa. št 2400 do konca dne 17. junija. Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, ki stane 4 K.
Mnda tla, do* in aneg partijo pri nav>gih spomin ▼ obliki bolečln ▼ nđlh in truplu- Te boMfn* •• daja odprarlti a m>—fimt % Fellerjevim bolefine od-pravljajoSim >Elz«rfhiidc, kar \% mno-gošterilito »dravnikoT prisaala in ob-J*Tilo — 6 drojnatfh att % apaafalni •toklemici tega bl*«od«jn€«» anđalia pefije sa 1» kron fekarnar E- V. TMtt, StoMea, Elza trg «• 238 (Br^alrico). Mnogo 5es 100400 sakralnih alaaai te odUČvraaf NaroH naj ** dbanam Fet-Imjov6 bIIo odvaja|oo8 ralMHnbam >EU%-krogli«K, « Skatljic 12 K- Ono« i pofitariaa m dodufia ra^amajm posebna, aUnajJrfttei}* Mo m ▼»§• dakk> aaj»
NaRioveiša poroiila.
Naša posebna brtolavna poročfku
JlfrlRSkO VRtiflBle.
Pariz, 6. junija. Danes krožijo zopet vesti, da se je položaj glede Jadran-skega vprašanja izboljšal. Pravijo, da se bodo naše zahteve zopet v veliko omejile, da bo vsaj mesto Zader laško. (Zlasti živahno razširiaio to vest laški in njim prijazni franeoski žurnal isti.
Pariz, 6. junija. Iz avtoriziraneKa vira smo Informirani o položaju slede jadranskeca vprašanja. Po publikaciji WilsoooYexa zadnjejca manifesta (v katerem pravi, da vzdržuje svoje nazi-ranie o temeljnih točkah miru) se ie ▼ zvezl s popastUlvim razpoloženjem nstvaril nov položaj. Tuđi taška delegacija se obnaša nekoliko popusti]!vei-Se ln kaže. kakor da bi hotela soreleii novi elaborat kl a je izdelal Tardieu po posvetovanju z naSimi in laškiml delegati. Zavezniške vlade so poloficl-jetoo izjavile, da je treba vsekakor najtl baso za kompromis. Ameriška de-lesaclja je Izjavila, da prevzema oosre-dovanie med Juzoslovani in Lahi. ne da bi hotela s tem prejudicirati Wilso-novi izjavi. V toka razpravljania. ki so se vršila med Pašićem, Trumbićem in drusimi lugoslovanskiml delegati z Lanslnsom in oolonelom Hansom, so Amerikanci vztrajaH pri svoji želji, naj bi Jugoslovani bili popustljIveI§L Jugo-slovanl so nato izdelafi protipredloje. ki smo sra pred nekaterimi dnevl obiavili. Izjavili so, da so to skrajne aeie, do kateiih nam je popuščanje "sploli moxo-če v interesu miru in sporazuma med zaveznikl. Ako bi vseeno prišlo do ore-loma. pade odgovornost za to na Labe. ki so še vedno nepopustUiveiši vkliub obširnlm koncesiiam z naše strani. (Kakor ie že znano in objavljeno pred nekaj dnevi, je skrajna meja popušča-nja, da priznamo neodvisno resko državico, h kateri bi morali spadati cell okrat pazinjski, labinski in vološčanskl ter otok Cres. tri zunanil dalmatinski otoU U prišli pod Zvezo narodov. ŠI-ben&c Zader sta naša, zato pa zahteva-mo ugodnejšo korekturo meie na Koro-Skem in v komitatih 2elezna in Zala.)
HaSa depnfadia pri Iionu.
Pariz, 5- juni ja-    Daiies   ob pol 15-je Wilson   sprejcl v svoji   palači    na Place đes Etats Unies slovensko deputacijo, in sieer gg- dr» Brejca, dr. Ehr-licha, Golonha, škofa Je^ti^a,    dr. No-vaka, Prepeluha,    dr- Ravniharja,    dr-Shvegla, dr- Trillerja, župnika Trunka-Deputacijo je predstavil    dr-  Shvegel, ki je toimaeil an^lešČino in slovenšči-no- Deputacijo je sprejel sam pređsednik Wilson v svoji    sprejemnici-    Dr. Brejc je Wilsona   nagovoril   z   »Ave Wilson, morituris Sloveni te salatant«, in je naglašal, da izgleda, kakor da bi nas Slovence razkosali na 4 države, da bi nas skoraj dobra % pripadla pod raj jarem in da ga prosimo, naj se zavza-me za našo popolno osvobojenje- Wil-' son je v svojem odgovoru omenil plebiscit na Koroškent, proti čemur so pa naši ugovarjali in navajali razloge, ki govore proti plebiscitu, ki bi v sedanjih razmerah še ne mogel   povsodi pokazati pravega    mišljenja    prebivalstva. Govorilo   se je tuđi o tem,   kako in v kakih mejah naj bi se tak   eventualen plebiscit   izvršil   ter   posebno o tem, da bi se tak plebiscit ne dal izvesti pod nemško upravo- G- Prepeluh je prosi! Wilsona, naj bi se posebno onim našim manjšutam, ki utegnejo prili pod Itali-jo, dala garancija, za kulturni razvoj in obstoj, dalje da se naj Wilson zavzame da nam L*ahi puste neokrnjeno vsaj ono od Wilsona samega predlagano ozemlje. Wilson je oboje obljubil- — Deputacijo je jako prijazno sprejel-   Razgovor   je trajal % ure.   Tekom razgovora so se elani delegacije prepričali, da je Wil-son izvrstno informiran o vseh podrob-nostili-   Wilson je omenil,    da je naše težnje in Želja % vso   vnemo   pri njem zastopal naš pariški   poslanik gospod Vesni6
Koneno se je zahvalil Wilsonu za njegovo naklonjenost ljubljanski knezo-škof dr* Jegtič, želee mu sreće in bla-goslova-
MI IN RUSL
Pariz. 5. junija. Ugoden vtfs je napravila na merodajne ruske kroge izjava naše delegacije na konferenci glede priznanja nove ruske države vsprj-čo Kolčakovih uspehov,
POL JAKI IN CEHL Pariz, 4. janija. Med Paderewskim in ĐeneSem so vrši Živahna  pismena izmena misli o medsebojnem priznanju Češke in Poljske.
NB BODO   VAS   OMEJUJ,    KER BI
NAS RADI PORABELI . • -
Pariš, 6- junija' Mesto odgovora na
nenik»    protipređloge    je    Četvorica
gkleniia,   da ne bo omejila oboroiene
aila    arednjeevropakih    malih    držav,
•at, da U taka oaaejitev bila krivična*
AVSTRUSKA DELEGACIJA.
Pariz, 14. iunija. Obči dojera o av-tMWd ddegica ie, da so njeni člani precej inaloctpani m da smatrajo pogo-Je za strasna teSke. Četvorica se bo jutri  bavila  z  nemškimi   protipredlogL I Mbodnjo soboto se namerava sporo- I Sk Brockdortm ođktf treh afi štirih I dal sa noCBi^L
LAHI POMAOAU MADJARSKM
BOLJŠEVIKOM.
Dtmai 5. junija. Danes so se izve* dele nove podrobnosti, ki potrjujejo Že objavljene informacije o laški pomoći ogrski sovjetski vladi. Lani so poslali velikanske množice sirovin v Đndmv pešto z avstrijskim posredovanjem, Ta« ko so poslali n. pr. izredno mnogo slad-korja za rdečo annado, ki so ga kupiU po 22 K, Madžarom pa ga prodali po 28 K. Naš informator ima kompletno listo trgovskega blaga in cen te laško-avstrijskomadžarske knpčije. Laško municijo so karabinijerji transportiralf po budimpeštanskih ulicah.
NEMŠK1 MANEVER. Pariz,  6. junija. Tu vlada preoe^]
šnje razburjenje radi manevrov, Id so! se iznova pojavili tako z nemSke kakor z avstrijske strani v zmislu zdru-ženja obeh držav. Izgleda, kakor da hočejo pritisniti s tem manevrom na Francoze, da bi še neddocene točke v„ mirovni pogodbi z Nemsko Avstrijo do-1 Iočili v zmislu, ki bi bil Nemcem Ijub.; Schumpeter je baje izjavil, da bila NemV čija pripravljena do velikih žrtev, da bi prevzela na sebe velik del avstriS-skeg^a dolga, zato, da podpre pozicijo Dunaja in da omogoči s tem. da ob svojem času iznova prične s svojim drang nach Osten. — Ta nemški manever ie preveč jasno odkril svoje rtamenne,
POPUSTILI BODO.
Pariz, 5. junia. V ameriŠkih krofiđK se zagotavlja, da so zavezniki razpolo-ženi. da bi bolj precizirali one klavzule mirovne pogodbe z Nemčijo, ki se tičefc> reparacije. Tuđi franeoska »Liberte« je mnenja, da je treba te določbe pojasni^' pod pokojem, da se nemški državni dolg konsolidira. Tuđi pravi, da bi mo-j gli prebivalci Hesena, Porenja in Pala« tinata postati dobri prijatelji Francije in. naj bi Antanta priznala novo Porensko republiko. — Iz angleških političnitl krogov prihaja formalen demanti, da" vpošteva Lloyd George v katerikott obHki predloge, ki prihajajo od strant angleških liberakev in delavske stranke v zmislu olajšanja pogojev NemčijL NC še ni odločenega in vse informacije Oj tem predmetu so napačne. Llovd Ge-^ orge pripravlja oficijelno noto, v kateri bo razložil stališče Anglije. Ta nota b» objavljena v četrtek ali petek.
Pariz, 5. maja. >£cho des Paris<| piše. da bo več točk mirovne pogodbe olajšanih za Nemce, ker so zares ne-| znosne in ker bi Francija imela več od tega, če se nekatere točke olajsaio in! s tem omosoči Nemčifr da se teh pogojev tuđi v resnici drži. Med vtad* nimi šefi Antante je perfekten odgovor, ki ga bodo dali Nemčiji. Lloyd George je predlagal v priđ Nemčiji nekatere spremembe v Zgornii SlezV in bodo te spremembe najbrže sprefete. tGrc najbrže zato, da dobe Nemci Oornjcn Šlezke rudokope na škodo Poljakom). Gre tiidi za to. da se dajo Nemcem Se
I nekatere druge gospodarske ngodnos4&! Radi lei^ega pa zatrjujejo vsi franco*' ski listi, da se ne bo izpremenila no^j bena bistvena točka mirovne pogodbe^ Zlasti naglašajo Francozi, da se ne iz-premenl nobena določba glede Pore* nja in Saare. Isto ponavlja »Matin« ini drugi listi. Ta list dostavlja, da so za* vezniki absolutno solidarni in da ni mo-; ffoče izpremeniti nobene temeljne tofi-«; ke. Potrebna je močna Poljska, ne sav mo radi mednarodnega ravnoteža, am-r>ak radi zato, ker je potrebna polef klavzule na nemškem zapadu vojaško močna straža na nemškem iztoku. Lc pod tem pogojem so se Francozi odpo-vedali vojaški granici iztočno Reoa.
ANGL.ESKO  BRODOVJB-
Pariz, 6* juBija- >Intraii8igeenf<-javlja, da je celokupno angleško bro-' dovje dobilo ukaz, da odplnje 9. t- m- ii Scapa Flow v neznani smeri. Smatra se, da je ta ukaz v zvezi z operacijami proti Petrogradu, odnosno boljfievifild Rusiji.
(Naša porodila iz Beograda in Zagreba.1} IZ   DEMOKRATSKOGA KLUBA!«
Beograd, 6- junija- Tendencijozna pisava proti >demokratski zajednici«, ki se opaža dalj časa zlasti v sloven^ sko-klerikalnem časopisju, je izvala ^ vrstah demokratskoga kluba napram >.Tugoslovanskemu klubu« povsem mx vo orijentacijo* Prevlađuje nsnenje, da ni več mogoče trpeti dvorezne politika klerikalcev, ki so sieer v koaliraai centralni vladi konciljantni, v doveni-ji pa se poelužojejo v svoje posebne strankarske namene naravnost neđo^j stojnih Bredstev. Opozarja so na Bena* ravno razmerje, ki vlada med politici nimi strankami v Sloveniji, kjer &• vedno nastopa S- L- S. kot večinsk« stranka in kot taka reklamira zaao vse predpravice, dasi je v državi s oci~< rom na malo število poslanoev v Nar' rodnem predstavništvu le representaa^ prav neznatne politične manjsine- Car kor izgleda bo v kratkem razpravljal o zadevi EJnb demokratske sajadnloe ter . zabteval v naatalem položaju temeljita
TvDivUurv*
Iidalttefl hi odaovoroi aredrfk:
Valentfa fCopilar* f a^tataa ta tfslć »Narodae Ifakanaia*
NaMrafto u
Stran 6«
„SLOVENSKI NAROD1* da* 7. jtmija 1919.
134. *wr.
Fr. Matheis, Brezice ob Sat!.              5686
ruIIIUIlld 10 IHiiHIlDC se lšče. — BeaUera oeata lt n. nadstr.    5800
Dttatifalka katera se razume na pro-rFVMpilO, đajo kir. instnimentov, se takoj sprejme. Naslov pove uprav-niSfvo »Sloveoskega Narodac.       5782
Dirnula 2cPnln ur» zlatnine in sre-rfpiHfllfl brnine sprejme P. Čuden Sin — nasproti glavne poSte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev.           5531
llioflfa «i skoraj nova salonska obleka riOflO K in moško *kolo. Ogleda se Dnu}tka cesta 9, dvorište 11.   Ivaa Kreč.
5797
Taoafli kakor *udi vcC očencev se lEMijI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, atestal teaarakl mojaler, Ljubljana, Jera-aorm nllca št 13_____________4844
Vinski taiii ^5 <*o 30 dobro ohranje-f IflHI iUUI. nth vinskih sodov, 200 do 350 litrov komad, in 3 vozovi (Train-wagen) se takoj proda. Ig. Faar, Nesanice.                                        5812
KrflfaSilGflB DOfflBfllfta dobro^lzurje* nega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v niši. Alojzlt Meilk, Jesealce, Oorenjsko.____________________5828
Ufa in dobro izurjcn čevljarskl po« ULI! S" moćnik in ena šteparica, prednost ima begunka. Hrana In stanovanje v hiši. Naslov se izve na upr „Slovenskega Naroda.                    5769
PotoialS"uraln!&lkoš^i7f^;
službe kakršnekoli stroke. Ponudbe na upravo lista pod „Potovalni nradnik/5708"
5708
zemipŠČem. Eventualno tuđi kupim. — Ponudba na M. KopnJar, Bmtov-Ijica._______________________5805
mmm mi s^s*^
menja še nadalje Tiorniška zaloga gra-attfonov A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ■lica 5.                                                5665
i Zahvala.
Vsern, ki so naŠo drago
Karlo
I spremili na njeni zadnji I poti, poklonili toliko I krasnega cvetja, našo naj-I prisrčnejšo zahvalo.
RođMna Ml
m       ___________-----------------------------------------------
^h^   dobro obranjeno sekaat M, Ponudbe   pod   .tenk« kolo/575t" na upr. SI. Nar.             5756
! dUH HRjMi fiJFLK
Kolodvorska aliea ••                 5803
Irtfa M ovojnl papir, kg a 50 vin., rlilll U jundične knjige, petrolejske svetilke in drobnarije. Naslov: g. Plaataa Gledališta aUca 4/1.                          5813
Oio&atijjKHir! 'sž'Sti.'srž
podarska pisama dr. l?ai Cerne, Ljubljana. Miklosičera c. 6/11. Telefoa 37.           5798
Dobre Bribllžno 300 IM SODE
kupl^Strojilaa tovar na Karka * Wtlđl ■a Polzeli pri Celja.                           5773
BralovsfeosKiađniCGi zdra?nlk sSs
1*68. Nastop 1. juli ja 1915. Plača po dogovoru. Ponudbe na Bratovsko sklad-flico ▼ Trbovljah.                                 5759
liflinifrfl k* zn* kuhati in dobro pe" UcIUJlU, rilo prati in likati a ie dobre ćudi In religiozna, ter reflektira na dobro trajno mesto in rostopek, lita Zora Vasić, Zagreb, Hica U.     5807
(Iva nflrinttn 2eIita Privatnc hrane kie
Ufd PDUldSlIl.v sredini mesta. — Ponudbe z navedbo cene se prosi pod „Meščanska brana" na karamo Zvezda, Ljubljana.                                         5835
DnhiHvil v vsen modernih sloglh rri-rUUISIlU poroča po zmerni ceni Fran Škafar, Ljubljana, Rimska c. 16. Stavbeno in pobištreno strojno mizarstvo. Kupujem tuđi les vsake vrste.                      1072
Hnnlm hiW z vPelJano gostilno in me-l\U|Htli UlSU sarijo, vzame:n tuđi V najem. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Vpeljana go-stllna 5817".                                        5317
Kopajem im&si les, ^tii
si okrogei ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                          204S
RnfrftVa HFM se ProdaJaJ° v podnih na DllaUVu lilfd metre in vagone, kakor tuđi na drobno klana, od 500 kg naprej in se dostavlja o poljubno tuđi na dom. Josip Plankar, Dolenjska cesta št 5. gosti Ina Kramar.                                 7828
Lepa rnraa soha ^1? ™e«0 »dS
gospodu, kateri ima lastno pohištvo. Glavni pogoj, da je pohištvo snažno in stanovalec samec. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda* pod šifro .Snažna soba št 16V5786.                5786
HB]iPf!llIIlI]dt letno prakso, zmožna slovenščine, nernščine in vseh pisar-niških del, želi premeniti službo v Ljubljani. Cenj. ponudbe pod Šifro .Rnjifovođkinja 5765" na upravništvo .S'.ovenskega Naroda".                   5765
Sf'ninlft9 za Diesel°v stroj, zaneslji-ilujulnd vega( treznega in v poprav-kih veščega event sposobnega invalida, sprejme v trajno s?užbo ob po-polni oskrbi paromlin J. Zađravec v Sfe-dišča. Nastop 1. julija t 1. Ponudbe z zahtevkom plače in popisom dosed. službovanja je nasloviti na imenova-vanega.                                          5772
Zahvala.
Vsem, ki so se nas spominjali ustmeno ali pismeno ob bridki izgubi našega nad vse Ijubljcnega soproga, oče ta, brata, strica, svaka, gospoda
Tomo Jankarja
hlSnlka yyMesttttt hraniSnice",
Izrekamo našo najsrčnejšo  zahvalo.   Posebej   pa se zahvaljujemo slav. ravnateljstvu in gg. uradnikom  »Mestne hranilnice", ter vsem
|    njegovim prijateljem in znancem  in pevskemu  društvu »Ljubljan-
|   ski Z^on« zt y srce segajoče žalostinke. Vsem tisočera zahvala!
V Ljubljani, dne 6. junija 1919.
Žalufo^a toproga in otroci.
I            Rodbini DanMviak in £ukl]e naznanjata vsem
I   ^oiodnikom,  prijateljem in znancem  prežalostno vest,
I   da je njiju iskreno  ljubljeni,   neizmerno dobri sopcog
I   in oče, oziroma brat, zet, stric in svak, gospod
di. Kili Dnmk
I         proknrist Aaglo-avstrifske bake,
I   v 45.  letu starosti po dolgi bolezni in previđen s sv.
I   zakramenti za umirajoče, v noči na 1. junij t. 1. mirno
I   v Gospodu zaspal. Preblagega rajnkega smo pokopali
I   dne 2. junija t. 1. na župnem pokopališču v Berch-
I   toldsdorfu   pri Dunaju, od koder naj se kasneje pre-
I   pelje v domačo zemljo.
I           Ka Doaaja ia ▼ Kaadifi, dne 5. junija 1919.
Mm v»6 portelj,  tiaokih  Mir, M omar s predal in veC dfogih stvari na Sv. Petra cesti 78/L       .STO4
WM en vagon bokovega oglja. Po-
a-^jl^m^      AaN^alAaaaiBW^h_                                  CQ11
aBaffBaaaajBaajaBM   §Bva^H^B^^apsS^Vv                                  ^VOai •
M-ifgt   najboljeg sesUva, sasma iilO, nov ili malo rabljen želimo   kupiti.   Ponude   tvrtci Sdnrarezi dntf, Zafrea. Preratefiće?a 1.         3347
Ondl M izvanredno težak, visok in flSN wt močan konj za težk* vsinjo star 8. let, cena po dogovoru. Kje, pove upr. SI. Nar.                          5792
I ahfik klletlh za PolPonija, ako mo-LflUn lllEtCi] goče s konjsko opravo, kapi  Al.  Schrev.   Jesesice,   Osreajsko.
5793
tlll)9 istra v originalnih zabojih a VICU jfjli 1440 komadov proda po 75 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Est. Sup-pui, Rogatec Sp. ŠUjersk*.             3411
CnfBill i5če sobo s Prost'm vhodom. UUfJNIU Cena postranska stvar. Ponudbe na upr. „Slov. Naroda" pod „Prost vhosVST68M na upravniStvo „Slovenskega Naroda**.                   5766
Slike za leoltiraaciie S L™l
togrif Hngon Hibšar, Ljubljana, Oos-poska šlica 16, r blizini kriiefoiike cerkve. Sprejema tuđi vsa amaterska dela. 5728
Kupi se pisalii stroj S*S
ma, navadne velikosti. Naslov ponud-nikov se prosi pod geslom .Piuloi stroj 5573" na upravniStvo »Slorenskega Naroda«.                                         5573
FloVfrniTnntOiii ve5^ dela z vrtilnim UCnliUluUillUJIf tokom, se iS^ejo za takojšen vstop. Hrana iz tovarniške kuhinje, prosto stanovanje in razsvet-ljava. Ponudbe pod „T. C. 500 5S1OU na upravništvo „Slov. Naroda1'.    5810
Iflflfl brim napade v gotovini ali za illUU Hl IH dotični znesek fino vrhno usnje Človeku, ki da ali preskrbi za» konskemu paru stanovanje s 3 sobami in pritiklinami. Ponudbe pod »Stala* strankas/5fl5 na upravništvo .Slovenskega Naroda"                                5615
Kipu ni dB&ro oBrairenili mtir-Bihkiles, a»tofflrtili!iflMHHfl-i
mntikn vsake vrste za kolesa, motorje UlđllRU in avtomobile. — n#r|mćić, Šelenbnrgova ulica 6.                       4273
SiiEjme se zelenim, ^^.^
in dober korešpondent. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, pla-Čilnega zahtevka in dneva mogočega vstopa s priloženimi prepisi spričeval vposlati na naslov: Peter Majdič, Celje. 5731
Sprejme    se   strojepiska,
samo moč prve vrste. Znanje srbSkega jezika pogoj. Honorar po dogovoru. Spričevala o dosedanjem službovanju naj se priložijo prošnji. Prošnje je nasloviti na Ministrstvo pripreme za ustavotvornu skupščina, Beograd, Miloš Veliki ulica 56.                                 5836
jm wlu w)m arass
blagajničarko, predpogoj lepa pisava; 2) mlajšega inteligentnoga slugo; 3) inteligentnejšega moža z resnfm na-stopom, ki bi event. nadomestoval vodio, vojni invalid ima prednost. Po-nudbe poslati je pismeno na »Kino Ideal«, ponudniki za slugo pa naj se osebno predstavijo v »Kino Ideal«. 5777
Vittiom to rta na eno aIi dve leti liajcUI K Ud pekovska obrt v prijazni in vinorodni vaši Pišćce pri Bre-žicah s popolnoma novo opremljeno In moderno urejeno pekarijo v novo zidairi hiši. S pekarijo se obenem odda proda-jalna za pecivo, 2 sobi, kuhinja in klet. Pripravno je vse to, da ne more biti boljše, za mlađega mojstra ali starej-?;ega poraočnikt. Resne ponudbe sprejema vdova Tumlja Ssš«, WIŠ9C9 46«
5806
fani*Ha mnMdha Zaradi pomanjkanja LEHllDd PIDNUd. znanja i§čem sebi sorodne duše, katera bi imela srni se I za prijeten dom in tiho srećo. Scm samec, 32 let star, trg, izobražen, prf* jetne zunanjostl, zdrav in čil, mlrnega značaja, z več tisoč kronami premo-ženja, ter bi rad deiil sladkosti io gren-kosti tega življenja z dušo, katera bi me razumela. Inteligentne gospice (ali vdove z enim otro kom), krepke in idra-ve, v starosti od 20 do 32 let, (denar ni ravno pogoj) in imajo resno misel do 2enitve, naj blagovolijo poslati sliko, katera se smatra za čsjstno stvar in se gotovo vrne, pod MSsrt4aa iaia S60"/5818 na upr. »Slov. Narodac. 5618
Velika izbira  ™ pokrajinskih, umet-niSkih in drugih
HUM«.
Hmedna taJUmi
i  PiftaMN ftkM lm i
Proda  %m  ^H
moileo kolo z dobio obranjeno gumi. Opekarska cesta it 6, Trnovo Ljubljana.                                              5831
Br. VekosUv Knkovec
oaznanja,  da  se odslej na-baja njegova odvetnika pisarna
ff Cdh Pnštmm iHca 3
-----------(Fcrjenova hiš«).-----------
stolar
pri Aitoaa Seljaao, Raieće pri Zidaše« ■ostn.                                                  5795
Uko (rafija)
prima Majnuga u balama po 100 kg nudjam na veliko. Brzojavi 1 listovi
Berthold Neumann, Zagreb.
MBd
tmšrmšmm eoatrsla t Lfabljanl, Mlklottćova cnU  it S, ima v za-
aed. Prodaja ga na debelo in drobno po K 23— za kg.                       5771
Trgovina
na prometnem kraju se kupi ali vzame v najem.   Ponudbe na
Franjo Klanjiek,
trg. poslovodla. Samica.   5706
Dr. Fraoio Kiltenr.
kopališčni zdravoik •rdtadra
v Rogaškl slatini]
v Strossmayerjevem doma. 58O8
Spretni, poftteitl
mtlfci !■ žnsfce
iza prodajo „Slovenskega Naroda* v Ljubljani in vseh večjih krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravništvu „f LOWgNSitsHiA NARODA"
Kupujem i
srtovo ije
ireslo, les za jame.
Prosim ponudbe   s   skrajno   ono!
rikijaJtajgjfc
19^ Brošnra "^|
je izšla v ponatisu.— Dobi se. v •»!(&-ro«tal bnilgarni" v Lfnbllsni, Pre-šernova ulica 7. — Goštt s poštnino 6 kroa. NaroČila se reSujejo Je proti pošiljatvi zneska ¥ na^rel ali pa po
^^=   Modem«   jeImisIk:«   ==
plašče
kostume, ks4lay 2652 flf ffii p in drugo damsko konfek-III IIIh ciio. <Mro«k« oblokoza H| Hl I dečke in deklice. Kotabo-IlIlULb vtaM)| športne in modne
predmete prlporoča po iiinml «onl
M.Krtitoflč-Bn6ar
LJablJiu.   Suri trg >.   Urtt Mi«.
Vsakovrstne
slamnlhe
pfiporočam gg. trgovcem In si. občir-
stvfa dalje tuđi staaste šolao, pre<-
■finIsTPj ■!■■■■!■ po«fpl«to sa r
OOTtfO.                     864
Franjo Cerar,
Ommđutm* Od  postoje  je  7 minut
I Anton Černel
V •• A. ORAVEUR   ^   K.JF
aa   MUST   ^sss
" a 1 £»tKrafca TMmr.i« v fnptm li gtev. atef» ▼ U«^
** ■*■"• R. SnSnikt Marijin trg 5
Iflviifli avtsnobil
40 konjskih sil, fabrikat »Nesseldorf«, nosi 2000 kg, pred vojni proizvod,
■V   se  proda.   ""VI
Ponudbe na Karlo KraRi« optičar, __________Sarajavo._______5820
ViDSkakl9tpriMalito
Llablfana, aasprott glavna potte9
pod Jadransko banko. — Točijo se v kleti in žez ulico pristna, stara in nova, bela, rdeča in crna vina. — SI. občin-stvu se najtopleje priporoča
Stanko Jesenko.
Preprodajalti!
Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pišem-ski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri
Nahler i Oplatka
agenturni i komisfonalni posao Zagreb JelaČičer trg 28 (poleg Narodne kavarne)
IiiU |e brotanii
Za naše meje.
Primorski Slovenci osteoejo zresti Jifo-slaviJL
Vsebuje sijajnl govor Dr. Dinko Puca v Narodnem predstavništvu. Cena 1 K 50 v. Usti dohodek je namenjen sol-stvu v zasedenem ozemlju. Naročoje se v knjigami   Schwcntnerja.
Ohitn Ndzontro jti. Meato,
Ljubljana«
Absolventi nižje obrtne Sole (stav-benega oddelka) se sprejmejo takoj kot sflprrantje za progovne nadzira-telje pri južni Zeleznici.
Reflektanti naj se osebno javtjo pri podpisanem nadzornifitvu.
Obratno nadzorništvo Jvž. železnice,
Vojaška ulica.
Kupujem
CEMENT
l^l urezano opoko
u vagonima. Cij. ponude mole se pod Šifrom „CEMENT*4 na Blocknerov zavod za oglaSfvanje, Zagreb, Jurjevska ul 31.
PrrtUaU   sa   dv«   mNU
v aridlal LJvbUaiia. HiSi ste v najbotjšem stanju. V obeb se izvršuje
gostilniska obrt Poleg stanovanj je še več lokalov popravnih za kako trgovino ali obrt« Ce resni kupci — posredovale! so isključeni = naj blago voli i o vposlati svoj naslov na upr. SI. Nar, pod »Mit 1+&«________5836
111*11 - podgane stenlce - idnrkl
ia na zaleta nmra ftfiiftl ako ip«trcWte moja najtolj iskošena ia poTsođi hvaljena sredstva kakor: proti poljskim nrišfm S K, za poJfaae !a sitti stane K 5*—: za ičsrte K 5*—: tinktnra za steaice K 2*—; posebu noćna tinktnra za steaice K 5*—; nolčevalec moljev K 2-—; praše* proti mrtesosi 2*50 in 5 K; tiaktnra proti nŠem pri ljiđeb 3 K; nazflć za ttil pri živini 2 K; praSek za uši t oblekf in perihi 3 K; tloktara za bolne pri psen K 150; tiok-tara proti mrčesa na sadjn !■ zelenfadi (aničevalec rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetjn Zavod za eksport
M. Mak«r9 lagreb 15., Petrtnftkm plioma._____________________
Vabilo
na
IK1IL redBi otiii zbor
Oferafa« hraailalce bi po-•o|0ale« v SkoBJ L*U
re^istr. zadruge z neomejeno zavezo kl se bo vršil
w toMk, 4m IT. tnajm 1019
aa li«/j ari
i tihWI Ktii inraiL
DNEVNI RED:
1.  Potrienk računa za leto 1918.
2.  Raz4ehtcv itotega dobUSka.
3.  Izvolitev naCalstva in nadzorstva.
4.   Privoljenje remuneracije načelstvu ia nadsofstru.
& SfavCaJnosti po § 36. pravit
OPOMNJA: V slučaju nesklepC-floatl se bo vtSil Itz pol ure na istem prostora ta z istim dnevnim redom drug obtnl zbor« kateri sme po § 35. prvi odst. pravil brezpogojno sklepati.
Škot* taka, 5. joalja 1910.
a^                       Hateittlaib
sajaz                    '         ^^*^TiT3lar
St 56. i Lase-m   __   strižnik
Komad 28-— in 34-65 K. Saktor«|to
»•MU OMlk z w«« a«fe 1O0O ail.
kanlkrcsplata*.         349
B. Uuf, Marifcor tt, 74.
Čehoslooonl!
Koji želi povratak u Češku, Moravu, Slezsku I Slovačku uz veoma nizke ciene kupiti zemljišta, posjede, mline, tvornice, kuće, hotele, gostione i trgovine u gradovima i na selima, neka se prijave pismom na adresu Vacla? Krejčiki inspektor Pozemkore banke o Pragu - Češka.             5649
Zanesljiv lesni
strokovnjak,
dobro razumem pri nakupovanju in sprejemanju lesa, želi službe pri kakšni podjetni lesni trgovini, event. gre k podjetnemu gospodu za voditelja in oskrbnika lesne trgovine. Ponudbe pod poštne ležeče lesna trgovina 200. Ljubljana.                                         5748
Uradoo đoTOlfoma, ia 80 let ob-sloleća na|aiarelia llabljaaaka
nmmikla iternu] li »»iUi G. Flux
Gosposka aUca 4, L aadstropje levo.
Priporoča  inteligentno  osobjt   vsake
vrste.  Strokovna   in  kolikor  mogoča
hitra postrežba.
Pri utaajlh naroSift znaaki zn odgovor.
Josip lug
stavlml in pateiitvMil zr  pleskar In Iliar ::■
Rimska cesta SL 16.
naznanja, da Se vedno dela s prlstnim blagom.
Za tm  IzrrSeia dola jaman  ive ktl.
Za Celovec
zastopnika
•%■ ^BkjnaiBaBa^aiaaa^a^aB^aBi ak    b^ m aabL^nnk^^k. ^b **
_-^njBLB^s^Bji^HaaHnj^n|B^EB^HninBdHna   fls^a^HnBBK^^B^^na^Bft^1^
ki bi nam oskrbel kolportaio in prodajo lista ter sprejemal fnsarate za list   —   Ponudbe   sprejema  uprava.
STEZNIKE
(modrcel
in vsa v to stroko spadajoča dela Izde-luje  p%  životni   »aH   in   priporoča
cenjenim damam tu in na deželi
Ana Hutter
EJnUjaM, Sraajska cesta St. 6/11.
Popravila se prijazno sprejemajo.  Cene zmerne. Postrežba točna.     5801
Tudl nafhujSe
| boli v bokih"
v sklepih in križu, trganje v udih, boleCine v ledjih in zbadanje v prsfh odpravlja FeBerov 2e dav-naj prelskuSani
Elsa fluid
6 dvojnih ali 2 spedalni steklenld K 24—. Ob sorečid in 2elodčnlh krčih, napenjanju, pri hemeroldih itd. jemfjimo Fellerove rabarbarnc
Elza-krogljice
6 Skatljic K 12. Eđino pravi pri lekarnarju Ef|m f. Ftfle. Sihfn. Ba bi ft. 231 (Uri. Znffit). Zavoj in poStnina se prira- { Čuna posebej, no naj-ceneje, kolikor več torej kdo naroči obeaem temveč prihrani
Izurien
kniiootržec
% Tedleta« prakso
se life kot pm mol!.
Znanje slovenščine ali srbohrvaščine je neob-hodno potrebno. Ponudbe s prepisi spričeval po možnosti s sliko ter zahteve plače naj se po-šlje na knjigarno
Goričar & Lesko všek
v Celju.
Istotaioscsprejrnetudiaj2£jl«^^ ki   Je    že    službovala /v   knjigarnl.
1  34. itCT.
.SLOVENSKI NAROD*, dM 7. jurila 1919.
Stran 7,
Koncipiienta, solicttatoria in stenografe iH stt-
lografinjo gg tfggtfgsrffe »£?» ^
Prave ltfertheimove blagajne.
<J par tednfh priđe zopet več blagajn «t 0, 1, 2 In 3. — V žalovi to kastte St. 00, 0 in 1, kopirne stiskalnice in osin sa vsltetl. Te omare so vame proti ognju, nađomestijo blagajno in stanejo samo »A blagajne. — Tovainiitci zastopnik za Sloventjo: tort Florf—eto, LfMjra, lr«*lM» II.    5733
„ZdrauIIBCe Rogtfka Slatino'4
Začetek zdravi I i5ke sezije 15. maja 1919.  Vsi zdraviliški   pripomočki na riz-
poiago. Zivila so preskrbljena.  Prospekte raipoSilja In nt vprašanja odgo-
vana ravnateljstvo državnega zdraviliSča Bogrtka aiattaa.
Termalno radioaktivno kopali**«
TOPLICE pri HOVEN MESTU
železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevral-gije (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomnje-nja kosti, itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje
brezplačno ravnateljstvo.
! SlfETLA !
Baterije, iarnioo,  elektrotehnićni predmeti,   (Izdelek svetovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS
JANKO POGACAR, ZAGREB,  1882
Ž2casno Ljubljana,                                                Ilirska ulica it. 29 I.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva
wm- hotel in restavracijo pri „Solncu" ~*m
Bogaska Slatina, v nedelfo 8. iualia 1919.
P. n. občinstvo zagotavi java, da bode v vsakem oziru dobro in točno postreženo z izborno domačo kuhinjo in pristnimi vini. Za obilen obišlc se toplo priporoJava udana                             km ,fl „,,,„ ^^^
bifša resUmterja pri .Petetlufln* * Gorici.
f —Sfc Srbečico, hraste, lišaie aETl
1    odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. postav, varovano „f KABA-    I
I   FORU"* mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni    I
I           lonček K 3'—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12-—.           I
—— Dr. L Flesdi's KrtMien-ipotteke <6yftf). Raafa Oerske. =    I
i   Zaloga xa Ljubijano in okolico: Lakaraa „pri ifartaam felern",    I
I                                     Ljabllana, afarifla trg.                      5958    I
I         Q^p" Pozor na varstveno znamko >PBK aBaFOBM" "W         I
Ban/a - kemično • čisti
vsakovrstno blago, obleke
m^J^mm^k     domače perilo    ^--^^Ai^lJi--^    ©mtalce,   zt-
PCfO  (PMIJSom)isto SVCIIOIIK3   **«*£ta
Usiaimii   Iflf   HEIfH    Ljubljana, Poljanskl naa. 4. lOVuHlU JPA« KCitli,   Podrug,, Želenbtirgova m. 3.
-v------------------m                                  ^
>                 Emilijan Goleš
Rozi Goleš roj. Poljšak
poročena
Novomesto — Bubnjarci, 4. junija 1919.
A. Nušič
prele nt MOPf,
= LJUBLJANA, =
Seleaburgova nL 6.
Hafstarejia trfOTiaa f^asbll, stran9 gramofonoT In §Us-benih potrebito vaah vrst
Popravila ¥ laatai delav-nlcl strakOTna io oaatt
Papirnate vreie
tar ¥M vrsta plaaega, ttakalsa«** •volaaaja ta ad|«attraata papir ja aa odda po agoaalk eaaak.
Je že v zdogi ali pa se $e naredi.
Cenj. ponudbe pod .Paplortabrlkauledarlag« lOSlt1 aa Kadolf Mosse, Wiea !., Seilerstitte No. 2.
metenkt, lagana in opijeni se dobijo ▼ Kolođvofskl 31.       mm
OTVOttlTVENO NAZNANILO.
P. a. oUnatvn aaaaaokUB. da aem otvorll aalaaraka alalamloo ******* fibiato capa, (na mil obaaa Sp, m Zg Šifice) ttr bodem Isdeloval vaa v to strokolnil daJoCi dtla točno ia ccao. Za vMstrmnaka oarodla se Tljadno prfporocam
■aUJa P«pko, arizarskl aMjtter, Zg. Siika,
If*   Naznanilo.   "^1
P. a. obflutvn vljudao n«niiit|iin. da Mm
preselit svojo I. jMgoslovansko krnuirnieo
iz Fruc Jtiefa cif Gradi« e 7, nspreti iraoisk. fledališča.
_____________________  tUOOVIKROT.
1000 delavcev
rudarjev za moderno urejen premogornlk v Vojvodini aa lakaj aprafaaa v v delo pod zelo ugodnim! pogoji Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoludne v naScm uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano In stanovanje je preskrbljeno, potni stroSki se pa povrnejo. Od hod vsak torek ziutraj v skupnih transporiih.  —  .DrUvna »osređ«*atBlca  za  delo* v Ljabljaai,  OratfiSče.
"^"^^^^^"■™^^i^^^^^^^^"^^^i^^^^^^   m^mm^^^^^^^^^*^^*^^^^^^~~^^^^^~  ^^^B^Bi^N^aMaHMlM^^^^BB^BMB^B^v
Slike kralja Petra
v velikosti 47X65 cm priporoča
Narodna hnjisarna o LJubljnnl.
Cena v knjigarni B lt»—, v trdem ovoju po pošti K lt-10.
X!
Elektrotehnički in instalacijski nrad       ;
VLADIMIR NOVAK - ZAGREB   \
Frankopanska oL 8. TeJef. 3-31. (PatoCa Hotd laiparlai).            ■
Tovarniško skladišče vsega elektriCnega materijala, motorjev,       1
dynamo-strojev in ostalih električnih strojev.  Posebni oddelek       i
za urejanje kinematografov  In  kompletne centrale.   Prevzema      j
premontiranje izgorelih  motorjev fn  dvnamo-strojev.   Zunanje       \
naročbe se opravljajo takoj  solidno in po zmernib cenah. —       i
■        Troškovnfld in nacrti se izvršojejo na zabtevo takoj.               J
POZIV!
IPozivljajo se vse one stranke, ki so svoj Čas sklonile voino-posojilno zavarovanje, da se nemuđoma prislase za spremenitev istega v
gotovinsko zavarovanie.
Lastna korist veleva vsakomur, naj to brez odlosa stori Obenem se naznanja,   da se še nadalje sprejemajo   števifna zavarovanja, po katerem si vsaka zdrava oseba, polez docela brez-plačnega žirljenjskega zavarovanja trajno zagotovi
3 % tao abraatoTaole aalotaaa ^mdca.
Primer: Stranka naloži in vplača 3720 K 45 vin-, a rx> desetih
Iletih dobi v gotovini 5000 K. Naložena glavnica se je obrestovala na ta način s 3 odstotkL Ako pa stranka umre pred potekom 10. let na pr. že v prvem letu po vtožltvi denarla, tedaj se takoi po smrti vlagatelja izplača dedičem ali svojcem vsota 5000 kroo v srotovini, brez vsakega odbitka. Vloženi kapital se je v tem sJačafa obrestoral ne s 3 odstotkl, ampak z nad 33 odstotld! Pojasnila daje in prijave sprejema:
Osrednji zavarovalni oddelek za Slovenijo,
zaklada za voj. vdove in siroto v LiabUanL Frančovo nabrežie 1
s podružnico v Maribora  tor okrajabni zastopl v Celju, PtuJu,
Kranju, Radovljicl, Norem mestu, Kočevju. Kamnikn. Lltiii.
Izvozna i uvozna tvrtka
Lavoslav Poljak i drug
SrediJnica: SPLIT, Dalmacija.
I Padndbilaai Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-I              strasse 11.
Bavi aa aaaa m vallka-
I livaiaai 1 kmpavaaleat: svih domaćih zemaljskih pro-I               izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, ete-
I               ričnih i jestvinih ulja itd.
I avasaoi 1 praiaiat i inozemnih proizvoda, svakovrsne I                prekomorske robe itd.
3533          ln»|avBl Malavs ratiaMnm.
Iklfpilllllifl Ml *** fiialli ialavaav ia taaaiavna ako> PUllPnillU lP dno del°' Za hrano Je priskrbljeno. Več pov^ llUllllllJll   §U   Viaka Jaa ad.f Oarfa pri Bleđa. 5711
Pozor!    Vinogradniki.    PožoM
=====     Žveplo mm ±veplanje trt                <
se dobi v vsaki množini in s. najfinejše ventilato dvikrat CtSčeno .Ploristeila« _______pri Coapodarski awa»i w Ljubljani        5707
Živo opno, zidno in stresno opebo
▼ celib Tigonih^ponnji
Valentin Urbančič, LjnMjana, Meiw2i«iia 118 (Mipnfi ltoja).
KIo treba?
Pienlce, kukuruza, tobl (o¥sa)y fačma, kate (ftmnđi^
priana fačma,  pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno i fva vrati zemalfsklh proizvoda, neka ae obrati na tvrtku JOVAlfOVIĆ 1 TOMIĆ, MITBOVICA (SRBH>   5^4'
Zaloga pohlitva In tapet
~ ERNST ZELENKA, £
oblastvoao xaprls#ioal Isvodesoc
Solaka allca 5         IUUUB0B      Oospoika ullea II
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejSega pohištva: spalnlh. jedOirih tob klubnih garnitur, divanov, otoman, žitne za madrace itd.        2236
Malvečja lzbira.    Imrae cone.    Solidna poilratba
l     Pohištvo     |
ISpalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložkf, mo->   i droci,   otomane, s pa Ini  in dekoracijski dirani,   postelje,  omare, miže in sto li iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in aml-valniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohUtva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah
I   pri tTTdkf zt pohištTO KAREL PREIS, Mwft^. StoM trc •. Svobadaa ogladl       Gaalkl xastoa|!
Dražba
dveh plemenskih koMl iz kobflonie Bafle.
¥ čotrtek« dna 12- lual|a 1919 ob 10. uri se boata pro-
dajali na javni dražbi v žrebčarni na Selu pri Ljubljani dve plc*| menski kobili konjerejcem iz ljubljanske okolice,  kočevakega, no-vomeškega in krškega okraja.
Državna žrebčarna na Seln pri Ljubljani
M danski platneni polčevlji
večia množina takoi odpošljivih se odda samo reflufclanloni
Priskrbi se eventualno izvozno dovolflo.      ^ ^*-Mechaniaohe  SoBtuhfabr^lk
OSKAR GALITZENSTEIN,
Wien Wkf BUngei^pitalgaaae 7.
SUvovko, rnm,
priitni brinfavec, konfaki atearlnske avata w larllklL allvna In iabolčna marmalada, Jedilno alfa, papar itt&
Mdrri f ujnižjih dnefnih ceaah ii njiaep MoiMtgl t^^U. Samo na debela-
Gregopc & Verli6f
LiBbliaaa. Caata nm Bndolfovo ietaalea iiav. f.              x
p ZALOGA OBLEK ^
I    MF~   po najniiji dnevni ceni.   *^|
I                 Laatai, MOtferno opramljenl aMdal Biloa.
I      Vtika izWn vsakovrstnaga manirfalrtaniHa ia sadaaga Mna. I                     BupeiUfalBlaa po aalem IBS m—!!■■
I      Se  priporoča  p* n.% trgovcem  in   slavnemu   občiostvu   ^Aa
SCHWAB & BIZJAK,
UUBUMM     OVORNI TRO S     LHMUMM
Trgovcem z manufakturo!
IV"    LjublJnnsUI veletržcl noznanjojo, Kn so prejell s pomolio vlade velike množine inozemskega blaga.    ^Vl
Blago se bo razpečavalo po cenah od vlade določenih.
Prodaja se začne dne 12. junija 1910.
■a drobno bo blago oMiastvaa na razpolago w vsoh  detaljnih trgowinah.
Franc Ksav. Souvm.               LCNam.               NHb Ma«               tlLSkitana,               LGrobclnik,               iiatai
gfran a.
jmj&vmmv naeop«, 'mm r. Jadja ltii
184. utv.
fe=] SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA E=E3
LJUBLJANA, SttfNaUMOVA ULICA ITfV. 1.
INTERESNA  SKUPNOST  S  HRVATSKO  ESKOMPTNO  BANKO  IN  SRBSKO BANKO V ZAGREBU.
■i   Innrluja vm banfna transahcli« n«Jfc«H«ntn«i«. ■■*=*-
OCNJMtNg VLOOE.   —   MMCUP m PBOOHJ«; BFMCTOV, OtVIZ, VAUJT.   —   MKOMPT NKNK, 1MMTIV, PAKTU*.  —  MOMOITIVk  —  •ORZA.
NARODNA BANKA
Zagreb, Ilica broj 7.
MtalćlM flavalca E 10,000.600*—                      Pričuva K 300.000 —
MAlA uloSke na knjižice i tekući račun, te ih ukamačuje najpovoljnije. —
Kupuje i prodaje sve valute i devize. it             Km»ui« 1 pw<t|e sve vrste vr!|e*iiostaih papira.  ==
PlMislra fidustrijalM 1 trgovačka poduzeta.  Odio na robo. Kreditna pisma.  Šekovi.
G. F. Jurasek
vola&eralec klavlr|ev  ln  trgove«   i glasbill
? Ljubljani. Nna dl si 12.
f*ma jugo slova nska Spaci jalna tvrdka   xa   vgtaSevanj« i« popravila glasbH.
Što je „Salvaior" vinovica?
9e   postoji   sredstvo   koje   bi u   bezbrojnim   slučajevima   tako brzo   1   uspješno    djelovalo    kao   »SALVATOR«    vinovica
Boli reumatizma, kostiju/ zglobova, išijasa, neuralsije itd 1 ubiaiuie Boli će dapače posve izčeznuti u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natiralL :sa »Salvator vinovi-J com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjesilcl, zubobolji, vratobolji itd. neka pomieša »Salvator virovicu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, izčeznuti će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvator vinovica« jest vanredno koristno djelujuće sredstvo za izpira^je ustiju jer osvježuje i  razkužuje usta i grlo.                      1664
S. Mrtteftach, „Sdvator" ljekarna i drogerija Zagreb, Jelačičev trg 2-
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15,   Ljubljana.
Šivalni stroii
in itroii za pletenje.
^*—   Icboraa konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.   — Ustanovljena leta 1867.     $•"   Vezeafe poačujt) brezplačao.  ~W&
Radni strojl JMtaf 1 Keiesa "as?
Ceniki zastonj  in franko.      Dtirkopp,   Styria, Waffenrad.
$t 961   ^^                                                                   5803
Dražba lesa.
V gmlu „Kokovaica" h tr&kt  »bčini apadafo&em, se
proda  okerti  300 m trdega  in  okoli 300 m mehkega smrekovega lesa, in sicer najvišjemu ponudniku.
Sekanjc, pripravljanje hlodov in div je stvar kupca, odmer-jenje ter izročitev lesa se zgodi na stanisču. Ponudbe se imajo oddati zapečatene v kuvertah, na katerih naj bo naslov „ponudba za les" do 20« luniia 1919. pri občinskem uradu v Tržiču, kjer so tu$i na vpogled kupni pogoji.
Trski občiaski urad Trži*,
dne 4. junija 1919.
ALFONZ BREZHiK
učitelj  „Glasbene Matice"  in edim zapriseženi izvedenec dež. sodišča. ^
mjicOi in najsposoiiasiša tfiđka ia izai-ujmMa klavirte?, Biaalnof in Haramije?. *
^erefcr,BJ«eBdorter)HiUmao>Stelih»ineritđ.)?
Velikanska zaloga vseh glas-:: bil, muzikalij in sirun ::
LJUBLJANA,
Kongresni trg, št, 15.
(NasprotI nunske cerkte).
Popravila In uglaievanja slrokovniaiko in ceno.
Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici
Xt—l»lr+¥ trg *■     kilDIlie    P ^lastltal kaci.
2769                   uz   privatnu cijenu   svaku   količinu
^^gm        jelovih dasaka 9   letava        *^^m ^^*          i  ostale   gradjo  jelovo«         ^^"
IT Priporoia se tvrtka i II
Josip Petelihc
Ljubljana Sv. Petra nasip št 7.
TovanUika iiUft AlvalMlh slr*|«v la  b|Ui   »o«iMT»ffc   đ«loTt ig0l ln ftlla, tor ^rmom^m «alaatoH|sktffm famiMbMia felmga.
Ve^e  mnoSiM  pistmskega  Ni   plsant&kega  papirja z miHU v zaiogl.
^/^Wolfowa ulica *-/&§y
r         mr MODNI SALON *«■         '
STUCHLV - HASCHKE
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. * — DVORSKI TRO L
priporoia najveQo isbiro
ffnth stamnikov, fiitenih Motakov hi ccplc zi dHM bi dtlllct.
Popravila se spreiemalo in točno izvrše
^___________________           _^^
Hrvatski štamparski zavod d.d.
Zagreb-
Poziv na supskripciju.
Ovlašteno zaključkom glavne skupštine, da se dionička glavnica Hrvatskog štamparskog zavoda d. d. u Zagrebu povisi za
2,000.000 K jadanjem 80.000 komada novih dioniea k K 25 nom. vrijednosti
izlažemo ovim nove dionice na  supskripciju uz slijedeće uvjete:
1.  Posjednicima starih dionica pripada pravo opcije za svaku staru dionicu  na  jednu novu  uz tečaj od  k 5O-— te  2a5O u ime troškova emisije, ukupno dakle K 52a50.
2.   Za ostale dionice  ustanovljen  je  tečaj  sa  K  75"— te K 2-50 u ime troškova emisije, ukupno dakle K 77*50.
3.  Rok supskripdje započima 1. lipnja 1919. ter traje do uključivo 3O. lipnja 1919.
4.  Posjednici starih  dionica imadu  u svrhu  izvršenja prava opcije doprinijeti plašteve svojih  starih dionica, koje će supskrip-ciono mjesto providiti sa zaporkom: wPravo opcije na VI. emisiju
izvršeno."
5.  Prigodom supskripdje imade se uplatiti djela protuvrijednost upisanih dionica.
6.  Nove dionice partidpiraju na čistom dobitku od prvog srpnja 1919.
7.  Ravnateljstvo pridržaje sebi pravo dodjelbc novih dionica. Kao potpisna mesta fungiraju:
Hrvatska zemaljska banke d. d. u Osijeku, te njezine podružnice;
Hrvatska eskomptna banka u Zsgrebu i vse njezine podružnice;
Jadranska banka d. d. u Wienu odnosno njezine podružnice
Ravnateljstvo
1 vagon ovojnega papirja
(Filamentpapier), format 63X90 cm in 90X126 cm, v teži 100, 120, 140 in 160 kg na 1000 pol z izvoznim dovoljenjem iz Nem-ške Avstrije, ter več vagojiov patent. LEPENK št. 15—80, format 70X100 cm v Jugoslaviji prsdm po nflstsl otal
Pavel Šega, Maribor, tojurta do, m .Jiteh MkT.
Hr             Sloviti zdravllnl vrelcl (kopallščo)            ^H
Krapinske Toplice (Hrvatska)
i                                 zđravijo z zanesijtvim uspeh om vse
vrste revmatičnih afekcij mišić in Člen-kov, protin, vse živčne bojezni (ishias, nev-I   4                 rastenijo, nevraigijo, histerijo, bolečine v hrb-
tenici), dalje vse kronične bolezni na ledičan ln me-
hurju,  zastrupljenje  s   kovinami   in   kožne bolezni.  Pri
ženskih boleznih vpHvajo đobrodejno na nervozne pojave v
klimakteriju, pri vnetjih maternice ter eksudatih. Natančneše
Informacije In prospekte daje zastonj ravnateljstvo«
Radarska ©akrhniihrd SHS v Zabokovlel pri taio«
razpisuje montažo dveh parnih kotlov, obstoječih iz spodnjega valjastega kotla ter nad slednjim ležečega kotla z razgrejevalnimi cevmi. Vsi deli kotlov se nahajajo neposredno pri kotlarni.
Interesenti, ki bi se potegovali za štavljenje omenjenih kotlov, se tem potom vabijo na ogled na licu mesta, da morejo staviti tozadevne pogoje za montažo.
ZABUKOVICA, dne 4. junija 1919.
Bndar, osfcrbnlštvo SHS, Zatrnkovlca,
LJJ                                  ŽdenOa la poitne postaja, taMon, km|H.  ■
■  Nov zdraviliSIni hotel (svratiste). — Đettr. raniflljm.  I
H   StanzMao, ndtMkiln* zlnviHite i Iveflom (SehweM >tiitmt) + bV C  ■
■  <£f^ti protinu, revmatizmu, išiasu i. t. d. ■
^M   Xdi«vl|mle s pfsio voae pri bolMain v vrata, grla« pr*fbt  ■
H   itMk,   ielodc« ta  toevesnllt bolenlli,  Elektr. muit, btatac,  ■
^M   t0Jhm klate In Mlade ktf eH. — Odprto ćelo lca\ — Kraam nU/Om.  ■
jH   M*đ. opremi. Novi hoteli. Prospekte gratis. Zdrttil. zdrttiik Dr. J. Lochert  H
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oMastveno poverjeni stavbiti in^enhs
SpttliiflM stnfe. mM za ktistte. titentetnrt! ta nflK ztraft
v Ljubljani, Hilierjeva ulica it. 7.
leT  Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne. betonske in
žetezobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniska poslopji
^klađišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje ia
vse drage betonske in ždezobetonske konstrukcije.
Pnma f rtrrtmo iznfitef m na&te starten iižeUnke itnta.
Tigrniu liu 11 Kliki
7 Andrija Golubić ?!
Zagreb, Juriiltava ulica 10.    ,
PRODAJE:
Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, SUvovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vae na vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zaattpnlk sa Llnblfano in okolic*
Ivan Koielit Trtaika cesta $tv. 27-
ŽSSSUSgL JADRANSKA  BANKA .2*52 /8S55L
'                                 I            giM^rfai           I TBPHBBtTUČBič^ 4erize, nednostne papirje <M.
flttftJBlAt Vtom sa talltUt                                                                           tmi                  BBAJAi Čeke, atkuiiice in akreditive na vsa ta- in inuemska aesta,
""■                  VtoM aa toka« la iira rataa proti u}*g*4*t\itma                f *■!■!>» L.          MMSt TM0T8O EBEMR pod najngodnejšimi pogoji.
obtestoTanja. Driga se lahko wak dan brti oafea M am«a-       ;■*■ ■■■»      tSSST        AMl rS»MM«Ei u vrednostne papirje n na blago, ležeče v favnih
torfl. Rentai daf«k plača banka iz srojega.                             ES?             »S*       __________               skladiščib.             ^       «.,*.,
UMIJE V PlOffUA * Devize, valute, vrednostne papirje itd.                     "'ail»!ii^— »SSr      I  fMlii Borna aarotila in jia izvrsnje najkuiantneje.
.j.         ■■■■■■•»■                                                             ?•                                            Telefon Si« zlB7*
Brzojavni nnelovi JIIDRaHSIIA.   .                                                        *                                                                        »