Obnovlj
ena izdaja - Leto XV. - štev. 34 (634) - Tret - 4. oktobra 1963	30 lir
Snedli. In ibb. post. - Gruppo l
llU n m ma ist ire< P<
;pP
B
, K'
hai aN mi ,šf : lini* ol imi d; nin

'issasi-
glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino
Razorožile» m mia eoa
O vladnih ukrepih
za odvrnitev ekonomske krize
V zadnjih tednih se je v Italiji mnogo razpravljalo o resnih gospodarskih problemih. O teh problemih so razpravljali tudi v parlamentu, vlada pa je fr sprejela nekatere ukrepe, ki naj pi «zaščitili stabilnost valute 'n preprečili nevarnost inflacije».
Žal, se je vlade pri sprejemanju omenjenih ukrepov dr-dp Žala teze, ki jo zagovarjajo
1
•"pakcionarne in konservativne si]e, in med temi je tudi sedala vodilna skupina demokri-mjanske stranke, to je teze, ki Ptavi, da je sedanji neugodni gospodarski položaj posledica •hezdnih poviškov, povečanja potrošnje življenjskih dobrin i in seveda tudi naraščanja uvo-Ja iz tujine; ni pa vzela v pomi- Štev drugih činiteljev, ki so v „ resnici poglavitni vzroki sedale nJcga neugodnega položaja ter
je v celoti prezrla tiste ukrepe, ki so najbolj potrebni za sanacijo gospodarskega položaja v državi. S tem je še enkrat dokazala, da se podreja pritisku, ki ga izvajajo monopoli, kateri so v resnici naj večji krivci obstoječega neugodja na gospodarskemu področju. Brez omejitve oblasti monopolov, brez pristopa k resnemu izvajanju gospodarske obnove, brez demokratičnega gospodarskega načrtovanja in povečanja kontrole s strani parlamenta nad tem izvajanjem, ni mogoče priti do dejanske sanacije gospodarstva v Italiji.
Dokler bodo monopoli in ve-lekapitalistične skupine neomejeni gospodarji, dokler se ne bo začela izvajati dejanska reforma gospodarske strukture, si ni mogoče zamišljati učinkovitih ukrepov za zagotovitev
stabilnost valute in gospodarstva na splošno. Komunisti so to vedno trdili in to trdijo tudi danes, zato pa neprestano poudarjajo, da je zgrešeno in nesmiselno ponavljati, da je sedanji neugodni položaj rezultat položaja, ki je nastal zaradi poviška mezd, povišanja proizvajalnih stroškov, povečanja potrošnje življenskih dobrin ipd.
Spričo tega se še enkrat postavlja naloga pred vse demokratične in ljudske sile, da še bolj okrepijo svojo borbo proti monopolom ter da še bolj odločno kot doslej zahtevajo od vlade, naj se odloči za pristopi tev na pot reform gospodarskih struktur; kajti v tem je treba gledati edino rešitev, dejanski preporod in zajezitev naraščajoče draginje.
Človeštvo se ne bori proti razorožitvi samo iz strahu pred uničevalno vojno, marveč tudi zato, da bi velikanska sredstva, ki jih danes države uporabljajo za oboroževanje, v bodoče uporabljale za dvig življenjske ravni vseh ljudi.
Danes potrošijo na svetu okrog 120 milijard dolarjev v vojaške namene. Ta velikanska vsota predstavlja okrog 9 odst. letne proizvodnje vsega blaga in uslug, oziroma približno dve tretjini celotnega narodnega dohodka vseh nerazvitih držav ter se približuje vrednosti letnega svetovnega izvoza vsega blaga, oziroma ustreza približno polovici sredstev, ki jih nameni ves svet vsako leto za kapitalne investicije.
V oboroženih silah po svetu je zdaj okrog 20 milijonov mož. V tej številki pa niso všteti tisti, ki preskrbujejo vojske z opremo, materialom in uslugami. Vseh, ki živijo na račun vojaških izdatkov je prav gotovo nad 50 milijonov.
Vojaška bremena so v posameznih deželah različna. Nekatere države porabijo za vojaške izdatke do 5% narodnega dohodka, druge pa porabijo okrog 10% istega dohodka.
Vojaška proizvodnja ni močno koncentrirana le v nekaterih državah, marveč tudi v nekaterih skupinah, zlasti za strelivo, električne stroje, instrumente, transportno o-prcmo, vključno z letali in raketami. številna velika industrijska podjetja delajo izključno za vojsko.
Sredstva, ki bi jih razorožitev sprostila, sicer ne bi še rešila vseh problemov, lahko pa bi jih v sleherni deželi porabili deloma za hitrejši gospodarski in socialni razvoj, deloma tudi za večjo pomoč manj razvitim področjem sveta. Ta
000oo°oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooflooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
^ konference komunistov v St. Petru Slovenov
Prebivavci Nadiških dolin zahtevajo
učinkovite ukrepe za gospodarski preporod
Wža
V nedeljo popoldne se je vršila ! St. Petru Slovenov ob Nadiži, v l'vorani «Belvedere», javna konfe-Nnca komunistov iz tamkajšnjega “kraja, ki ga sestavlja sedem ob-Pjn Vzhodne Benečije. Dvorana je “ila prenapolnjena. Mnogo tovari-
za obupno gospodarsko v nadiških dolinah in po-
?L'V> simpatizerjev in drugih dr-■i« /,avlianov se je moralo ustaviti na av0rišču _n pos]ušati govornike sko-
I hii°dP0rta vrata, ker v dvorani ni ' 1 m,° C,OVol1 prostora. Konferenco je
d1'
0,v°ril učitelj Pavel Petričič z zelo m poročilom o splošnem poli-
dobrj
ličnem položaju v deželi Furlanija u*ijska krajina. Govornik se je ^'vzemal tudi za pošteno in pamet-° reštev problemov slovenske na-J ipdn<;' manjšine v Italiji. Govoril o borbi komunistov za gospodaril il1 socialni preporod naše de-
, Nadvse zanimiv referat pa je imel °v. Izidor Predan, ki je podrobno “aliziral gospodarsko in socialno i anje beneških Slovencev in podal °nkrelne predloge za rešitev naj-djnejših problemov teh zapuščenih
Jdin. Med drugim, je govoril tudi l emigraciji ter poudaril, da s da odgovorne oglasti niso o-S(°8očile zaposlitve temu prebival-na domači grudi, uničujejo §,.yensko etnično skupnost v nadi-Klh dolinah.
^ključni govor je imel poslance Wlc? Lizzer0- * v svojem govoru je voditelje KD, ki so od-
Sadel
govorni stanje
zval vse naše prebivavce k enotni borbi za rešitev vseh problemov, ki tarejo naše občine.
Resolucijo, ki je bila sprejeta na tej konferenci, bomo objavili v na-ši prihodnji številki.
IZ REFERATA TOV. PREDANA
Iz referata, ki ga je podal tov. Izidor Predan objavljamo naslednji izvleček :
Zbrali smo se z namenom, da razpravljamo o problemih NadiŠK.li dolin in o velikih težavah, ki tarejo prebivavce teh dolin. O teh problemih smo razpravljali deloma že na konferenci preteklega junija
v Čedadu. Že tedaj smo nakazah, smernice za ekonomsko poživitev tega dela naše dežele. Oblasti smo opozorili na kričeče razmere ter jim predlagali ukrepe, ki so potrebni za izhod iz kritičnega položaja. Toda v kakšni meri so demokristjani, ki imajo oblast v rokah, skušali pristopiti na pot, ki vodi’ k reševanju naših problemov? Kaj je bilo v vsem tem času napravljeno? Zelo zelo malo ali skoraj nič. Kmalu po naši konferenci je bila konstituirana ustanova «Pro loco» za pospeševanje turizma v naši krajih. Ustanovljeno je bilo tudi neko majhno industrijsko podjetje. To je vse.
V zadnjem času se je začelo ne-
kaj dogajati v naših dolinah in zlasti v občini Št. Peter. V naših ljudeh se ustvarja nova zavest in naše ljudstvo ni več voljno molče trpeti. Zato se ustanavljajo tudi enotni odborj, čigar naloga je delovati za ekonomski razvoj naših dolin
Veseli nas, da smo dali svoj doprinos v prizadevanjih za razvoj zavesti naših ljudi, da smo bili in smo tudi danes na čelu ljudskih množic, ko je treba braniti njihove koristi in se boriti za njihovo emancipacijo. Veseli nas tudi dejstvo, da se začenja razpravljati o ekonomskih problemih naših dolin in pričakujemo, da bodo naši predlogi resno vzeti v poštev.
Kakšen je ekonomski položaj v naših dolinah?
KMETIJSTVO
Naše kmetijstvo spada med najbolj zaostalo v Italiji in neprestano nazaduje. V podkrepitev te trditve je dovolj, ako navedemo, da znaša povprečni letni dohodek na osebo, ki obdeluje zemljo, komaj
39.000	lir. Dohodek na hektar obdelane zemlje doseže komaj 28.000 lir na leto, dočim znaša dohodek na hektar v pokrajini Verona nad
293.000	lir. Način obdelovanja zemlje je pri nas silno primitiven. Kmetje nimajo ustrezne kmetijske izobrazbe. Sredstev za nabavo sodobnih kmetijskih strojev ni. Ceste in poljske poti so slabe. Manjkajo
vzpenjače za povezavo z zemljišči v višinskih legah. Zaradi tega njiv in travnikov ni mogoče niti gnojiti. Namesto, da bi na njih pridelovali dobro krmo, pridelujejo kvečjemu steljo. Jasno je, da zavira razvoj kmetijstva tudi prevelika razcepljenost parcel. Po neki statistiki iz leta 1930 je na vzhodnih področjih Benečije, na površini 25.481 nič manj kot 3698 posestev, od katerih je 1169 takih, ki imajo kvečjemu od 5 do 10 hektarov zemlje, 1812 posestev pa ima le od pol do 5 hektarov zemlje. Na 53.440 ha v okrožju Čedad je bilo 1878 leta 13.707 posestev, leta 1946 pa jih je bilo na omenjeni površini kar 38.565.
Zakon št. 991 od 25. julija 1951 predvideva velike investicije za razvoj kmetijstva na hribovitih področjih. Toda ta zakon ni prinesel kmetom v Nadiških dolinah prav nobene koristi. Kmetje sami niti niso bili poučeni o tem zakonu in po kakšni poti je mogoče priti do u-godnosti, ki jih ta zakon predvideva. Isto kot z zakonom št. 991 se dogaja tudi s takoimenovanim «zelenim načrtom», ki nič nič drugega kot sredstvo, s katerim se okoriščajo magnatje, na škodo malih postestnikov.
INDUSTRIJA
Industrije v Nadiških dolinah dejansko ni. Svojčas sta obratovali na (Nadaljevanje na 4. strani)
sredstva bi lahko porabili za povečanje blagovne in osebne potrošnje, za večjo in popolnejšo proizvodno zmogljivost, za gradnjo stanovanj, za obnovo mest, za kmetijski razvoj, za boljše izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo, za splošni kulturni napredek ter za znanstvene raziskave.
Marsikatera dežela danes omejuje svoje investicije zaradi oboroževanja. To dela, kljub temu, da ima velike nerešene socialne probleme. V Združenih državah Amerike bi npr. morali zbrati najmanj 66 milijard dolarjev na leto za socialne probleme, toda namenijo jih le o-krog 30 milijard. Resen problem sta po svetu obnova in razvoj mest. Prebivalstvo se pomnoži vsako leto za okrog 60 milijonov duš. Množijo se večinoma mesta. Računajo, da bo imela Azija leta 1975 v mestih okrog 500 milijonov ljudi več kot jih je imela leta 1950. Tudi v Afriki narašča prebivalstvo v mestih mnogo hitreje kot na deželi. Indija bi npr. potrebovala eno milijardo dolarjev na leto, da bi spravila pod streho nove prebivalce mest, ki štejejo nad 100.000 prebivalcev. V manj razvitih deželah bi potrebovalo primerna stanovanja 150 milijonov družin. V večini držav ne investirajo dovolj kapitalov za ceste in promet po zraku. Zdravstveno stanje v številnih manj razvitih deželah je silno nepovoljno.
S sredstvi, ki bi se jih dalo prihraniti z razorožitvijo, bi v veliki meri to stanje izboljšali. V svetu še vedno primanjkuje zdravnikov in bolnišnic. To se dògaja celo v najbolj razvitih deželah. V nerazvitih deželah umre po 100 na 1.000 otrok, medtem ko jih umre v nekaterih razvitih deželah še vedno po 20 do 30 na vsakih 1.000. V večini razvitih dežel so vzgojne potrebe čedalje večje. V Ameriki naj bi npr. porabili leta 1970 za 50% več sredstev za nižje šolstvo ter 250% več za višje šolstvo kot doslej. V Zahodni Evropi bi morali leta 1970 potrošiti za izobraževanje 100% več kot doslej. Tudi v Sovjetski zvezi povzroča težave prehod na 11-letno obvezno šolanje. V nerazvitih deželaj je nepismenega več kot polovica prebivalstva starega nad 15 let. Otroško varstvo je pomanjkljivo celo v razvitih deželah.
V razvitih državah služi znaten del raziskovalnih in razvojnih naporov vojaškim namenom. Razorožitev bi sprostila veliko znanstvenega in tehničnega osebja za civilno raziskovanje in razvoj za reševanje problemov v medicini, v razvoju in obnovi mest ter tehničnih problemov, ki so v zvezi z gospodarskim razvojem nerazvitih dežel. Vsega tega bi seveda ne mogel doseči vsak narod sam zase pač pa bi bilo za to potrebno mednarodno sodelovanje. Tu gre med drugih za razvoj telekomunikacij, za meteorološka opazovanja, za izkoriščanje jedrske energije v civilne namene, za raziskave vesolja, za izkoriščanje polarnih krajev, za načrte, ki bi spremenili podnebja velikih področji sveta. Nadalje gre za združeno raziskovanje notranjosti Zemlje. Taki skupni programi bi pospešili razvoj nerazvitih dežel in bi močno vplivali na obči življenjski standard in civilizacijo.
Ob razorožitvi bi morali ohraniti ekonomsko aktivnost in zaposlenost na najvišji možni ravni ter prilagoditi delovno silo in produkcijo civilnim potrebam. Spremembe v ekonomskem življenju bi morale ustrezati spremembam v tehnologiji, zunanji trgovini, potrošniškemu okusu, dohodku na prebivavca itd. itd.
Prilagoditve, ki bi jih terjala razorožitev, bi bile zdaj veliko manjše, kot pa bi bile ob koncu druge svetovne vojne. Vojaških izdatkov (Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
4.-10-196
4.-1'
Rasizem v Južni Afriki
Diskriminacije in teror ne bodo zadržale afriških domačinov na svoji poti borbe za osvoboditev - Vlada Južne Afrike ne sodeluje pri napredku civiliziranega sveta
Rasizen v Južni Afriki še vedno divja. Beli gospodarji dežele z vsemi sredstvi in na najrazličnejše načine zatirajo domače črnopolto prebivavstvo. Domačin-črnec ne sme stopati po istih poteh kot beli gospod, ne sme zahajati v iste javne lokale, ne sme obiskati istih šol kot otroci belcev. Celo v avtobusih morajo biti ločeni od belcev. «Aperthaid» je povsod v veljavi. In proti njemu se domačini borijo. Njihov voditelj Nelson Mandel je bil obsojen na pet let ječe, ker je organiziral mirino protestno stavko in odšel brez dovoljenja vlade iz države. Iz njegove izjave priobčujemo nekaj odlomkov.
Beli človek, ki ima oblast v Južni Afriki, proglaša zakone in postavlja črnce pred svoja sodišča.
Zakaj so na tem sodišču bel sodnik, bel toživec in beli policaji? Mar je mogoče pošteno in resno verjeti, da je v takih pogojih nekdo enakopravno sojen?
Nobenega Afričana v tej dežeii niso mogli njegovi bratje nikoli izvoliti za predstavnika. Zakaj ne? Te rasistične pregrade so zato, da je pravica podrejena vladi in njeni politiki.
To vzdušje je simbol belega gospostva. V tej deželi ne morem voliti, kajti parlament imajo v rokah belci. Nič zemlje nimam, bela manjšina pa si je prilastila skoraj vso plodno zemljo. Kakor moji bratje sem prisiljen prebivati zaprt v enem izmed bednih in prenapolnjenih bivališč.
Moralno in pravno se ne čutim dolžan spoštovati zakone, sprejete po parlamentu, ki mene ne zastopa. Priznavam le oblast, ki izhaja iz l judstva : to načelo, ki je splošno priznano, je edini pravi temelj svobode in pravice. Državljan, ki ima volivno pravico in ki je zastopan v skupščinah dežele, ima tudi dolžnost, da Spoštuje zakone take dežele. Toda zakaj bi se mi, Afričani, morali enako vesti, zakaj bi morali spoštovati zakone, zakaj bi morali imeti zaupanie v sodišča, ki sodijo po rasističnih zakonih?
Obtožujejo me, da sem ljudstvo ščuval, naj ne spoštuje zakonov. Toda ne jaz ne moje ljudstvo ne priznavamo teh zakonov : to so zakoni bele republike, ki kar naprej počne nasilje nad Južno Afriko. Obtožen sem tudi tega, da sem odšel iz države brez potnega lista. Toda preden bo sodišče izreklo svojo sodbo, ho moralo ugotoviti, kdo ie kriv. Ali sem kriv jaz in z menoj vse moje ljudstvo, ki predstavlja večino prehivavstva, ali pa je kriva vlada, ki je proglasila zakone, katerih večina prebivavcev v deželi ne priznava.
bi jih našteval. Rad bi samo poudaril, kako močno si je Albert Lut-buli, ki je bil predsednik Afriškega nacionalnega kongresa, prizadeval, da bi bilo sprejeto naše stališče. V pismu nekdanjemu predstavniku vlade Stridjomu je Luthuli obravnaval vse hude nevarnosti, ki so grozile deželi, in je poudarjal potrebo po srečanju med člani vlade in afriškimi voditelji. Luthuli, ki je zastopal večino prebivavstva Južne Afrike, pa ni prejel od vlade nobenega odgovora, niti potrdila, da so pismo prejeli.
Kaj naj storimo
Za snoštovanje
človeškega
dostojanstva
Povedati želim, da pri slehernem Afričanu. Vi zna pametno razsojati, obstaja nenehen konflikt med njegovo vestjo in zakoni. Pri slehernem Afričanu obstoji konflikt med človekom in državljanom. Kot državljani bi se radi izognili temu, da hi kršili zakone, ter ne hi hoteli novzročati konflikta med našim liudstvom in oblastmi v tej deželi. Kot liudie pa želimo delati, da bi spremenili obstoječi red ter zagotovili spoštovan ie naših pravic in našega človeškega dostojanstva.
Afriški nacionalni kongres si že r^tdeset let prizadeva, da hi pri vladah, ki so no vrsti vodile našo deželo, vzbudil zanimanje za naše nrobleme. Naša stranka ie zmerom predlagala miroljubne rešitve, predložili smo nešteto prošenj in pritožb. da bi bilo zadoščeno patrio-tičnim zahtevam našega ljudstva. Nočem vas nadlegovati s tem, da
Kaj naj storimo? Sleherna oblika protesta se tolmači kot kršitev zakona. Naj torej izdamo svojo vest? Ali pa naj se borimo za svoje pravice, za blaginjo sedanjih in bodočih generacij ter se s tem upremo zakonom? Pošten človek, ki je zavzet za blaginjo svojega ljudstva in je postavljen pred takšno dilemo, ima samo eno možnost :	da
posluša sam svojo vest. Člani akcijskega sveta se ne umikajo, ampak izvršujejo sklepe svoje konfe-| renče.
Dogodki, ob katerih so se ob referendumu beli razcepili, se nas ne tičejo. Kako naj bi se odločili za britansko monarhijo ali za bursko republiko? Nismo ne monarhisti ne občudovavci burske republike.
Vodijo nas drugačne težnje. Prispevati hočemo k temu, da se v Južni Afriki zgradi demokratična republika, demokracija, v kateri bodo vsi, ne glede na rasne razlike, lahko živeli na tej afriški zemlji v miru.
Nasprotujemo ustavnemu imperiju, prav tako pa zavračamo tip republike, kot si ga zamišlja vladna stranka. Nočemo prevlade belih.
Noben pameten človek se ne bi izpostavljal policijskemu preganjanju in ječi, če bi lahko živel normalno in mirno življenje. Izven zakona nas postavlja vlada.
Imeli smo nalogo, da uspešno izvedemo stavko. Morali smo biti budni, da bi se slišal krik afriškega ljudstva v vsej njegovi moči. Morali smo biti budni proti ilegalnim napadom specialne policije, budni, da hi preprečili protizakonito zapiranje, budni proti ilegalnim intervencijam policije in poseganju vlade v našo politično aktivnost.
Mislim, da to sodišče s še tako ostrimi ukrepi ne more preprečiti ljudem, da ne bi uresničili svojih stremljenj.
Položaj Afričana le v ječah te dežele trd in neusmiljen ; kljub te-mu sem pripravljen zdržati svojo kazen. Poznam te ječe in zavedam se, kako huda je za zidovi teh ječ diskriminacija, katere žrtev so A-fričani. Toda vse to me ne bo zadržalo, da ne bi šel po svoji poti, da ne bi branil svobode svojega ljudstva. Položaj jetnika bo strašen, toda položaj mojega ljudstva je še strašnejši.
Sovražim rasno diskriminacijo in na svetu je mnogo ljudi, ki jo prav tako sovražijo. Sovražim tak sistem
vzgoje, ki dela iz otrok rasiste. Sovražim ta rasistični režim, ki večino ljudstva drži v revščini, v suženjstvu. Vaše sodišče ne bo moglo zatreti v meni tega sovraštva, kajti le-to bo izginilo šele tedaj, ko bosta krivica in nečloveško zatiranje v tej deželi odpravljena. Razglasite svojo sodbo : kakršna koli že bo zagotavljam, da bo moja vest moja edina vodnica in da bom rasno diskriminacijo zmeraj sovražil. Ko bom prišel iz ječe, bom nadaljeval boj za odpravo krivičnosti.
Ko sem popotoval po Afriki, sem prvikrat v svojem življenju videl svobodnega človeka, človeka ki je rešen belega zatiranja, krutosti a-partheida in rasističnega divjanja, rešen policijskega zatiranja in poniževanja. Povsod so v meni gledali človeško bitje. V vsaki deželi so nas prijazno sprejeli in nam obljubili izdatno pomoč.
Vlada Južne Afrike gre naproti propadu :	svoje vladavine ne bo
mogla obdržati. Južna Afrika ne sodeluje pri napredku civiliziranega sveta. V nekaterih afriških deželah živijo ljudje različnih ras v miru, stopajo v iste avtobuse, hodijo v iste kinematografe, v iste gostilne.
Moral sem se vrniti v svojo deželo. da sem svojim tovarišem poročal o vsem tem, da sem jim povedal svoje vtise in svoje izkušnje.
Izpolnil sem dolžnost do svojega ljudstva, do Južne Afrike. Prihodnost ho znala priznati mojo nedolžnost in bo uvidela, da so kriminalci, ki bi jim moralo soditi sodišče, člani Vcrvvocrdove vlade.
«Rinascita»
Do/
Delavska in socialistična partija mora imeti vselej pred seboj perspektivo socializma. Nikoli se ne sme odpovedati tej perspektivi ali pa jo postaviti ob stran z izgovorom, da se o njej ne govori več ali da je ta stvar bodočnosti.
Delavska in socialistična partija se mora zavedati, da se bori za temeljito spremembo današnjega gospodarskega sistema in za prihod novega razreda na vodilno mesto v deželi. Ta dva aspekta mora imeti pred očmi tudi tedaj, ko se pogaja z nesocialističnimi strankami in ko dela z njimi kompromise.
Naravno pa je, da se gibljemo v pogojih, ki so daleč od poglavitnega cilja, katerega hočemo doseči>, izhajajoč iz obstoječega položaja.
Mi “	'	'
d
n
/z
v
h
ti
tega položaja. .	« f0v 1
trdimo, da danes obstajajo pogoji za napredovanje \ °za>
po mirni in demokratični poti. To ni nobena dogma, c je cilj, ki ga hočemo doseči. Zato tudi delamo za gospodarski, socialni in politični razvoj.
Dobro se zavedamo dejstva, da obstajajo tudi druge družbene sile in tudi konservativne ter reakcionarne sile, ki si na vse načine prizadevajo, da bi preprečile zmago socializma.	v J
Delavske in socialistične sile si morejo vedno prizade- Ipo v vati za ustvaritev ugodnih pogojev za demokratični in mi- rf/f roljubni razvoj. Boriti se morajo za poraz reakcionarnih in q protisocialističnih sil, kar pa je mogoče doseči, kot smo že mnogokrat dokazali, z. razvojem množičnih bojev, ki jih
ODG v ag in n Tak« sile dej a VI
Potr
mnogokrat dokazali, z. razvojem mnozicmn nojev, ki jin vpn vodimo in s pridobitvijo večine delavskih množic za socia- „()t‘
ližem.
Potr
*inc
n«
Mi smatramo, da je borbe za socializem mogoče voditi na osnovi republiške ustave.. To trdimo zato, ker smo sodelovali pri sestavljanju te ustave in ker so bila v to ustavo’ II j^ tmešena nekatera načela, ki omogočajo napredovanje. Mi ŽUn vemo, da sedanja ustava ni socialistična. Sedanja ustava je demokratična, ima pa tak značaj, ki omogoča demokratičen napredek na poti k socializmu.
Tudi o teh vprašanjih se mora razviti diskusija.
TOGLIATTI
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooooo'
Še o borbi za svobodo črnske skupnosti v ZDA
2.
Čeprav niso vsi črnci enakih misli glede načina boja, jih je veliko mišljenja, da je vredno boriti se za neovirano svobodo. Kaže, da se vse skupine v integracijskem spopadu zavedajo svojega skupnega cilia in pomena svojega delovanja. Študentje gredo v zapor zaradi svoje direktne akcije, NAACP pa jih potem brani pred sodniki.
Pomembno je, da boj hitro postaja boj navadnih ljudi, ljudi s ceste. Do nedavnega so bili protesti delo majhnih, tesno organiziranih skupin, v zadnjem času pa se
hoj temeljito spreminja in to zaradi vedno večje in množične podpore in udeležbe v demonstracijah.
Preteklega maja so med demonstracijami v Birminghamu v Alabami nasilju belcev črnci prvič odgovorili s svojim nasiljem. In sicer to niso bili demonstranti, ampak črnci, ki so s sosednjih hiš in zgradb metali kamenje, steklenice in vse, kar jim je prišlo pod roko. Birmingham je lahko bledi znanilec, kaj čaka Ameriko v eksplozivnih dneh, ko se bo velika množica črncev, ki je sedaj že na robu protesta, vpletla v akcijo.
' Kaj pa v bodočnosti? Na to vpr.i-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
52. konferenca /nterparlamentarne unije
V znamenju optimističnega
ocenjevanja mednarodnega položaja
Intcrparlamcntarna unija je pretekli teden zaključila v Beogradu 52. letno konferenco, ki so se je u-deležcvali predstavniki dvainštirideset parlamentov.
Najrazličnejša mnenja, ki so jih z govorniškega odra in v neštevil-nih neuradnih razgovorih zagovarjali pripadniki različnih narodov, različnih blokov in strank, so vendarle imela svojo pozitivno rdečo nit. Previdno optimistično ocenjevanje sedanjega mednarodnega položaja in poudarek na nujnosti nadaljnjih u-krepov v smeri, ki jo je nakazoval moskovski sporazum o prepovedi a-tomskih poskusov v ozračju, na zemlji in pod vodo.
Soglasno sprejete resolucije ob-
ravnavajo: razvoj na svetu, vsemir-sko pravo, rasno diskriminacijo, krepitev vloge Združenih narodov, ustvarjanje brezatomskih con in nadaljnje ukrepe za sporazumevanje. S tem konferenca priporoča parlamentom in vladam dežel, katerih nacionalne skupine so včlanjene v Tnterparlamentarno unijo, naj se zavzamejo za uveljavitev metode pogajanj v mednarodnih odnosih ; naj sprejmejo ustanavljanje brezatomskih con in con omejene oborožitve: naj vnaprej regulirajo o-snovne principe vsemirskega prava; naj odstranijo vsako obliko rasne diskriminacije in nestrpnosti ; naj prispevajo k povečanju učinkovitosti OZN.
Sanje je neki črnski voditelj tak0-*1 odgovoril :	«Bclizem» redi <<čr,r'J v <
zem», to se pravi, da belci goju- ^ diskriminacijo do črncev, fe-ti P‘| se združujejo v skupnen boj Pr(J I ’ belcem in prav tako kot belci s'_^l ( jo, cenijo tudi oni svojo bar'’ ,1'st kožo. Mera, do katere bo la Z9 k , fo\ vodil bodočnost, je v glavnem otJf»r visna od tega, kako hitro bo A1*11’ ^ rika pripravljena ukrepati, da bi ® strebili socialna zla dežele. Toda * ukrepanje ne more biti dovol j hitri' da hi zavrlo nasprotne učinke skriminacije, ki jemlje svoj dne v davek v zmaličenih duhovih, p» tlačenih ambicijah, izgubljenih n* .le darjenostih in zlomljenih sanjah' en
Veliki ameriški črnski pesu^ Langston Hudhcs je tako-lc zapi$a. m
« Kaj neizpolnjenemu zgodi M snu? / Ali se kot rezina na son(l ^ posuši? / Ali se kol rana zagnojil potem izcedi? / Mar kot gnilo iM n so smrdi / ali pa ga sladkorna sl »t rja prekrije kot sirup, ki sladi?,. Morda le obteži te kot tovor brigali pa se razleti?»
la
tij
Podaljšano skrajno zatiranje lahko priklicalo le skrajne reši^ In danes sc tudi na severu moč1’ širita nemir in nezadovoljstvo radi diskriminacij pri zaposloval in še bolj pri dodeljevanju sta*1 vanj. Povsod poskušajo prepre£_ nadaljnje izbruhe, toda če so ti >
raki dovolj veliki, je odprto vpr'
Sanje. V vsakem primeru pa ^ izziv Ameriki pred očmi in če
Amerika ne bo mogla rešiti tistih, ki se za integracijo bofh danes, se ho morala jutri spop9'
z generacijo razočaranih in ,ie^. dovoljnih državljanov in to z Pr.|? kim spoznanjem, da je zaPratfii sen vreden naj višjih prizade^ človešta.
>614.-10-1963
DELO • 3
Dolores Ibaruri:
Francov režim je v agoniji
Glasbena Matica v novi sezoni
)0"
Znana voditeljica španskega delavskega gibanja Dolores Ibaruri - Passionarla, je v intervjuju, ki ga je objavil mehiški list «Siempre», odgovorila na vrsto vprašanj v zvezi s sedanjim položajem v Španiji. Iz tega intervjuja povzemamo sledeče:
VPRAŠANJE — Kakšen je , Po vašem mnenju sedanji po-2 \ ^°zaj Francovega režima? ODGOVOR — Francov režim je y agoniji. Obsojen je na pogin in nima bodočnosti pred sabo. Tako menijo ne le opozicijske sile marveč vsi tisti, ki poznajo dejanske razmere v Španiji.
VPRAŠANJE — Kaj bi bilo Po vašem mnenju potrebno storiti ob smrti diktatorja?
ODGOVOR — Mislim, da je Potrebno v odgovoru na to vprašanje objasniti to, kar je Potrebno napraviti za pospešitev padca diktature. Po mojem Mnenju je naibolj nujno ustvariti enotnost delavskih in demokratičnih sil ter doseči sporazum z vsemi silami, ki nasprotje jo Francu. Sporazumeti bi Se morali celo s tistimi, ki so Se v preteklosti borili proti republiki in ki danes nasprotuje-'o režimu. To. kar bo treba narediti po padcu diktatorja, od-Wsi od mnogih činiteljev. Po Pašem rrmenm bi bilo treba Ustanoviti vlado, ki bi temeljila navzelo široki osnovi in ki h' vv resnici zastopala vse sile dežele, levičarie in desničarje, Katalonce, Biskalce in ralce (to so narodne manjši-ki živijo v okviru španske države. Op. uredn.) Taka vlada i morala ra7nisati volitve, na katerih bi liudstvo samo odiosi0 o obliki bodočega režima v Španiji.
VPRAŠANJE — K ai mislite 0 "ctreJitvi Grimaua?
a ODGOVOR — Obsodba in oijrsmrtitev našega nepozabnega 0df0variša sta tako krivični kot nf onstrn07n'' Tn to ne samo za Pas, ki smo bili neposredno Prizadeti, temveč tudi za vse 'ste, ki niso izgubili trezne presoje o tem, kaj ie pravično 'n humano ter v političnem po-. pledu nujno potrebno. Franco 'e menil, da ho z usmrtitvijo ei?eRa izmed voditeljev komu-f n'stične partile zmanjšal naš v 'v m ohromel našo aktiv-. °sk da ho okrepil nožiči ie svo-R'ca režima ter učvrstil svoj 'mrostiž» joda pri tem se ie ^.Otil. V tednih no usmrtitvi j-r,maua ie na tisoče mladih dedcev vprašalo za vpis v par-',0- ^nza režima postaja ved-n boli akutna in v notranjosti yUaniie se vedno bolj krepijo ! e, ki bodo izhoievale tako 'otrehne politične in strukturno spremembe v deželi.
. vprašanje — ah obstnja-
0 elementi, ki bi kazali, da se yvarja enotnost španske le-'ce glede problema restavrira republike?
odgovor — Na področju
|d°tnosti levičarskih sil so bi--• doseženi določeni uspehi v ^nski deželi, toda mi komu-Hsti smatramo, da se ta enot-osst ne more uresničiti na t>vi programa restavriranja Oblike iz leta 1931. Ta, če-
tudi je igrala zelo važno vlogo, za začetek razvoja španske dežele ni več aktualna. Enotnost se bo morala ustvariti na konkretnem programu današnje borbe in jutrišnje demokratične ureditve. Republika, ki jo bo treba ustanoviti v Španiji, ne bo smela biti taka kot je bila prejšnja marveč bo morala odgovarjati potrebam in položaju dežele ter volji ljudstva.
VPRAŠANJE — Kakšno je vaše mnenje o Jimenezu de Astia kot predsedniku španske republike v izgnanstvu?
ODGOVOR — Ko se je odigravala politična spletka, ki je s protiustavnimi sistemi omogočila imenovan je Timeneza de Astia za predsednika španske republike v izgnanstvu, je komunistična partija povedala svoie stališče. Ker je danes Franco poglavitni sovražnik, ie bolie. da ne izgubljamo časa s polemikami. Ko bo nastopil čas za to. bomo novedali svoie mnenje in delovali tako, kakor bodo narekovali interesi našega Iiudstva in španske demo. krači ie.
VPRAŠANJE — K ai menite o kubanski revntuciii in o ničnem vplivu v Latinski Ameriki?
ODGOVOR — Po mojem mnenju je kubanska revolucija povsem logičen poiav v Latinski Ameriki. Ta socialistična revolucija ie naravno nada-(Nadaljevanje na 4. strani)
Gojenci Glasbene šole in člani mladinskih pevskih zborov ob zaključku šolskega leta 1962/63
/. oktobra so se odprle tudi šole Glasbene Matice v Trstu, Gorici in podružnice v nekaterih krajih na Tržaškem. Število letošnjih gojencev in gojenk je kar zadovoljivo, toda dokončnega števila še ni mogoče navesti, ker vpisovanje praktično še traja in novi gojenci še vedno prihajajo.
Večina letošjih gojencev se uči klavir, ne izostajajo pa har-monikaši, violinisti in kot zadnji tudi kitaristi. Seveda se mnogi uče tudi violončelo, flauto, oboo, klarinet idr.
Ravnatelj dr. Goimir Demšar mi je povedal, da letos prevladujejo fantie.
V minuten šolskem letu je šola Glasbene Mqtice imela prav lepe uspehe, kar je nedvomno velikega pomena ne le zanjo, odnosno za Glasbeno Matico.
oooouoooooooooooooooooooooooooo »ooooooooooooooooooooooooooo
Stoletnica rojstva skladatelja H. Volariča
14. novembra letos bo poteklo sto let od rojstva slovenskega skladatelja Hrabroslava Volariča. Čeravno je bilo njegovo življenje tako kratko, je ven-dnr bilo zelo plodovito in naši zbori še danes pojo pesmi, ki 1ih /e Volarič skomponiral. Tudi zato je primerno, da se Volariča spomnimo ob letošnji obletnici.
Hrabroslav Volarič je bil pri. sten Primorec. Rodil se je na Primorskem, deloval je na Primorskem in umrl je na Primorskem. Rojen je bil v Kobaridu, kot sin siromašnega čevljarja, te kot deček je pokazal posebno nadarjenost za glasbo in petje. Morda je k razvoju njegovega talenta pripomogel tudi njegov lastni oče, ki je bil dober harmonikaš-samouk. Zanimanje za glasbo so znali v mladem Hrabroslavu razvijati tudi njegovi vzgojitelji. Kobariški učitelj Carli, ki se je ukvarjal tudi s komponiranjem, je mlademu fantku dal prvo glasbeno podlago. Naučil ga je note in mu dal osnovno pevsko-glasbe-no teorično podlago, tako, da je še predno je zaključil osnovno šolo, nastopil kot pevovodja.
Učitelj Carli je bil tisti, ki je vplival na Hrabroslavovega
tega.
očeta in ga pripravil do da je mladega fanta, kljub slabim ekonomskim razmeram, poslal v srednje šole. Fant si je izbral učiteljišče in odšel v Ko. per. Tedaj mu je bilo 15 let. Poleg drugih predmetov se je s posebnim zanimanjem učil glasbe in petja. Leta 1882 je maturiral in leto kasneje nastopil kot učitelj v rojstnem kraju. Kasneje je služboval v Tolminu, v Livku na Tolminskem, v Kozatii v Brdih in končno v Devinu, kjer je ostal do svoje prerane smrti.
Umrl je 30.septembra 1895, star komaj 31 let. Pokopan je na devinskem pokopališču.
Hrabroslav Volarič je bil Zelo nadarjen glasbenik, imel je velik čut za melodiko in zvočnost. Zaradi spevnosti in naslovitve na ljudsko motiviko so se njegove pesmi kmalu popularizirale. S svojim ustvarjanjem in pevovodskim delom je storil mnogo za povzdigo slovenske pesmi na Primorškem. Objavil je več zbirk svojih skladb, med njimi Slovenski svet, ti si kra-san », klavirske parafraze Pozdrav iz daljave, potpouri slovenskih narodnih pesmi V domačem krogu, Narodne pesmi in Slovenske pesmi za štiri moške glasove.
temveč za vso našo narodno! skupnost v Italiji. Violinist Žarko Hrvatič je na Državnem konservatoriju «Tartini» v Trstu opravil I. državni izpit z o-ceno 9, pianistka Tatjana Uršič pa je na istem konservatoriju diplomirala z odličnim u-spehom.
Bravce ho prav gotovo zanimal letošnji program Glasbene Matice. Takoj naj povem, da je veliko dobre volje in predvidevanj. Med drugim je predvideno sodelovanje na torkovih večerih Slovenskega kluba v Trstu. 12. novembra bodo nasto-vili pianisti in violinisti višjih letnikov. Za december ali januar je predviden koncert komornega orkestra s sodelovanjem znanega violinista-solista Bravničarja iz Ljubljane, ki ga tudi tržaška publika prav dobro pozna. V marcu ali aprilu bo orkester Glasbene Matice na. stopil v Trstu in nato še v Ljubljani. Predvideno je tudi gostovanje v Dubrovniku. Seveda ne bodo izostale produkcije šole Glasbepe Matice, na katerih bodo poleg gojencev-soli-stov nastopili tudi mladi pevci iz Trsta, Proseka, Nabrežine in iz drugih podružnic šole Glasbene Matice. V načrtu so še druga gostovanja. Med drugim je ( Nadatjevunie na 4. strani)
SLOVENSKI KLUB v Trstu (Ul. Ceppa 9) je (po poletnih počitinicah j obnovil svoje delovanje. V torek zvečer je bila otvoritev nove sezono. Nastopil je zbor «Gallus». Nadaljnji program Kluba pa je sledeč :
Torek, 8. oktobra ob 21. u-ri : proslava 50-lctnicc pisatelja Borisa Pahorja. Govoril bo pesnik Filibert Benedetič, člani Slov. gledališča pa bubo brali izbrane odlomke iz del jubilanta'..
Torek, 15. oktobra ob 21. uri : koncert baročne glasbe. Nastopili bodo : mezzosopran Di no Slama, flautist Miloš Pahor, špinelist Roberto Ci-madori, violončelist Guerrino Bisiani. Uvodno besedo bo imel Dr. Demšar.
Torek, 23. oktobra ob 21. uri bo Dr. Robert Hlavaty predaval o temi: Medicinsko-litcrarni prikaz človeškega srca.
V soboto, 26. oktobra od 21. ure dalje pa bo na sporedu družabni večer z zabavnim programom.
I JC-rvLIMWIin-IMlJIVIC'IlK v JlC-IVIrlv
iCuttuina
UióniUa
UNIVERZA V SKOPJU je bila ob potresu silno prizadeta. Uničenih je bilo mnogo dragocenih dokumentov. Kljub hudi katastrofi pa je . uspelo rešiti nekatere najbolj a dragocene listine. Med dru-
<
o
<
H
5
o
O
Ó
5
E
S
z
K
<
OC
O
Sj
2
ul
2
<
ta
55
<
E
oc
m
O
S
5
0
5
2
Ù
4
*
2
<
1
8
ul
>
4
4 oc
5 O
d
z
2
4
m
Vi
4 O $
5
N
<
OC
5
9
o
z
*
W
2
o
4
gim so rešili tudi takoimeno-vani «Bitolski kadiluk», ki vsebuje več kot 400 tisoč zelo važnih listih od leta 1607 do 1912 in mikrofilmski sklad z milijon dokumenti, ki so rezultat raziskovalnega dela po arhivih, bibliotekah in muzejih Grčije, Avstrije, Italije, Francije, Sovjetske zveze in drugih dežel in ki je zlasti važen za makedonsko zgodovinopisje. Sc vedno pa so pod ruševinami : zbirka «fer-manov» in «beratov» od 16. do 19. stoletja, zbirka regulacijskih načrtov makedonskih mest ipd. Po dosedanjih cenitvah je bila orientalska knjižnica, ki je imela dragocene turške in arabske knjige, uničena za več kot 25%.
V BRIŠČKIH PRI TRSTU so v nedeljo odprli speleolo-ški muzej. Ta muzej je urejen v novem poslopju, ki so ga v ta namen zgradili tik ob vhodu v znano kraško jamo. To je prvi tovrstni muzej na ozemlju, ki spada v okvir italijanske države.
9 nosti, zaplenili so okoli 16.000 del, 4329 umetnih pa so v Berlinu zažgali, med njimi tudi dela takih umetnikov, kot so Cezanne, Vincent van Gogh, George Grosz, Max Beck-mann, Schmid t-Rot tluff in drugi.
«RIFORMA DELLA SCUOLA», specializirana revija, ki obravnava vprašanja šolstva v Italiji (urejata jo Dina Ber-toni-Jovina in Lucio Lombardi-Radice), objavlja v svoji zadnji številki (št. 8 in 9) važen prispevek za diskusijo o problemih, ki se tičejo enotne srednje šole. Gradivo, ki ga objavlja ta r-evija lahko služi tudi slovenskim šolnikom in .tistim, ki se ukvarjajo s šolsko problematiko, saj se številni problemi slovenskega šolstva podobni problemom italijanskega šolstva.
♦
TRETJI RAJH in prepovedana umetnost — Knjiga Franza Roha. «Entrertete-Kuntst. Kunstbarbarei im Dritten Reich» obsežno in dokumentarno pojasnjuje celotno ozadje nacističnega barbarizma v zvezi z moderno u-metnostjo in umetniki. F. Roh je sodelavec ugledne miinchenskc revije za upodabljajočo umetnost. Po dolgoletnem preučevanju o usodi modernih likovnih umetnin za nacizma je objavil navedeno knjigo, ki je vzbudila pozornost tako zaradi obsežnosti kot zavoljo poljudnega in polemičnega obravnavanja omenjene tematike. Celotna knjiga temelji na dokumentaciji in razkriva strahotno stanje umetnikov in umetno-2 sti, ki. v svojih modemih ten-2 dencah ni bila po volji Hit-*” lerju in ne v službi nacistične propagande. Po Hitlerjevih navodilih so nacisti aranžirali 1937. razstavo «dekadentne» umetnosti, kjer so hoteli s popačenimi komentarji propagandistično «dokazovati» «degeneriranost» tovrstne umetnosti. Nacisti so prepovedali vsako moderno smer v umet-
9-v«oi)nod-aaad-i3ivan3iv3i-vasvio-Bf.
tORA-KNJIGE-REVJIE-KINO ODR1-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BAIET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KHSO-ODR(-RAZSTAVE-ClASBA- rEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRt-KAZSi AVE-GLASBA TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSl A
4.-10-1963
4 • DEL/
Sv. Mama v Trstu
0	bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka se je v teh dneh tako v Trstu kot v Rimu mnogo govorilo. V našem mestu je prišlo tudi do živahne polemike med obema sindikalnima organizacijama. Voditelji CISL (demokristjanskega sindikata) so šli tako daleč, da so obtožili FIOM, da širi laži v zvezi s položajem ladjedelnice Sv. Marka ter da skuša prikazati ta položaj v bolj črni luči kot pa je v resnici, ker je podtajnik ministrstva za državne u-deležbe senator Gatta dal zagotovila delegacijam tržaških sindikatov, ki so bile pri njem.
Smatrali smo za umestno vprašati senatorja Vidalja za mnenje o tem, kako so se v Rimu stvari dogajale.
Senator Vidali je odgovoril : «V senatu sem predložil resolucijo, ki zahteva, naj se vlada obveže :
1	) da bo poskrbela za posodobljenje ladjedelnice Sv. Mar. ka ;
2) da bo nakazala primerna naročila za gradnjo ladjevja za Finmare, saj bodo sedanja naročila kmalu popolnoma izčr-
pana ;
3) da bo dodelila ustrezna naročila Tržaškem arzenalu in ladjedelnici v Miljah, ki se u-kvarjata s popravili starih ladij.
Poslanec Franco je s svoje strani predložil podobno resolucijo v poslanski zbornici ter zahteval tudi vključitev trži-ških delavcev, ki so bili premeščeni v Trst v proizvajalno dejavnost v Tržiču ter ugoditev njihovim zahtevam, ki se tičejo doklade zaradi premestitve.
Toda obe resoluciji sta bili sprejeti kot priporočilo. Vlada ni hotela sprejeti nobene obveznosti.
Znana stvar pa je, kaj pomeni beseda .priporočilo’ in kako se vlada drži danih obljub. Zato sem v drugi intervenciji v senatu izjavil, da nisem zadovoljen z odgovorom, ki ga je dal minister Bo. Toliko bolj nezadovoljen tudi zato, ker omenjeni minister ni hotel o-brazložiti programa o skrčenju obratovanja italijanskih ladjedelnic.
Toda to še ni vse. V biltenu št. 44, ki ga izdaja IRT je objavljeno poročilo o seji neke parlamentarne komisije iz katerega je razvitno, da je predsednik IRI izjavil, da so velike investicije omogočile pomembno skrčenje obratovanja ladjedelnic v Sestri-ju in v Tržiču.
Na vprašanje, ki ga je postavil poslanec Àdamoli v zvezi s položajem ladjedelnic v Livornu, Tarantu in Trstu, je predsednik TRI odgovoril, da so bile v Sestri-ju in Tržiču osredotočene največje ladjedelniške dejavnosti in da so bile na tak način postavljene v položaj, da lahko vzdržijo konkurenco, ki jo delajo ladjedelnice v drugih državah. Predsednik IRI je nadalje povedal, da bo ladjedel-
nica v Livornu preurejena za popravila starega ladjevja. O usodi tržaških ladjedelnic pa ni hotel ničesar povedati. Zato velja to, kar smo trdili o bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka. Tudi izjave, ki jih je dal podtajnik Gatta v bistvu ne spreminjajo linije vlade. Zato je potrebna odločna borba delavcev in Tržačanov za rešitev te ladjedelnice».
F. Z.
(Povzeto iz «l'Unità»
Aktivnost
naših parlamentarcev
Naša poslanka tov. Marija Ber-netič je poslala ministru za gledališke predstave in za turizem vprašanje, v katerem želi vedeti za vzroke, zakaj ministrstvo še ni odgovorilo na prošnjo Slovenskega gledališča v Trstu z dne 25. septembra 1961, v zvezi s priznanjem statusa Slovenskega gledališča za izvajanje zakona št. 62 od 28. februarja 1948.
Senator tov. Vidali pa je poslal ministru za trgovinsko mornarico vprašanje, v katerem želi vedeti, ali namerava minister posredovati, da se ne odobri zahteva termoelek-trične družbe SADE-ENI iz Tržiča, ki je zaprosila, da ji omogočijo raztovarjanje in natovarjanje blaga v tržiškem pristaniššču v lastni režiji.
V dopisu, ki ga je senator Vidali poslal omenjenemu ministro, se poudarja, da je bila omenjena prošnja vložena na ministrstvo za trgovinsko mornarico v času, ko so odobrili nekaj takoimenovanih funkcionalnih avtonomij v drugih pristaniščih, ki pa so jih potem pod pritiskom pristaniških delavcev vse Italije preklicali.
Senator Vidali ugotavlja tudi, da je neko spedicijsko podjetje med tem časom že začelo graditi skladišča za sprejem blaga, ki naj bi prihajalo po morju in bi ga nato pošiljali raznim industrijskim podjetjem v severni Italiji. Isto podjetje je istočasno začelo graditi tudi 130 metrov operativne obale.
Zaradi tega senator Vidali izraža zaskrbljenost pristaniških delav-
cev
Ministru za delo in socialno skrbstvo pa je senator Vidali poslal vprašanje, v katerem zahteva, naj posreduje, da bi INPS sprejela tudi notarske akte kot zadostno dokumentacijo, da so delavci v Trstu bili zaposleni med leti 1919-1926 m to zaradi priznanja socialnih dajatev, ki se nanašajjo na pokojnino, saj je nemogoče, da bi delavci po 40 letih predložili omenjenemu zavarovalnemu zavodu izvirne listine ali potrdila podjetij, kjer so bili zaposleni
Praznik trgatve
v Boljuncu
v nedeljo je bil v Boljuncu tradicionalni praznik trgatve. Za to priliko je bila na glavnem vaškem trgu lepa kulturna prireditev. Najprej je igrala godba tržaškega mladinskega zabavišča «Brunner», nato pa so nastopili pevski zbori iz Bazovice, « Montasio-Juli j a» iz T rsta, zbor «Amici dell’Obante» iz mesta Valdagno pri Vicenzi in dolinski trio s pevcema Dariom in Darkom.
Nadaljevanje
Ohno
: .1
Konferenca
v št. Petru Slovenov
tem področju dve cementarni, od katerih so eno podrli, druga pa je zaprta. 150 delavcev, ki so bili zaposleni v cementarnah je moralo oditi s trebuhom za kruhom. Posledica tega je, da 90 milijonov lir, ki so jih omenjeni delavci zaslužili na leto, ne prihaja več v Nadiške doline, kar občutijo tudi trgovci, gostilničarji, predvsem pa seveda 150 prizadetih delavskih družin.
PROBLEM EMIGRACIJE
Ker s kmetijstvom ni mogoče naprej, in ker ne daje dovolj sredstev za preživljanje in ker ni niti industrije, so naši ljudje prisiljeni emi-grirati. Zato se naše vasi vedno bolj praznijo. Danes je emigracija dosegla že tako mero, da je v nekaterih vaseh, zlasti na hribovitih področjih, težko najti štiri može, da bi nesli mrliča na pokopališče. Leta 1951 je bilo v Dreki 60 zapuščenih hiš, v Sv. Leonardu 21, v So-vednjah 21, v Grmeku 32 itd. Istega leta so v sedmih občinah v Nadi-ških dolinah našteli 4189 emigrantov. V času od 1951 do 1961 se je število prebivavCev na področju Na-diških dolin zmanjšalo za 3532 e-not. To se pravi, da je naše domačije zapustilo 7721 prebivavcev. rse to je razvidno iz uradnih podatkov, ki so 1 bili objavljeni po ljudskem štetju.
Danes živi v Nadiških dolinah 11.105 prebivavcev, leta 1839, to je pred 124 letr pa jih je bilo 13.497, torej 2392 več kot danes.
Povsem jasno, je, da je bila zaradi emigracije prizadeta predvsem slovenska narodna skupnost.
V sedanji povojni dobi je v emigraciji umrlo 120 mladih ljudi zaradi nezgod pri delu v rudnikih ali zaradi posledic bolezni, ki so se jih delavci nalezli v tujini.
nikov, ki danes povzročajo veliko škodo na zemljiščih ter urediti u-strežne namakalne kanale, kjer je to mogoče in bi se namakanje izplačalo.
Pristopiti bi morali tudi h komasaciji silno razdrobljenih posestev ter začeti uvajati načrtno gospodarjenje.
Posebno pažnjo bi morali posvetiti kostanjevim nasadom.
Obnoviti bi morali tudi cementarno, saj je na tem področju zadosti surovin.
Razširiti bi morali strokovno šolo v št. Petru in jo preurediti tako, da bi se otroci učili raznih obrti, predvsem mizarske, mehaniške in elektrotehniške.
Okrepiti bi treba tudi obrtništvo.
Vse te zahteve bi morale biti vključene v organski načrti.
Razorožitev
NASI PREDLOGI IN ZAHTEVE
Sprejeti je treba organski načrt za ekonomski razvoj Nadiških dolin. Ta načrt na|j se predloži v odobritev deželnemu svetu čim bo izvoljen.
Pristojni organi bi morali nakazati primerna sredstva za okrepitev živinoreje. Zgraditi bi morali centralno mlekarno in tovarno za predelavo sadja. Obnoviti bi morali gozdove, ki so danes zapuščeni. Obširna hribovita in nerentabilna področja pa zasaditi s smrekami in z drugimi drevesi.
Urediti bi morali struge hudour-
in ljudi v vojski je bilo tedaj štirikrat toliko kot sedaj. Velikanska področja, po katerih so se podile armade ali pa so bila bombardirana, so bila opustošena. Tudi trgovinska povezava med državami je bila tedaj razbita. Kljub vsem težavam so tedaj armade razmeroma hitro demobilizirali. Demobilizirane! so po večini našli zaposlitev v civilnih službah. Celotna delovna sila se je zmanjšala, kajti mnogo žensk, mladoletnikov in veteranov je zapustilo delovišča. Velika področja so se odprla ne le potrošnji, temveč tudi investicijam.
Razorožitev bi omogočila znižanje davkov in taks ; zmanjšala bi tudi stroške za javno upravo. Vse to bi gotovo sprostilo več sredstev za potrošnjo. Države bi mnogo lažje poravnale javne dolgove. Omogočene bi bile večje proizvodne investicije, kar bi omogočilo večjo stabilizacijo gospodarstva.
Razorožitev bi v ZDA prizadela le nekaj vrst industrije, zlasti letalsko, radijsko, orožno in ladje-delniško. V orožni industriji bi zaposlitev popolnoma ustavili, v letalski in sorodnih industrijah pa za 90%, ker civilno letalstvo ne potrebuje take proizvodnje. Zaradi razorožitve bi morali v tej državi preusmeriti 4,5 milijonov ljudi \ druge industrijske panoge ali najti zanje civilno zaposlitev. V Veliki Britaniji bi se zaradi razorožitve zmanjšala proizvodnja ladij in letal, zaposlitev pa bi moralo zamenjati okrog 4% delovne sile. V deželah s centralnim planiranim go-sjtodarstvom bi lahko vse proizvodne zmogljivosti do kraja izkori-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Prebivavci Lonjerja že več let zahtevajo od tržaške meste uprave naj poskrbi za ureditev nekaterih poti in za zgraditev pralnice in kopališča. Te probleme so svetovavci raznih političnih skupin že večkrat predočili mestnim oblastem.
Ker so bile dosedanje zahteve brezuspešne, so vaščani pred kratkim ustanovili vaški iniciativni odbor, kateremu so poverili nalogo, da napravi potrebne korake za pospešitev uresničitve gori omenjenih zahtev. Ta odbor je sestavil posebno spomenico ter jo ponesel na tržaško županstvo. Odposlanstvo Lonjercev, ki sta ga spremljala občinska svetovavca Gombač in Hreščak je sprejel odbornik za javna dela Inž. Colautti.
Lonjerci so želeli, da bi njihove odposlance spremljali predstavniki vseh strank, ki zastopajo Slovence, toda Skupna slovenska lista je sma-
trala za «bolj umestno» da njen svetovavec nastopi «sam zase».
Razstava v Miljah
Prva evropska filatelistična raz stava odporništva v Miljah bo odprta do nedelje, 6. t.m. Ogledate si jo lahko ob delavnikih od 10. do 13.' in od 18. do 20. ure. V nedeljo bo pa odprta od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Za razstavo vlada veliko zanimanje. Priporačamo, da si jo ogledate.
Sožalje
stili. V najkrajšem času hi te d|f žele lahko proizvajale zgolj za vilne potrebe.
Razorožitev bi blagodejno vpliv la na razvoj mednarodnih gosp darskih stikov. Politično popušč I nje napetosti, ki bi spremljalo m£ narodni razorožitveni program povzročilo, da bi odpravili trgo' ske zapore in omejitve, trgovinsL pogodbe in prakso pa bi prilagodil novemu položaju.
Razorožitev in opustitev vseh gd ženj z vojno bi odpravila napeto* ki zdaj škodljivo vpliva na lju£ Človeško življenje bi dobilo nf smisel in pomen, ko bi vojna |f naprave zanjo izginile s sveta. * večala bi zaupanje med narodix' rasami. Tudi v umetnosti in kub ri bi se močno razširilo med n] rodno sodelovanje. Zato bi bila ri orožitev ena največjih akcij člo' štva. Toda za dosego tega cilja mora človeštvo boriti še bolj vztri no in odločno kot doslej.

m
w	, J
O položaju v Spani)
ljevanje in dopolnitev revoltu ra cionarnih poskusov Zapate '\ [j|Q.
Cardenasa, ki sta našla v F delu Castru najboljšega tok113' ča, heroja in revolucionarne^1 • v voditelja, ki je bil sposobel , c privesti kubansko ljudstvo ' borbo za narodno in sodato®l llt( svobodo Kube ter spremeni*1 ac napol kolonialno deželo v ne>h odvisno socialistično dežel0. Vpliv kubanske revolucije *e Latinski Ameriki, mislim, d* prej mora biti velik. Ni pa tak, o) 1 el bi izvažal tja svoje izkušnj au® in svoje posebne značilnosti Pr Ta vpliv je tem večji zara° 'ua notranjih in zunanjih razm0*' Dl j1 ki preprečujejo deželam Lati0 *dgc ske Amerike, da bi se razvija|fa^e po svojim možnostih v okvir ° J sedanjega kapitalističnega gfi rs spodarstva. Brez zloma tefVuesi okvira in omejitev, ki jih n',ir- r rekujejo od zunaj — kot _i r°lit naredil Cardenas z mehišktovlm petrolejem — te dežele ne hod® avs mogle razviti svojega naciona* o$p nega gospodarstva, ne izkopali ščati velikih bogastev, ki obstoj j ja.jo na njihovem ozemlju. K v VPRAŠANJE — Kakšno
dobnost vidite v zatonu 5 njega imperializma in v .Jms;
60q
nu španskega imperializM0vb&\ ko je ta vladal v Ameriki?
ODGOVOR — Čeprav so ral lične gospodarske in soc*a)^ osnove med enim in dmg1 kakor so različne tudi dob ( španski imperializem je irto fevdalni značaj ; sedanji imp® rializem je izraz najvišjega ral voj a kapitalitičnih monopotov obstaja med njima podobna 11 soda : neizbežno izginotje.
|Zc
Glasbena Matica V‘e
I Po
V novi sezoni predviden «vet1 operne glasbe», nadalje: gosg, vanje neke folklorne skupine ' V Srbije in morda tudi gosto'’1 f Ut nje Slovenskega okteta in sic® H»a ob priliki njegovega povraP
iz Amerike.
Glasbena Matica bo sodelo'1 V la tudi pri uprizoritvi opereV ^
> j
Umrla je soproga bivšega pokrajinskega svetovavca KPI prof. Ernesta Weissa in mati občinske sve-tovavke Dr. Lavre Wcissove. «Delo» jima izreka najgloblje sožalje.
iprizuru vi upe- - -i ki jo ima v načrtu Slovenj \ gledališče ob zaključku letoŠri' sezone.	,.
Program je torej obsežen 1 ■ pester in naša želja je, da bil v celoti uresničen.
SERGEJ VERČ
\

'h
Si
DELO - GLASILO K.P.I, ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO - DIREKTOR: MARIJA BERNE TIČ - ^GOVORNI PREDNIK :	ANTON MIRKO KAPELJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA ; TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA U