PoUnlna olofono v gotovini. Leto LXXO., št. 269 Ljubljana, sobota 2S< ibra laja Cena Din 1.— LOfENSKI Izhaic vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. II Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2, do 100 »rsi o Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večii inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— ff Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26 // CEUE. celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poiina hranilnica v Ljubljani št. 10351. v RumuBijij Nova vlada je prevzela veliko in kočljivo nalogo v sedanjih razburjenih časih v Evropi, ko imajo J dogodki globoke posledice na splošen položaj vseh balkanskih narodov — Tatarescu o dolžnostih, ki g jih je prevzela njegova vlada — Kralj Karol: država mora biti močna v materialnem in duhovnem o žiru — Rum unija hoče ostati nevtralna in v tf abrih odnošajih z vsemi državami V odločilnem trenutku: Vlada nac Bukarešta, 25. nov. e. Nova rumunska vlada, ki je bila zaprisežena sinoči, je sestavljena takole: Predsednik vlade in notranji minister Georgij Tatarescu; zunanji minister in namestnik ministra za propagando Grigo-rij Gafencu; minister za narodno gospodarstvo Konstantin Angelescu; finančni minister Mitica Constantinescu. ki je hkrati ostal guverner Narodne banke; prosvetni minister prof. Petre Andrei; pravosodni minister Istrate Micescu; minister dela prof Mihail Rapea; mnister za narodno zdravje prof. univerze Horto-Icmej; minster za vero in umetnost prof Jcan Nisicr; minister za poljedelstvo prof Jonescu Si^ešti; minister za narodno obrambo Jon Ilkuš; minister za naredne manjšine Silviu Diagomir; minister za letalstvo in mornarico general Paul Tecdo-rescu: mm.ster za oboroževanje prof Vlk-tor Slavcscu; mnister državnega imetja Trajan P*;p; mir/, ter za promet in javna dela Igurtu; ministrstvo za javni red je bilo ukinjeno. Za državne podtajnike so bili imenovani prof Miha 1 Serban v ministrstvo za gospodarstvo, Jon Bibicescu v preJsedni-štvu vlade, in dr. Topa, ki bo dodeljen ministrstvu narodnejza zdravja, dalje Radu Ortokala in Jon Vintu v ministrstvu notranjih del V ministrstvu dela je imenovan bivši šef socialne demokratske stranke Grigorovici. v ministrstvu narrdnega gosp darstva pa je državni pod Lajn.k Titu Popovici. Prisega nove vlade Bukarešta, 25 nov. s. (Hava ) Nova romunska vlada je bila sinoči ob 20.45 na dvoru zaprisežena. Nato je imel min strski predsedn k Tatarescu v navzočnosti kralja Karola in vseh ministrov nagovor. Izjavil je. da predstavlja njegova vlada program nacionalne obneve po:! kraljev!m vodstvom. Delala bo z3 pomirjenjc. rekonstrukcijo in konsolidacijo države v vsakem oziru. Na fronti nacionalne solidarnosti bo mobilizirala vse vojaške in materialne sile države v svrho ojačenja na rodne obrambe in varovanja nevtralnosti Rumunije. ki jo bo branila pod vsakimi okoliščinami. V izvedbi tega programa nacionalne enotnosti, socialne pravičnosti ter miru doma in zunaj je vlada prepričana, da bo deležna podpore vseh Rumunov Na govor ministrskega predsednika je odgovoril kralj Karol. Izrazil je prepr ča-nje, da se novi ministri zavedajo odgovornosti in dolžnosti, ki jo prevzemajo, kakor tudi odločilnega trenutka, v katerem stopajo na svoja mesta. Program nove vlade obeta najboljše uspehe in krali želi iz vsega srca. da bi popolnoma u^pel V trenutku, ko je ves svet v vojni, je treba storiti vse. da bo država močna v materialnem in duhovnem oziru. Bukarešta, 24. nov e. Službeno poudarjajo, da ie nova vlada Tataresca sestavljena v okviru fronte nacionalnega preporoda To pomeni, da bo v notrarji in zunanji politiki nova vlada nadaljevala politiko režima fronte narodnega preporoJa, ki je bil inavguriran v febr. 1938. V tukajšnjih krogih zlasti poudarjajo dčjst\", da je Tatarescu postavil za temelj zunanje politike nevtralnost kraljevine Runranije in ustvaritev prijateljskih zvez z vsemi državami. V notranji politiki bo kot najvažnejša točka vladinega programa izbo'jš-mje vojske m narodne obrambe, ki se bo vršilo zelo intenzivno. Od 25 ministrov :n državnih podtajnikov v Tatarescovi vladi je 12 novih oseb Največ ie novih ljudi med državnimi podtajniki, katerih je 8. od teh 6 novih. Parlament odgođen Bukarešta, 25 nov AA (Havas ■ Zasedanje parlamenta, ki bi moralo biti danes, je bilo odloženo Francoska presoja Pariz. 25 nov e. Snočnji »Ttmps« se v uvodniku bavi z zadnjo krizo v Rumuniji in pravi: Po nekaterih informacijah je bil Argetojanu pripravljen, da bi napravil koncesije ki bi usmerile gospodarske od-nošaje z Nemčijo k stalnemu skupnemu sodelovanju, toda član: njegove v "uide niso delili njegovega mnenia. ker je b Io jasno, da bi bila ogrožena bodofnost države, če bi šlo po tej poti. Dejstvo, da je po sprejemu pri kralju dobil mandat za sestavo vlade Tat?rescu in da je dolgo ko^feriral z Diamnndiiem bivšim prdesednikom vlade, zunanjim m:- Kz£ pol Milijona angSaškllt vojakov na Sronti Angleška vojska je docela motorizirana ter ima že sedaj 25.000 tankov London. 25 nov mp. (Information« Press) P^ioCe\alci nevtralnih držav ki so si ogledali angleške postojanke na zapadnem bojišču, poroča:o svojim listom vtise o teh obiskih Poročevalec danske »POli-tiken«, Sventil Erasmusen. p še o britski armad: naslednie: Bil sem 4 dni na bojišču. Videl sem tisoče angleških vojakov, kako kopljeio jarke in grade utrdbe. Na zapadni front: je zbranih 200 000 na bilje opremljenih in oboroženih vojakov kakr snih nima nobena armada na svetu Angleška vojska je popolnoma mctoriz'rana. Na vsake 4 vojake pride en avto. Angleška voj«ka v Franciji dobi vssk t"d-*n iz Angl'je 35.000 ton vojnega mat'rala in 15.000 ton živil. Dnevrro dobi vsal-a anel*»-ška brigada i' Angl'je 150.0°* 1 b««Hna celotna angleška armada v Franciji pa 6 milijonov litrov dnevno. Angleške vo'aš^e pekarne pečejo dnevno po 300.000 hlebo\ belega kruha. K E Olanda, porečevalec »Svenska Dagbladet« piše. da ie metorizac ja angleške ekspedicijske armade na višku Ves čas svetovne voine je Anglija poslala v Francijo 600 tankov, že zdaj pa je na zapadni fronti 25.000 angleških tankov Tudi številčno je angleška ekspedicija znatno močnejša in je v Franciji že seda? ll.OOi angleških vojakov več. kakor ves čas svetovne vojne. Anglija ie že na dan nbjave vojne napoved: razpolagah z miH fonom vojakov, v kratkem Da bo razpolagala še ? mnogo večjimi sredstvi Do sred** r>c"m-bra Je treba računati, da b0 v Franciji že nad pol milijona angleških čet. Nemška vojska se ne bo ozirala na ženske in otroke Nemška vlada je odklonila francoski predlog o določitvi posebnih predelov za ženske in otro* ke — Poljski vojni ujetniki v nemški armadi PARIZ, 25. nov s. fReuter). Francoska vlada objavlja, da je nemška vlada odklonila predlog za določitev posebnih predelov v voiujočih se državah, ki bi bili rezervirani za ženske in otroke ter ne bi bili Izpostavljeni voiaškim akcijam. Francoska vlada ie tak predlog stavila ie pred enim letom Društvu narodov Ob izbruhu sedanje vojne ga je ponovil mednarodni odbor Rdečega križa v 5>nevi ter ga dostavil vsem vladam vojujočih se drŽav. Predlog ni bil objavljen, dokler ni bil gnan odgovor nemške vlade Odgovor je bil šgTUCcn te dni. Nemška vladi v njem spo- ni strom Gafencom. kakor tudi s Constan-tmeseom. bivšim finančnim ministrom, se tolmači kot važen znak glede orientacije nove vlade. Poleg tega je vsa nacionalna aktivnost Rumunije odvisna od potrebe, da se ohrani politična in gospodarska nevtralnost in da se od države odstrani vsaka nevarnost hegemonije, ki bi potegnila za seboj posredno ali neposredno odvisnost od tujih interesov, pa naj bi bili kakršnikoli. Pariz, 25. nov. mp. (Havas) Pariški tisk se obširno bavi z dogodki v zvezi z novo vlado v Rumuniji. Se pred izbruhom vojne je bil podpisan sporazum med Rumu-nijo in Nemčijo giede gospodarskega sodelovanja. Ob začetku vojne so se v Rumuniji začeli širiti g'asovi, da hjče »Nemčija narediti Rumunijo za središče svojih dobav v vojne namene Nemškemu je sle dil francosko-rumunski trgovinski doeo-vor in nato Še angleško-rummr ki Slednja konvencija je bila v prvi vrsti naperjena proti poskusu nemške hegemonije na Balkanu. Ker Nemčija ni mogla računu ti na prekomorski uvoz. se je obrnila na Ru-munijo glede povečanja dobav Začela je s političnimi grožnjami direktno .n indirektno. V trgovinsk-h pogajmiih med Rumuniio in Nemčijo je nemška delegacija zahtevala, da mora Rumenija prodajati Nem čiji mineralna in druga gorilna olja po znižani ceni. Ker bo plovba po Dunavu kmalu nemogoča, se bo mo al ves promet vršiti po železnici Razen tega je nemška delegacija zahtevala, da mora Rumunija vezati svojo valuto na marko Rumunija J* to odklonila. Tudi so Rumuni zahtevali namesto dolgoročnega odplačila takojšnje plač lo v zdravih tujih devizah Pariiki tisk dedaja. da je sedanji ministrski predsednik Tatarescu ki je za Ru-munijo podpisal v Parizu francosko-ra-munsko trgovinsko pogodbo, ob tej priliki izjavil, da se Rumunija n kakor ne more vezati na eno samo državo, kajti ekonomska vazalnost bi se spremenila lc-hko v politično vazalnost, čemur pa se bo Rumunija z vsemi razpoložljivimi silami uprla. »Pariš Soir« med drugam O'še da stoji na meji Rumunije moderm- organizirana armada, ki je pripravljena braniti integri- i teto države. V primeru napada bi Rumuniji takoj priskočil: na pomoč Anglija in ^ Francija, ki jamčita nedotakljivost Ru- | munije. ■ V Berlinu se niso zavzeli stališča Berlin, 25. nov. e. V tukajšnjih krogin i največjo pozornostjo zasledujejo dosod ke v Rumuniji v zvezi s sestavo nove vlade. O vzrokih padca vlade Argetojana niso pristojni krog, zavzeli nobenega stali šča Mislijo da je nastala kriza le zaradi notranje političnih vprašanj. Prav tako poudarjajo, da Nemčija ne mara zavzeti stališča do nove vlade dokler ne bo ?asna situacija o njenem programu in delu. Glede zastoja v nemško-rumunskih pogajanjih se to tolmači s pojavom raznih tehničnih vprašanj, ki pa nikakor ne bodo ovira za uspešno zaključitev pogajanj. Kot znak. da se bodo v kratkem pogajanja nadaljevala, se smatra dejstvo da je šef nemške trgovinske delegacije dr. Clo-dius še ostal v Bukarešti. Madžarsko mnenje Budimpešta, 25 nov. mp. Oficiozni »Pester Llo.vd« priobčuje mišljenje madžarskih vladnih krogov glede rumunske ministrske krize in pravi, da so krizo povzročili zunanje in notranje politični motivi Na krizo so znatno vplivali odnešaji med Rumunijo :n Bolgarijo, v znatni meri pa tudi ekspeze madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja. ki je izjavil, da Ma-I žar* k a nikakor ne bo popustila od svojih revizionističnih zahtev. Rumunska vlada je zaradi tega iskala stike z Rusijo, kar pa kralj Karol ni odobraval. Glede notranjepolitičnih vzrokov je privedlo h krizi zlasti pomanjkanje živil in surovin. Razen tega je bil med kraljem Karolom in ministrskim predsednikom Ar-getojanom že dva tedna spor, ki je dosegel svoj višek, ko je trgov:nski minister Mizoju v soglasju z Argetojanom zahteval spremembe v deviznem prometu Kralj se s tem načrtom ni strinjal in sta zaradi tega Argetojanu in Mizoju podala ostavko. Podobno poročajo tudi .talijanski listi. roča, da ji ni mogoče podpisati takega sporazuma, ker ne more v naprej povedati kaj bo in kaj ne bo predmet napada nemške vojske, ker je sedanja vojna totalna vojna. LONDON. 25. nov. s. Angleško vojno ministrstvo objavlja, da je nemška vojska postavila v velikem številu poljske vojne ujetnike v svoje edinice Vojno ministrstvo ugotavlja, da je to direktna kršitev haaške konvencije iz leta 1907. ki določa, da ne sme nobena država vojnih ujetnikov uporabljati za vojaške operacije proti njihovi lastni državi. i LONDON, 25. nov« a. Angleški radio jav- I lja- Kancelar Hitler Je imel tudi včeraj posvetovanja z vodilnimi nemškimi generali in politiki Navzoč je bil tudi generalni inspektor za gradnje cest in utrdb dr. Toth, ki bo baje dobil nalog za zgraditev nove linije utrdb na vzhodu Nemčije, ki bodo segale od baltiških držav do Slovaške. Vo jna na morju in v zraku Poškodovana angle£ka kri žarka — Varnostni ukrepi za holandske ladje — Sestreljena nemška letala na zapadni fronti London, 25 nov s. Angleška adnvr^li-teta je sinoči objavila poročilo da je bila ang'.eška križarka »Belfast« (10.000 ton) v torek ponoči v zalivu Firt of Forth poškodovana bodisi od mine ali torpeda. Dvajset mož posadke jp bilo pri eksploziji ranjenih. Križarka Je sedaj v pop-avlu. Uradno poročilo ne pove. kakšnega obsega je poškodba na kri žarki »Belfast« Pc privatnih poročil h ie križarka brez pomoči še do-pela v pristanišče. London, 25. nov s. Ang'e*ka admi'-ali-teta je objavila listo izgub na rušilcu >Gipsyc. Prvotno so Pogrešali 40 mož posadke, sedaj pa so jih še 10 našli, tako da znaša skupno število smrtmh žrtev 30. London, 25. nov. s. (Exchange Tele-i.aph.) Neka norveška ladja je včeraj izkrcala še 7 mož s potop1 j enega angleškega parnika »Arlington Court«, ki jih je našla na odprtem morju v rešilnem čolnu. 23 mož. ki so bili v drugem rešilnem čolnu, je bilo rešenih že preje. Tretji čoln s štirimi možmi še vedno pogrešajo. Japonska bo zahtevala odSkodnino Tokio, 25. nov. s. (Reuter) Pričakujejo, da bo japonska vlada zahtevala za potopljeni parnik »Teruku i Maruc odškodnino od one države, za katero bo na podlagi preiskave ugotovljeno, da je nesrečo zakrivila. Ce bo dotična država odgovornost skušala odvrniti od sobe, bo japonska vlada odredila zaplenitev ladij te države. Doslej preiskava še nI končana. Ameriška zahteva London, 25. nov. s. Angleški radio javlja, da je ameriška vlada zahtevala od nemške vlade izpustitev ladij nevtralnih držav, ki jih nemške oblasti zadržujejo v i nemških pristaniščih v svrho pregleda Nekaj ladij je bilo že izp ščenih. Strah pred minami Amsterdam, 25. nov. s (Exchange Tele-graph«.) Holandska vlada je imela včeraj | sejo Sklenjeno je bilo. da bodo holandske • ladje odslej po možnosti plule v manjših skupinah s spremstvom ter da bodo pred njimi vlačilci, ki bodo pobirali mine. Posadka parnika »Rotterdarm se je včeraj iz strahu pred minami uprla, da bi kidja zapustila luko. Poročilo francoskega generalnega Štaba Pariz. 25. nov. i. (Havas) Francoski generalni štab je objavil podrobno poročilo o sestreljenih nemških letalih v zadnjih dveh dneh V poročilu so točno navedeni kraji, kjer so bila letala sestreljena, kakor tudi tipi vseh letal. Vsega skupaj je bilo sestreljenih v dveh dneh 14 nemških letal, ki so vsa padla na tla za francosko linijo, dve letali pa sta padli za sovražno linijo. Na zemljo so bila zbita letala tipa Messerschmidt 109, več Dornierov in Hein-kelov. Več letalcev je bilo ujetih, pri spopadih pa je bilo tudi več ustreljenih. Konferenca baltskih drŽav RIGA. 25. nov. e. Zunanji ministri Estonije, Letonske in Litve so se sporazumeli, da v kratkem skličejo konferenco baltskih držav. Ta konferenca, ki je bila napovedana za september v Ženevi, je bila zaradi voine odgođena in bo bodoča konferenca v Tallinu. Organizacija konference je bila poverjena estonskemu ztmanjemu ministru. Iz notranje politike JUGOSLOVENSKI NACIONALIZEM Pravkar izišla četrta številka splitskega tednika »Narodni list« piše med drugim: Z zadovoljstvom gledamo na prvo dobo našega dela in sodelovanja s prijatelji. V tem času smo prejeli množico odobravajočih pisem in pozdravov iz v&e Jugoslavije. To pomeni, da se je čutila potreba lista, ki bo odprto in moško zastopal ideje, skupne vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Se enkrat pravimo odprto in jasno: Mi smo jugoslovenski nacionalisti t. j. mi bomo ne glede na to, ali smo Hrvati. Srbi ali Slovenci motrili naše nacionalno življenje s stališča nacionalnega edin>tva ter interesov državne celote. Na ta način «* bomo pokazali kot najboljši Hrvati- oziroma Srbi ali Slovenci. Nasproti banovini Hrvatski smo zavzeli pošteno in lojalno stališče. Svojega odnosa do naše domovine Jugoslavije ne moremo spremeniti zaradi tega, ker je njena politično-upravna razdelitev taka ali drugačna. Skušali bomo, da se vsa vprašanja v državi ali banovini rešujejo po postavni ustavni in demokratski poti. Zato smo nasprotniki vsakega totalitarnega režima in totalitarne metode, ne glede na to, če bi te prihajale pod jugoslovansko ali pod plemensko hrvatsko ali srbsko firmo. SOKOLSKO DELOVANJE NA HRVATSKEM NE BO OVIRANO Splitsko glasilo JRZ »Glas Primorja« poroča iz Zagreba: Predstavniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Dragojević, dr. Belajčić in arhitekt Smiljanič so obiskali podpredsednika vlade dr. Mačka v zvezi z nadaljnjim sokolskim delovanjem po vsej državi, posebno pa v banovini Hrvatski. V razgovoru, ki je trajal okoli tri četrt ure. so zastopniki Sokola orisali dr. Mačku prilike sokolstva na Hrvatskem. Dr. Maček je ob tej priliki izjavil, da je nasprotnik vsakega nasilja, da se bo v banovini Hrvatski spoštovala zakonitost in da ne bodo uvedene nikake izjemne mere proti sokol-stvu. TREBA JE POZNATI PROGRAM ZA BODOČNOST O pomenu in važnosti bodočih volitev piše »Nova Riječ«: V zadnji številki smo poudarili, da ne zadostuje v tej situaciji razpisati volitve, pa što Bok da i sreća junačka, ampak je treba ustvariti ugoden volilni položaj. Volitve morajo pokazati ne samo pravo sliko narodnega razpokžrnja temveč tudi izraz konstruktivne državne volje. Doslej se je hotelo to ustvariti s silo in umetno. Toda napaka bi bila enaka, če bi sedaj padli v drug ekstrem, da se stopi brez načrta in vodstva v meglo. Volilna vlada mora narodu postaviti jasna vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Situacija mora biti tako čista, da se bo vnaprej vedelo, da bo narod brez ozira na razmerje glasov za posamezne stranke v ogromni večini rekel: da! Zato je treba poznati program za bodočnost. Pa tudi lja-di, ki ga bodo izvedli, in kakšen načrt bodo izvedli. In to je mogoče.« POLITIKA NI PESEM »Hrvatski dnevnik« se bavi s raznimi elementi, ki kritizirajo sedanji notranjepolitični položaj in pravi med drugim: Tudi danes so pri nas elementi, ki skn-šajo zastrupiti duše posameznikov, ker ne morejo zastrupiti vsega naroda. Nekateri skušajo dokazati, da je pot, ki ga hodi danes hrvatski narod s svojim voditeljem dr. Mačkom, zgrešen, drugi pa nasprotno trde, da so uresničene vse hrvatske zahteve in da je treba sedaj zavreči vsa politična gesla ter ae zadovoljiti s tem, kar smo dosegli. Niti prvi niti drugi nimajo prav. Četudi je za uspešno politično delo potrebna intuicija, vendar politika ni pesem, napisana v ekstazi, kolikor ae sploh pišejo pesmi v nekontroliranem zanosa. Politika je praktično delovanje, ki ocenjuje vse možnosti in ki stremi za tem. da se doseže ono, kar je v gotovem momentu mogoče, ne da bi se odrekla nada'j-jim tn končnim ciljem. Takšna je tudi politika dr. Mačka. DR. MAČEK MISLI PRI VSEM SVOJEM DELU NA BOGA! Sarajevski nadškof dr. Iv. Saric je ob svoji vrnitvi iz Rima podal dopisniku za-grab&kega »Jutranjega Usta« nekaj zanimivih in značilnih izjav. Med drugim je poudaril, da ga je vodila pot v Rim preko Zagreba In Dunaja. V Zagrebu se je sestal z dr. Mačkom. O tem sestanku, ki je trajal kake pol ure, je izjavil nadškof: »čudil sem se modrosti In jakosti duha dr. Mačka. Pomenila sva se o vseh važnejših vprašanjih. Ko sva govorila o konkordatu In sv. stolici, je Izrekel dr. Maček tele značilne besede: Ne samo kot katolik, temveč tudi kot državnik moram biti za hv. stolico, kl je danes na višini. Pri slovesu ml jO rekel: Bog z vami! »Dr. Maček,« je poudaril nadškof, »misli pri vsem svojem dela na Boga.« BOJ NEPISMENOSTI V BOSNI Te dni so bili v raznih krajih v Bosni prosvetni sestanki HSS, na katerih je bilo sklenjeno, da se mora začeti takoj s delom ss pobijanje nepismenosti. Pri tem dela bodo morale sodelovati tudi ženske. ^ostani In ostani član Vodnikov* družb*! Stran 9 »SLOVENSKI NAROD« sobota. 29. novembra 1939. Ste v fiO 1700 Čehov ustreljenih Kako le prišlo do krvavili dogodkov v Pragi PRAGA, 25. nov. m p. Policijsko uprava protektorata Češke in Moravske je uradno razglasila, da jo bilo zaradi p rot (državnega rovarjenja v poslednjih dveh tednih na Češkem ln Moravskem ustreljenih 1790 oseb. PRAGA, 25. nov. e, (»United Express«). Kakor se izve z merodajne strani, je bila Izvršena justifikacija treh Cehov 18. novembra, te 24 ur po spopadu, ki so ga imeli z nekim nemškim uradnikom civilne npr? *. 17. novembra ob 22. je neki Nemec ra tramvaju stopil na nogo češkemu policijskemu uradniku, zaradi česar je nastal prepir. Ko je nemški uradnik stopil s tramvaja, je češki stražnik v civilu v družbi nekega drugega Ceha stopil za njim in oba sta za pretila Nemcu, ki je potegnil samokres m zahteval intervencijo bližnjega češkega stražnika. Toda ta ni hotel zabeležiti imena obeh Cehov in ko sta oba Ceh* obdolžila nemškega policijskega uradnika, da je potegnil samokres, je ta vse tri pozval na komisarijat. Med potjo so baje Cehi Nemca ozmerjali. Na policijskem komi-sariatu se je Nemcu posrečilo, da je dobil zvezo z nemškimi oblastmi. Naslednjega dne so bili vsi trt je Cehi udeleženi pri tem incidentu, ustreljeni. Druga izjava Otona Strasserja Bivši namestnik kancelarja Hitlerja ne pozna ETserja — Strasser o »črni fronti" v Nemčiji PARIZ. 25. nov. k. (Associated Press). V pariškem skrivališču, kamor se je zatekel vodja »Crne fronte« Oton Strasser. ki ga je Nemčija uradno proglasila za iniciatorja ln organizatorja atentata v Monakovem, so novinarji že drugič obiskali tega bivšega Hitlerjevega tovariša, ustanovitelja narod-no-socialističnega pokreta in Hitlerjevega namestnika v Času, ko je bil Hitler zaprt v trdnjavi Strasser je na vprašanje, ali pozna atentatorja Georea Elseria izjavil: Zatrjujem vam. da ne poznam Georga ser j a ln db ni eden temed mojih liudi Nikoli nisem slišal eovoriti o angleškem vohunskem agentu Bestu ali Stewensu. Ako je Gestapo čutila potrebo, da zvali krivdo na »Cr-n« fronto«, je to samo d^kaz. da prizna našo moč. Priznala je, da je naša akcija v Pomemben ukrep francoske vlade PARIZ. 25. nov. s. fReuterV Po sinočnl konferenci z vrhovnimi poveljniki vojske, mornarice in letalstva je sporočil ministrski predsednik Daladier. da je francoska vlada sklenila izločiti iz oblasti vomih zakonov 9 francoskih provinc ob italijanski meji. Po uradnem pojasnilu ima ta sklep namen, da olajša gospodarsko življenje v državi. RIM. 25. nov. e. (StefafriV 5>Jim*m4* r»i'ni_ ster erof Ciano je včeraj sprejel nemškega veleposlanika, nato pa je imel sestanke s francosk'm veleposlanikom in odoravni-kom poslov angleškega veleposlaništva, ki Ju ie opozoril na posledice blokade proti nemškemu izvozu, kakor sfa io obiavili francoska In anptešk^ vlada, in ki bi Ime^e veT*ke posledice za italijanski trgovinski promet Preiskava o t:?la-ganiti nemških min LONDON. 25. nov. s. CHavasV Preiskava, ki so jo odredile anf»Vške mornariške oblasti, ie ugotovil, da Nemci polagajo ob angleški obali mine dedoma na ta način da jih spuščaio nem?ka letala. pr;trjene na padala, deloma pa tudi tako, da se letala spuste na vodno gladino ter potem notože mine. Verietno je nadalie. da let->ia dajejo za polaganje min navodila tudi podmornicam. Angleško poslaništvo v T^kru le včeraj v zvezi s nojtopitvilo -f ?i o nn <»a parčka »Temkuni Maru« objavilo, da ie ancrle^ka admjT*->!itc*a Ufrotoyf1a da so nem^a letala pnno^f v d^^h *>0 In. 21. t m na r>e+iv» razlomi* mestih ob vzhodni angleški obali položila mine. Voio" iz^tki v Kv nadi in Avstraliji Ot*awa 25. nov. s. Kanadski finančni minister, k: je sinoči govoil po ra-^u, je povedal, da znašajo izdatki za voja'ke svrhe v ka-nadskem proračunu za prvo leto vojne 315 milijonov kanadskih do'ariov To je za polovico več. ne-^o lrditk: Kanade 7a vojne svrhe v leti 1914 do 19^6 in enako vojnim izdatkom v letih 1917 in 1918. Ni to le govoril po radiu av^tra^kl letalski nvnister. ki se mrd' v Ka^anM na letalski konferenc-' vseh delrv angl-škepa imperija. Sporočil je. da znašalo izdatki AvstralHe za prvo l°to vrdne za vojne svrhe 240 milijonov kanadskih dolarjev ali Štirikrat več nego v prvem letu svetovne vojne Avstralija bo v prvem letu izvež-baia 20 000 pilotov ter ima Že organiziranih 6 divizij vojaštva. Ef ■ spin! je v Angliji London. 25. nov. AA (T*eu*er> V Pe-dingtonu v bližini Londona sta se dogodili danes dve eksploziji v policijskih telefon-sk h kabinah ter v eni javni telef nski kabini Policija smatra, da je treba atentatorje iskati med člani irske republikanske garde. V tej smeri se vodijo tudi preiskave. Eksplozije so bile zelo močne tako da je bilo poškcdovanih tudi več poslopij. K sreči so bila ta po^opja zavarovana z vrečami peska, tako da škoda ni velika. Nadaljnje eksplozije so bile v brzini Merblica v sedmih javnih govoril-i>fh od 10, kolikor jih je v tem kraju V bližini so našli še 2 bomb', ki nista eksplodirali London, 25. nov. AA (Reuter) Ponoči je Je v Birminghamu eksplodirala bomba, ki je razrušila pet telefon k h kabin in poštni nabiraln;k. Smatra se, da so bombo postavili člani irske republikanske armade NJiče ni bil ranjen. Sovjetske izmišljotine HELSINKI. 25 nov e. fReu*er). Tu kategorično demantirajo trditve sovjetskega tiska, da se iFnska boji sklicati parlament po prekinitvi pogajanj s Sovjetsko Rusijo. Ta demanti je včeraj izročil novinarjem visok uradnik zunanjega ministrstva, ki Je Imenoval vse te sovjetske vesti sa cisto notranjosti Nemčije tako važna, da je potrebno podvzeti vse ukrepe proti »notranjemu sovražniku«. Sicer se pa mi tega ne bojimo. V začetku 1. 1930. je »Crna fronta« imela okoli 11.000 članov, ki so bili vsi politično izšolani, j Vse moje tovariše Gestapo strogo nadzi- . ra, in zaradi tega že davno nimam nobenih j stikov z njimi. Od tega časa pa se je moč I »Crne fronte« podesetorila. Tz razumljivih ' razlogov vam ne morem dati Številnih podatkov o tem. Toda zatrjujem, da imam svoje ljudi v slehemi narodno-sociaiist'čni organizaciji in v vsaki sekciji DeMvne fron te in v vsakem polku ter ceio v Ges4apu ki je že nekaikrat noi^kn^^a da bi me umorila ali vsaj ugrabila. Zadnii poi-rtcus. da bi me umonii ni usnei zaradi nekega meni vdanega člana Gestapa. izmU^totmo PeVel je tudi da so vsi člani parlamenta popolnoma seznanjeni s 00-tekom pogajanj in se bo o tem razpravljalo v parlamentu med proračunsko debato ko bo razprava tudi o proračunu ministrstva za narodne obrambo, ki znaša okrog 450.000 funtov šterlingov. Messersctimldt pobegnil na HclasMsko LONDON 25 nov k. »Daily Sketch« poroča, da je VValter Messerschmidt. kon-strukter znanih lovskih nemških letal, ki se po njem imenujejo, pobegnil na Nizozemsko, kjer je Drevzel vodstvo v neki to-vanri za letala. 2e dolgo konstrukter ni bil zadovoljen s postopanjem nacistov ki so zahtevali, naj proda svoj patent državi Konstrukter jeva slava pe ie bila ob pri-čefku te vojne 'rn^i^na ko so nieeova letala, ki so jih šteli med naihitreiša na svetu, prekosila trancoska in angleška letala. Živilski trg Liub'jflna 25 novembra Mraz še ne vpliva mnogo na živilski trg b aga ni zaradi njega manj Pač pa je slab ši promet kakor navadno ob koncu mese ca Da gospodinje kupujejo mani na živil skem trgu. je treba pnpi«ovati zadnje ča se tudi drugim vzrokom Nekateri mešća ni. ki sicer pr na« nteo v večini, so se za ložili 2 razmmi živili v trgevnah Nekaj izmed njih lih je kupovalo zadnie mesece moko riž kavo in mi'o kakor da se odpravljajo na ekspcd'cijo na severni tečaj Kljub temu se jim za'ose še wso z-lele do-vo'j velike ter še vedno h>dijo od trgovine do trgovine Shrambe so že po'ne a ta posebna konjunktura se še ni kon^a'a Za zelenjavo in sočivje na trgu se te skrbne gospodinje ne zanimajo mnogo. Zdi se paradoks, da gospodinje ki se najb.ilj za'aga-jo z živih, najbolj varčujejo ter najmanj kupujejo na živilskem trgu. Ne kunuiejo tudi mnogo sadja ker pač dobro vedo, ka tere vrste živi! so naiva/nej^e. Zaradi mraza ie zdaj na trgu samo malo gob. Danes jih je prodaja'a samo ena pro-daja'ka Zadnje dni je brPa tako ostra burja da niso več rasle niti sivke, ki spa daio v vrsto mrazovme. Dovolj je bil trg za'^ž^n s sadjem, ven dar je že nekaj tržnih dni sadia znatno manj naprodaj Nekateri napjveduiejo da letos ne bo do'go na trgu icp -h labo-lk in sicer zaradi velikega izvoza. Tega se pa nam ni treba bati, saj so sta'ni pr^daia'ci sadja dv bro založeni z jabo^kami. To lahko sprevidimo po cenah, ki se "e ne spreminjajo Znatno več jaho^ pa bu naprodaj pred M k'avžem. Med novim tužnim sadjem je treba omeniti man d* rine. k! jih prodajajo po 1.5 din kemad Grozdja ie že zelo malo in tudi skoraj mhče ga ne kupuje Prodajajo ga po 8 de 10 din. Z zelenjavo- in soći\jem je trg za^žen še vedno tako dobro kak ^r prej'nje tedne NekoMko manj je s'cer solate, vendar še vedno dovolj. Največ ie zeljnat h g'av Precei je domače cvetače. Dovolj je celo tudi krc mpirja v nadrobni prodaji a nikakor ni lep Zd^ se. da predajajo prebranega saj zdaj lahko prodajo vse. Prodaja io ga po 175 d:n navzgor. Na debelo je bilo danes naprodaj okrog 5 ton kromp;rja, po večini g^ren i-k^ga. Najbrž bi ga bi'o nekoliko več, ko bi ne bilo tako mrzlo. Krompir sicer ne zmrzne do —7 stopinj, vendar sc kmetje previdni Kakor smo omenili že v sredo, je zdaj že znatno manj povprarevaiija po krompirju, in izrazili smo upanje, da se bodo cene usta'ile. V resnici se krompir ni več podražil od srede. Danes so ponujali najlepšega po 1.75 din kg. Ce bi ostalo vreme dovolj ugodno za dovoz krompirja v Ljubljano, bi se b.ago morda celo neko'iko pocenilo. Nekateri kmetje radi pripeljejo krompir na ljubljanski trg. čeprav bi ga lahko pre lah doma, ker na trgu vendar izkupi-jo več. Na podeželskih postajah prodajajo kmetje krompir trgovcem povprečno po M din kg. Čitajte »Slavenski Naro2;ovih hiteti, vcniar so pa venci z be'oze'cn mi trakovi in napisom: Rajn'm v spomin — revnim v no "poro« naznanjali povprečno pri vsakem desetem pDg.ebu dobro srce pokojnikovih svojcev n prijateljev. Ve'dna o'kup^in je h 'a pa 92veda porneje nakazana in dan^s lahKo objavimo, da se je županovo grslo *Poča-stite rajne z dobiimi del:!« tako uveljavilo da bi že vsako krsto krasil najmanj po en venček. V poČ3Stltev ran h ;e b^o namreč darovanih več stctukjv nego je bilo pogrebov! Za: adi nem "m h in negotovih ča!*ov je letos pred Vsemi svetimi Vrhovni ^cc al-ni svet mesta Ljul> jane dvornil o jspcbu vsesvetske akc je. Toda navzlic vsak dan večjemu pomanjkanju ln kljub stranu pred bodočno-stjo Ln p:ed še večj:m poslabšanjem razmer je tudi letošnja vsesvetska akeja »mela Q8Jpppolne£a1 usp?h. Tuci letos so prei pravniki umrlih in na dan Vseh s\e^ih pred pokopališč1 ponujale sveče zastopnice vseh !juHjan~k h ženskih organ zaci j na čelu s svoi m' predsednicami in s soprogami najvij h ljuMjancKih dest -c nstvenikov. vendar si pa humanitarna društva skoiaj n so upala v tako nem'm "h časih pobirati odkupnin po mestu cd hiše do hiše in ob stojnicah. Zato je bil letos znatno večji lspeh p:ed pokopališč nego lani. v rr^stu pa seveda man š:. Zato po pa razni do^ot-n!ki, zlasti ur^-li. zavodi in p?djc*tja zbrali prav znatne vsote, ne da bi zahtevali vence ali sveče. Na prvem mestu mod njimi moramo imenovat Vzajemno zava- . ovalnioo z darilom 10 000 d:n. Splošna stiska se pa v primeri z lanskim letom predvsem pozna pn oddaji vencev in sveč. Letos je bilo oddan h četrtino več malih vencev, kar nam na j. e p se priča, kako je geslo »Počastite rajne z dobrimi deli!« vedno bolj upoštevano med najširšimi sloji. Kar se pa velikih vencev tiče. jih je bilo letos oddanih 50 odstotkov manj kakor Lani. Ta številka kale na pos a banje razmer, vendar se pa ne smemo plašiti, icer so premožnejši sloji darovali odkupnine, ne da b: zahtevali vence. Ce pa za en veliki venec računamo pet malh venčkov. so ta neposredna darila, torej, ko darova'ci niso vzeli vencev, letos zniža'a oddajo vencev za petino. S tem pa seveda ni zmanjšana skupna vsota, temveč zvi'ana. Najbolj se pa pomanjkanje manj premožnih s'ojev, ki imajo pe najbolj odprto srce. < paža pri svečah. Pomisliti moramo, da je bila lani ogromna večina sveč oddanih na stojnicah, ko so ljudje darovali od kupnine za posamezne svečke Zato je bilo lani oddanh 30 odstotkov već sveč. To število se je torej zman':a!o zato. ker se letonja vsesvetska akcija n. već pos'uževa-la tako velikega števila stojnic po mestu kak^r 'ansko leto. Na dohodke v celoti pa prav zelo vpliva tudi visoka podražitev sveč ker so surovine zanie dr^seg'e že dvojno ceno ln zato je bdo pri svečah polovico manj dobička. Vsesvet«ko akcijo so namreč letos sveče velja'e skoraj dvojno lansko ceno. oddajala pa jh je po isti ceni kakor lani Navzlic vsem tem Čnjen cam pa letošnja vsesvetska akc;ja :zka7uje nad 1000 din več čistega d<. bička kakor lanska Lani ie nam-eč čista vsesvetska akc;ja ime'a °^ ^50 din dobička letošnja pa 9*6^7 din Ker smo pa 'ani prišteli temu dob čku tud- neposredna dar;,a pred prazn k Vseh svetih za ta namrn maramo k d'ho ikom vsesvetske akcije tudi let«>s prišteti vse dohodke odlc^-n-n od rarko^ja pn ooijrebh med letom. Po lanckh pra7n-kh umr'ih so do-hrotn ki darovali v ta nnmei 74 761 din. Letošnja vsesvet«ka akc.ja je to*ei nanesla mestnem revežem vse leto 171 4*W din da so 'ancke rn letošnje odkopmne od -az-k^ia na 0r°hov:h podr»»"'e m^«tne reveže z b'<7u 280 000 din Toda v** *n nre'-na vsota je še vedno premajhna za kritje stroškov stare cukra'ne. Ker smo že zgoraj navedb humun^ama društva m dobrmie'ne iigamzac je m predvsem naše p'emenito ženrtvo. moramo tudi podčrtati velike za«duge nožrtvova'nih Nama^jiinov ga^^cev bojevn kov cozdov-n;koV in vsem na če'u poirtvova'n->st ni -Mh idea'nh m'adih skavtov In ntav sode lovanje skavtov nam dokazuje da ie jeslo »Počastite raine z dobr'nv deli'* na5a m'a d;na cr>reie'a z največjr vnemo ir. zato bomo doživeli še mnogo vsesvetskih akcij ,n vedno večje uspehe. Vse sodV'avke in vsi s^de'avc* ter vsi da rova'ci za^'už'jo naitoplej^o pohvalo ;n tudi veliko hva'e2nost mestnih revežev Ko prireditelji izrekajo svojo zahvalo, se tudi vese'e, da ceTo v tako težkih čavh v Ljub Ijani tako visoko plamti ljuhezen do bliž nieca Idea'no vzgoiena mladma nam pa 'amči da bo v LjuH'jan- v veliavi vedno geslo »Polastite rajne z dobrimi deli!« E:n?i3i S2 cTcIIval na kaite Danes bc "baje p^^fisana in vutri stopi v veljavo vaina naredba o omejil v i poiabe bencina LJUBLJANA 25 nov. Iz Beogradu p o i ^ ta jo, da so v«.ii^j zvečer v trgovin«-i.-fnri min5«sfrstvu po In ov»re v po«iovn«»m sveto 3t naredbo, ki naj bi stopila v veljavo že ?mst ~a~st z.ajravikK.ttv Z3 zavarovanceOUZD Telc^nskib rc^cvcrcv v prvem mesecu nova tarife v Ljubljani S?.485 man] I jHl.unja in Zgornja Š'SKa, D^nvljO, Koseze, Nova kolonija itd. G. ar. I Rupn k Vi-ko. Ljubljana Vil, Jineauva ulica št. 37, telefon 44 62. Hi. okol' 3: V1C-G1 nce, Brezovica. L&g :td. G. dr. G*apar Stane, Vić-GLnce, Cesta IV-2, telefon 35-24. IV. okolic: Dolenj-ka cesta-Gal jevloa. G. dr. Janezič Pavel" L j uU Jana, Stari trg st. 4-n. V okoliš: Poljanski okraj, Stepanja vas Hrušca. G. dr. Je:eb Stanko. Ljubjana Sv. Petra cesta at. 29, telefon it. 36-28. VT. okoliš: Moste-Vodmat-Zelena jama r^mrčevo, Sv. Jakob :td. G. dr. Krsp^ Anton, Moste, CMgletj^va ulica It 18. ju»ri bo v glavnem preprečen samo vsak luksus v avtomobilskem prometu Zato bo prepovedan vsak promet z zasebnimi In tudi drfivnimi avtomobili ob nedeljah in prarnik lh. Avtobusi bodo re^no vozlH kar se pa tioe t«lfciip\ bo tudi to vpr*5*ni«» ugodnii rHi-no Za motorna prevozna sredstva is-vremSi te omelffve v prometn potnllVIh avtomobilov ob nedeljah in praznikih bo « s5«femom k»rt zagotovi lena dovoljna ko-W>H1 bencina in od te strani ne bodo zadele prometa nobene ovire lTredba bo kot rečeno baje ro«*pi*ana danes In jntrl stopi v veljavo Na merodajnih mestih so prepričani, da ta uredba, naperjena samo proti luksusu v avtomobilskem prometa ne bo kvarno vplivala na razvoj trgovine z avtomohiH tem manj ker Je avtomobilizem v na3i državi šele na poti k razvoju. Prt nas je v prometu samo okrog 25.000 avtomobilov. VII. okoltS: Bežigrad, Cmuče Stoftlos itd. G. dr. Docelak Gviuo, Ljubljana, Tyr-seva cesta št. 62, telefon' 3L. 27-29. OkoiLske vasi niso lzčipno nawt3te, vendar pa j« meja vsakepa sdravn-ikega okraja po smeri tako j: i.no oz": cena, da je lahko ugotovit* .katen z.uravmk je kam pristojen. Ako je pristni zdravnik OUZD odsoten, se snmejo zavarovanci v nujnih p.imerih pes u±iii zxLa\*nika aosc«.n g-i okoliša. Točen p.egled zJiavn-tlch okolišev se naha a v veži umLu otorja OUZL» je pa na vp^Ied tudi pri \seh p cljskih stre-žnlcah ji pri rodcvalnl postaji v Mestnem domu. Ako deli dva adravn ska okolLSa cesta ali ulica, spada levi del ulice v ck K. sdravnlka ki stanuje levo, desni del ulice pa okoliš zdiavnka, ki stanuje desno, merjeno od sreče mesta. Za otroške bolezni vr^ oblake na vaern ozemlju l-jut/ljane g. dr. Derč Bog lan. Ljubljana VII Gubčeva ulica St. 9, v času od 7. do 19. ure. Ce pa zel:avnik-specialist ni dosegljiv, naj se kJiCe ob obolenju otrok pristojnega okoliškega zdravnika . Pri obolenjih zavarovancev ofo ne.'eljab in prazn klh. ako je pristojni ;^±ra\nik OUZD nedosegljiv se ame.o zava.ov. nci v nu-nlh pri-merlh peslutevati vs-krkrat-nega mestnega dežurnega zdravnika Naslov dežurnega zdravnika je ob avl jen v vsaki sobotni številki ljubljansk h dnev-rtkov. Zavaiovraic! pa lahko ugotovijo njegov naslov v ura^u na MikiiA'čcvt cesti gt. 20 pri dežurnem uradniku. (9$q( Q*iela zamuditi. Delo je zv Žlral prof. Sest. Inscenacijo je za.al.-.Ul Ing. arch Franz. O P E R A Začetek or 20 url Sobota. 25 novemora. Pri frsiOSH konjičku Izven. Znižane cene oi 30 din navzdol Nedelja. 26 novembra on 15 uri. Gluma-Matere bežje Izven Globoko znižan« cene Ob 20. uri S^etl Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene Ljubljanska Glasben? Matica v Beogrntlu LJub'Jana. 25. nov. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo po preteku petih let ponovno koncerti-ra1 v Beogradu in prvič tudi v Pančevem kjer je pred pribHŽno 80. leti ?ačel s svojim glasbenim delom skladatelj naše narodne himre Davorin Jenko. V Beogradu bo imel naš matični pevski zbor dva ve^ka koncerta in sicer: v petek, dne 1. decembra t 1. bo zvečer ob pol 9. uri v veliki dvorani Ko^arčevega narodnega univerziteta simfonični koncert s sode^vanjem celotnega orkestra beo-•rra^ke Filharmonije (80 č^^ov). Izvaa' se bo Skeria^eeva Simfonična kantata z< soU. zbor in orkester. Drupi koncert v Beogradu v isti dvorani pa bo v nedeljo dne 3. t m ob 11. uri dopadne Na tem k^rerfu bo irva^al pevski zbor Glasbene Matice iitihManciovembra lttt- Stran 3 Strokovne šole obiskuje 7352 učencev Nekaj zanimivih podatkov o našem strokovnem šolstvu LJubljana, 25. novembra Pred dnevi so bili zbrani sterilni podatki O našem strokovnem šolstvu v novem šolskem letu Ker strokovnemu šolstvu še ne posvečamo dovolj pozornosti in glede na njegov Izreden pomen v gospodarskem ž v-ljenju, je potrebno, da navedemo nekaj podatkov iz uradnega statističnega pregleda Ob tej priliki pa turtj mimogrede orne-niamo. da je na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI zbornični tajnik J. Pretnar podal obzirno, zelo poučno poročilo o našem strokovnem Šolstvu. Nas list ie opozoril samo na predloere iz poročila, kaj bi bilo treba ukremti. da b se strokovno šolstvo izpopolnilo Poman jkljrvostj je še mno?o kar se kaže že v sam'h številkah o obiskovanju šol. Prihlzno tretnna obrt-nib vajencev sploh ne obiskuie obrtno nada lievalnih šol Vz'okov je več. zaka' obisk n boliši. Predvsem je treba upoštevati, da imajo mnosri vaienci zelo daleč do *ole zlast' na deželi in da ie skorai nemogoče nud'ti pouk vsem v bllžrh krajih Poman 1kli i v ost i šolskega sistema sa-meea na sebi pa spadajo v drueo o~slavje. Tud* s:s^mu (finano*ran1u) teh Sol je tr*1-ba v veTkl meri orin'sovati, da mmalo sv n-jih šolskih poslopij niti v velikih mestih. Številke nam ne kažeio nobenega napredka ne po Btevibj učencev in ne šol V resmei je letos ena splošna strokovna na dalievsTia šola več kakor lani. tako. da jih je 38. in en začasni '-»občasni^) sp'oš-ni strokovni tečaj več (26), kar pa še ne pomeni nobene b stvene snre^-mbe. Posebnih strokovn'h nadaljevalnih šol ;e prr" tako 8 kakor lani grenvVn'h trvovsk'b na^lievalnih šol pa 10. S tečaii vred ie to^^i pri nas 82 strokovnih nadalie-^inlh šol P»Č na ^e 'etos 13 rn rredov več ki kor lani. skupaj jih je 287 (lani 274). Število razredov splošnih nadaljevalnih šol se je povečalo od 157 na 168. Skupno število učencev vseh šol m tečajev se je neko.iko zmanjšalo, vendar ne bistveno. Lani je bilo vseh učencev 7.385 letos jih je pa 7.352. Manj je predvsem učencev splošnih strokovnih nadaljevalnih šol. torej obrtnih vajencev Lani jih je bilo 4.593, letos jih je 4.349. Med tem ko je ostalo število učenk skoraj nespremenjeno. 1004 dan 1046). je vajencev 3345. lani jih je pa bilo 3547 ali 202 več Po tem bi lahko sodili, da se obrtna delavnost lani pri nas ni povečala, ker je število vajencev celo nazadovalo namestu. da bi bi po-as}o Pri nas je zaposlenih (na področju ljubljanskega OUZD) skoraj 10 000 vajencev, ko'ikor je to sploh mogoče ugotoviti Zda se. da je štev lo 9.854 vajencev precej točno šolskega pouka je pa bilo deležno <3 687 obrtnih vajencev Med obrtne vajence smo šteli tudi vse učence spec'alnih strokovnih nadaljeva'nih šol. Med temi So-'ami so tudi grafične. Malo nazadovanja se kaže tudi pri števi'u učencev gremijal-n trgovsk:h nadaljevalnih šol: lani je bilo 689 učencev, letos jih pa je 665. Zanimivo ie. da se je Stavilo učiteljev zmanj:a!o čeprav jc letos ena šola več in še en tečaj več. Lani je bilo vseh učiteljev 614, letos jih je pa 605 Najbolj se je zmanj'a'o število uč:teljev na sp'o^nih strokovn'h nada'jeva'mh šo'ah. kier i'h je bilo 'ani ^72. a zdaj jih je le 324. Kaj upra-vičuje to redvkc'io. :z številčnega pregleda m razvidno. Vsekakor pa zmanjšanje Števila učiteljev ni razveseljivo Na specialnih strokovnih nada'jeva'nih solah na je zdaj 12 učiteljev več kakor lan; kn jih ie bilo vseh 9° To tudi ustreza povečaniu tevi'a učencev, lam jih je bilo 1272, letos 1374. Tudi v Zagrebu so zmagali Usp-h Slovenskegn vokalnega kvinteta, ki Je priredil prvi Itoncert v Zagrebu Ljubljana, 25 novembra Slovenski voka'ni kvintet jc nastopil z največjim uspehom doma in v tuj;m. tako na Ce:koslova'kcm in v Bo'gariji Drugo leto bo 10 let »nikar je bil ustanovljen nictjovi član. so znani m priznan' pevci in pionirji slovenske vnka'ne g'asbe: M:'an Juc brata Tone in Roman Petrovčič. Martin Stibernik m Artur Sulc Kvintet je pod umetn:;kim vodstvom g. Ludvika Zepiča. V devetih letih svojeea obstoja in delova nia. nad vse plodnega in marljivega delovanja, si je S'ovenski voka'ni kv;ntet priboril zavidljivo mesto v na tO vil da je int< nacija kvinteta čista d;n" mika dobro izvedena in interpretacija dovršena Kvintet je dobro uvežban opaziti je takoj, da č'ani vzajemno intenzivno študirajo. Kritik pa vprašaje, kako je mogoče danes rcprczent'rati slovensko g'asbo. ne da bi bili na T^rsmu Osterc Skrjanec. Lajovic Bravmčar in irugi G'asbeni kritik »Zag'-ebačkega lista« ?e napisal, da je treba v polni meri priznati tehn ko in muzka'no prec;zn^st kvinteta Predvajanje kvinteta ni nikdar formirano, vedno je zelo p'astično diferencirano v rit mičnih in dinamicmh odtenkih Pevsko predvaianje je bolj zbudilo pnromost pu-b'ike kot sam program ki ie obsegal ljub ke in melodične slovenske popevke G'asbeni kritik »Večera« je ugotovi: da predstavlja S'ovenski voka'ni kvintet homogeno skupino s nrofmjenim zvokom čisto intonacMo ter jasnim predvajanjem Po seben uspeh je imel kvintet z narodnimi pesmimi Vsi kritiki so sog'asni v tem da so se pevci z vso ljubeznijo >kienili svoje umet nosti in dosegli lep usp-h Usoden spreiem v Zagrebu m pozitivne krit:ke pnčajo. da je kvintet zmagal tud; v Zagrebu ki je znan kot naiboli kritična me«t<- za g'asbo ne samo v državi, temveč v Rvropi Tudi svetovni mojstri se Zagreba boje v tem pog'edu »n močno respektirajo veliko muzikalnost Hrvatov. Iz dr Pretnarjevega poročila posnemamo, da je med 488 učnimi močmi na obrtno nadaljevalnih šolah 44 • fakultetno iz- obrazbo. 57 mesčanskošolskih učiteljev. 250 učiteljev ljudskih Sol m le 46 učiteljev strokovnjakov in obr v Ce upoštevamo še izobrazbo učnih v posebnih tečajih, spre vidimo, da mu s-udar komaj polovica učiteljev na obrtnih nadaljeva'mh šolah formalno kvalifikacijo, da o dejanski kvalifikaciji ne govorimo V tem je tud- treba iskati odgovor na vprašanje, zakaj obrtne tiadaljeva'ne šole nimajo vec uspehov To sicer ni edina pomanjkljivost našega nadaljevalnega šolstva; prezreti preJvsem ne smemo da so strokovne nada'jeva'ne šole po večini brez učil in skoraj v»e brez primernih učilnic. Obrtno nadaljevalno So'stvo vzdržujejo v glavnem občine. Podeželske občine v mnogih primerih te naloge ne opravljajo posebno razveseljivo bodisi da ie ne zmorejo ali pa kažejo premalo razumevanja za strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja Tudi v mestih je z vzdrževanjem obrtnih nadaljevalnih šol velika težava. Za vzdrže vanje prispevajo razen obCrnt sicer še ban ska uprava. Zbornica za TOI. obrtniška združenja itd., vendar proračunov ni 'ahko sestavljati Strošk* zna'ajo skupno okrog 2 milijona dm Največ prispeva razen obči ne banska uprava 400.000 din Okrog 1TO tisoč din doteka iz sklada, ki se v ni cm zbirajo globe Zbornica za TOI daje prib'ižn« 150000 din. a obrtnika združenja 70 00*1 dm Precej se nabere tud: šolnin, ki jih pla ćujejo de'no mojstri, delno pa vajenci ah njihovi starši. Pouk traia po 10 ur na teden šoNko leto pa 9 mesecev Tako zvaru občasni tečaji so ustanovljeni v krajih kjer ni večjega ate vila vajencev Po predpisih mora biti za solo najmanj 50 vajencev. I kanal raciji. Ta kabel bodo sedaj položil i 1 od po?te po Poštni ulici in Tvrševi cest do križišča pred Jahačevo gosti'no ali pa do »Ike« ce bo dolžina to dopuščala — Novo kinoaparaturo je nabavilo ki-nopodjetje v StražiSču, ki je prva te vrste v Slovenij . Je to izdelek znane italijanske tvrdke iz Milana, ki se odlikuje po precizni Izdelavi. Mladi ktnopodjetnik g. Kazi zimir Cegnar je vlozn v podjetje mnogo truda pa tu ii denarja toda danes je treba priznati. da lahko zadovoljuje s svojim kinom najbolj razvajene klnoobiskovalct Tudi ■ sporedom prav got jvo prednjači sai ima na programu vedno najboljša filmska dela predvsem francoska. Straž sce danes ni več v okolici Kranja temveč jc z nj m tesno povezane in tako omogoča J tudi Kranjčani obiskujejo odlične filme predvai^ne na novi aparaturi. — Odbor pr©tl draginji srno dobili. Predsedniško in podpredsedn:ško mesto je od-deljero sresk. načelniku in podnačelni.ui Zastopn ka konzument o v sta ge; Slapar Jakob in nam. Roje Andrej; zastopnika nabav zadruge drž nam. gg. Kosnik Ivan in nam. Kmet Mirko, zastop. trgovcev gg Adamič Anton in nam. Rckar Ivan. ~a-stoD. o* rtnikov gg. Bohorič Franc m nam. Grašič Ignac. — Sokolski oder v Stra*M#ii bo uprizoril v soboto ob 20. in v nedeljo ob 17 dramo v 4. dejanjih »Prsega. o pomoč «, ki jo ?e spisala ga. Mani ca Romanova. To je že druga premiera v tej ^zoni. Tudi drugI odri so že pridno na delu. Gledališki oder Nar. čitalnice še ni otvoril sezone. — Lutkovno gledališče v Narodnem domu bo otvorilo sezono v nedeljo 26. t. m. ob 15 uri s slovensko predstavo »Gašper-čkov sv. Miklavž« z dodatkom šaljive igre v 1. dejanju. Vstopnina za otroke znaša 2.— in 1.— dm, za odrasle 3.— din. Opozarjamo starše na otvoritveno predstavo edinega lutkovnega gledališča v našem mestu. — P i*»te!j«k« nogometna tekma med SK Ljubljano B in domaČim moštvom bo v nedeljo ob 14. uri na igrišču SK Kranja Prijatelje nogometa vliudno vabimo na redko nogometno tekmo. — Popisne pole za otroke do 16 let ie razdelila občina in opozarjamo vse starše in skrbnike, da te pole. ki so jih prejeli, takoj ali najkasneje 24 ur po prejemu pravilno izpolnjene vrnejo v občinski pisarni. — Dnifttvo »adjarjev In vrtnarjev Ima v nedeljo 26. novembra ob 9 uri dopoldne v prostorih stare ljudske sole občni zbor. Mainardljev koncert Ljubljana. 25. novembra Po dolgem presledku Je včeraj koncer-tiral pri nas spet znani italijanski čelist Enrico M al na rdi. Njegova tehnika je vsekakor virtuozna, izdelana do finih potankosti, ki jih je tekom večera mnogokrat prikazal; očitovalo se je to v popolnem ob-vladnju muzikalnega teksta brez ozira na 1 tempe, prav posebno še pri Bachu, Schu-mannu in v njegovih skladbah vobce. Mat-nardl zna z Izredno preciznostjo vporablja-, ti vse tehnične finese, kakor so n. pr. plz-zicati, pasaže, posebnosti naglašanja (v njegovi Pastorale), akordi ln podobno; v tem pogledu je nudil naravnost sijajno Igro. Na drugi strani pa izstopa njegov ton. ki ga oblikuje v vsej estetski dovršenosti ter ga dinamično in agogično posebej ter v liniji stopnjuje do visoke umetniške kvalitete. Prav odnos, ki ga stavi med akordi ter melodičnimi postopl Je zelo zanimiv tn hkratu učinkovit; melodične linije namreč poudarja s kratko prekinitvijo in njeno razliko do akorda še posebej naglasa z različno barvitostjo zvoka samega. Posledica vsega Je svojevrstnost njegove igre tako v formalnem in vsebinskem pogledu, zlasti še v poslednjem, ki nam je z interpretacijo Bacha podal najbolj nazorni primer omenjene svojskostl. V zvest s tem Je razumljivo, da se vsebinski močno poglablja in nam z jasno zvenečim, intona-tivno odličnim ter reproduktivno vzornim zvokom odpira bogat svet muzikalnih lepot. Na svojem ljubljanskem koncertu Je Izvajal najprej Tartlnijev »Adagioc. v katerem Je prišel do Izraza čelistov velik smisel za širino In pevnost metodike; podobno velja tudi za naslednto Izvajano skladbo. Bocchertniievo »Sonato L, v A-duru« (Allegro moderato — Larero — Al-lejrro) Visoko stopnjo svoje umetniške sposobnosti pa Je dokazal zlasti v solistični Bachovi »Suiti VI-, v D-duru«. kjer Je s lahkotnostjo Izvedel vse težkoče ritmično kff"m11rlr*nm »krentov Prehi*11a. tehnično teskth Allemande. Courante. Gavotte I. te n. ter Gfme In melodlčno-aknrdlčno delikatne Sara bande; s Bachovo »Suito« Je po- dal drugačni način Interpretacije kot smo navajeni in gotovo v dovršeni obliki. V drugem delu koncerta je izvajal vsebinski in tehnično občutljivo Sehumannovo »Fantazijo, op. 73« (mehko tn z izrazom, živahno — lahko, hitro in z ognjem), v kateri Je docela odgovarjal avtorjevim interpre-tacijakun zahtevam ter ta čelistlčni umetnik ustvaril močno, ustrezajoCo sklad. Sledili sta dve njegovi skladbi iz »7 študij za čelo-solo«: »Serenada« (št. 4) in »Pastorale« (št. 5). Kot skladatelj nagiba Mainardi k romantičnemu stilu z nekaterimi impresionističnimi primesmi; v lastni tehniki se mu pozna, da mojstrski obvlada čelo. Vprav zato je uporabil v svojih kompozicijah vrsto tehničnih fines in jih skupno z ostalimi izraznimi činitelji predstavil v mehki, občuteni izvedbi ki je dosegla velik uspeh Podobno kot Mainardi je usmerejn Rossei-llni. od katerega je čelist izvajal »Melodijo«, deloma pa tudi znani Casella. ki pa je vendar mnogo bližji moderni kom pozi- Ljubljanska sokolska društvi bodo proslavila državni in sokolski praznik 1. decembra ob 11. uri dopoldne na slavnostni seji. združeni z zaobljubo novčara članstva in s prevedbo dere v naraščaj in n^ra?ČJ»ia v članstvo in «ic«»r: Ljubljanski Sokol v telovadnici Narodnega doma, ob 15. bo mladinska pioslfva istolam. Sokol I — Tabor v telovadnici svojega doma na Taboru, Sokol Ljubljana II skupno ? Liub-M^nsk^m Sokolom v Narodnem domu. Sokol Ljublian^ lil v svniih društvenih nrostortb ob Tvrševi resti, Sokol Liuhtian* IV skupno i Liub Manskim S»»kolom v Narodnem domu Sokol Ljubljana-Moste v dvorani M-i» na Selu Sokol Liubljana-Siška v telovadnici ■»vojega J"ma. Vič 25 novembra Državni ln sokolski pia/nik l decembra ki ga naše dru^ivo vsnk< leto proslavil** n» izredno svečan način fc>omo proslavili tudi 'etos na irzavni pra/mk L decembra ob 11. uri dopoldne * slavnostno ^e}o društvene upr v e kier bodo na niei po'nžib novi Člani in Članice sokolsko zaobljubo N'i*e vrste so se tudi letos ko «mc proslavili '40 •etni jubilej m^čno ok repice saj bo l. decembra položilo okro« 90 novih ČlsfNW in članic 7r>i dr Tvrftp-v*- misli stopili v nase vrste Na seji bomo razdelili tnd' diplome članstvu m nara-sčaiu kt eta si tih or-borila na jubilejnih dn £tvenih 'e^mah r*a ->rodiu in v prostih panogah Po sk'epu dmstvpne lajilN s*. r^r.T-ain vsi člani m članice ki »majo kroj udele?i»* slavnostne spje v nipm vsi ostali pa v m^^č^n^-k' ohlpki 7 znakom. 7vpčf»r na državni praznik na bo ob M tpiovadna skaHemna <= sode!ovam*»m sokol-sV>pea pe\'skega zhnra in solista br Dra^a P^T-o^rif, tpr vseh tp*o-\'^Hoih ^H*»»kn\ k* bodo nastopili z novimi telovadnimi sklad- cijski tehniki ter jo previdno In uspešne) uporablja v svojih skadbah; Mainardi nam je predstavil Casellevo >Tarantello« tn ob koncu še doda) več skladb romanskih mojstrov. V vseh skladbah je vprav odlično Izrazil vsebinski moment; naj omenim samo Bacha, ki ga je po tej strani prikazal ne hladno, zgolj tehnično, temveč tudi globoko čustveno dojeto, kar Je prispevalo >Sultl« posebni, stilno izraznejšl in muzikalno širši značaj. Vse odločilne činitelja svoje igre pa je znal prav tako povsem uveljaviti tudi v vseh ostalih skladbah, ki so našle pri koncertnem občinstvu mogočni odziv in so izzvale spontano priznanje in navdušenje Na klavirju ga je zelo diskretno spremljala Ada Colleoni-Mainardl. Mainardljev koncert je bil večer redkega umetniškega užitka. Želeli bi si nadaljevanje izbire v tej smeri, enako pa tudi več zanimanja za solistične koncerte ki so V dviganju glasbene izobrazbe Sirfilh plasti zelo pomembni. — cd- — Sokol LjuhHana-*^tepanja vas v telovadnici svojega doma, Sokol Ljubljana-Vič v telovadnici svojega doma, ob 20. telovadna akademija istotam. Sokol Ljubl.iana-Zg. Si?ka v telovadnici svojega doma. Na to svečanost vabimo vse sveje pripadnike in prijatelje sokolova Po sklepu seie m**ddru*tvpnoga odbora ljubljanskih srkolskih društev je na slavnostni se^i udeležba za člane in članice, ki imajo kroj. obvezna v kroju, ost. Ii pa v meščanski .»»Irki s sokolskim znakom Posebna vabila se ne bolo razpošiljala. Zdravo! Meddruštvenl cdbor ljubljanskih sokolskih društev. bami Spored akademije le 1ako boqat ril pester in bo zadovoljil vsakogar ki nas bo ♦a večer posetil Člani bodo lzvaiah krasna ai tične slike *0''mpije* moški naraščal bo nastopil < Sesterko. članice nas bodo presenetile z vajami na dvovism^k' brad'11 na-raičajnicp nam bodo simbolično poka''^1* = ?'vljenip« oboja deca p«, bo izvaiala ljubke pmtff in simbolične vaie O pomenu l. decembra za soko'stvo bo spregovoril pod-ctproctp, hr Rudi Mari^č'č siicaii h«->mo re-citaciio C,ane!ov*»ea *Prvera rlprcmb^a« za zaključek pa bomo vsi zapeli našo »Le na-prei brez miru« Vabimo klisko čtanetvo iz T bihHane rn okolice kakor »udi Sokolu naklonjeno ob-činst^-o da p^b'ti na n»-arnik l d«»rpmbr« v na* snk<-»'ski fi^m "a Vču m d« « 'pm 1z-Unff nHznan^e našemu marhM-pmu vadi-tpl'd.-r»m,i ^boru za niepov trud v telovad-riri Pohit'tno 1 dp^pmbr« v na* el ki pa bo le za?>.«en. kaHi z zeraditvlto n->stners poefnr»ia bo d**kon*no nreVno tuyfl telegrafsko In telefonsko enrežie. Od postnega urada do srede Jelenovega k'«»»ea Je bil po'ožen že se^aj zeme^tsld kabel, ki so ga sedaj izkopali in s tem olajšali delo pri J^hann Strauss — kralj valčka Premiera najnovejlepa filma Iz Življenja genialnega glasbenika v kinu Union u Ljubljana 25 novembra Na Dunaju, v skromni mali hiši v Josef-stadtu se je rodil eden najpopu^rnejših dunajskih glasben kov Johann Strauss, ki ie s svojo očarljivo prijetno glasbo, s svojimi neumrljivimi va'čki dajal veselja in razvedrila milijonom m milijonom ljudi Spominu tega velikega muzika k* jc na Dunaju ustvarjal svoja nai'ep*a dela se je oddolžila dunajska fumska produkcija s prekrasnim dovr'enun filmom »Johann Strauss — kralj va*čka«. Ko je bil Johann Strauss na vrhuncu svoje slave, ko je publika vzklikala in rajala ob njegovih valčkih, je slavni komponist kljub vsemu temu vedel, da je slava tega sveta minljiva in zato je srčno želel, da bi se njegovi sinovi posvetili kakemu drugemu, »boljšemu, resnejšemu meščanskemu poklicu«. Toda otroci niso megli zatajiti očetove krvi Na tihem so se posvečali g'asbi in se v svojem stremljenju med seboj podpirali Ko je oce za to zvedel, se je odrekel doma. sinov m žene. Starejši sin Johann Strauss se je medtem kljub očetovi nevolji posvetil glasbi in dosegel velike uspehe Majsi sin Jožef pa je postal inženir Oženil se ie s preprostim meščanskim dekletom, toda rudi njemu so v ušesih neprestano zvenele najčarubnejše melodije, kri Straussov... Ko je Johann Strauss mlajši nekoč obolel ga je na koncertu nadomestoval brat Jožef Tudi on ie posta' pravi Strauss Kakor med očetom in sinom, se je sedaj spet razvilo novo tekmovanje v Straussovi dru/ini, tekmovanje med obema bratoma. I< hann jc bil brezdvomno bolj nadarjen. Z lahkoto ie pisal skladbo za sk'adbo m doživljal največja slavja Ko je najmlajši brat Kd\ard dorastel. si je tudi on izbral poklic vseh Straussov — muziko. Na velikem skupnem koncertu, ki so ga dirigirali vsi trije bratje Straussi, so poveličevali spomin velikega očeta. Mnogo je že bilo filmov od Johanna Straussa. dobrih in s'abih pokazali so postanek njegovih večnih sk'adb. g'asbeniko-[ vega življenja iz prave resnične strani pa j ni predočil publiki še noben film Najno> j vejši film. čigar premiero predvaja danes kino Union pa nam odkriva komponistovo življenje v družini, kot očeta treh istotako gen;a'nih sinov-muzikov. V filmu sodeluje celoten orkester dunajske filharmonije in zbor najboljših filmskih igra'cev s Pavlom Horbigcrjem na čelu. On nam predstavlja lohanna Straussa-očs-ta. Poleg njega nastopajo v filmu Fnedl Czepa. Maria AnJergast, Greti Theimee» Hans Holt itd. 3278 Z Jesenic — Zvočni kino Radio predvaja v soboto m nedeljo ob 8 uri zv. (v nedeljo tudi ob S. url pop.) velefilm »z>nska kaznilnic* z Vivtano Romance v gl. vlogi. Med dodatki tudi dva tednika: Unlversum ln Ps» ramount. Sledi »Ovaduh« (Noć po Izdaji). 578-A Akademija Sokola LJuMjana-VIc ...za sokolskim praporom Sokolska proslava 1. decembra Poziv meddruštvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev Stran 4 sSlOVENSKI NARODi, M navambra m Stev 2^9 CHARLES B O Y E R idol vseh žena v pretresljivi ljubavni drami marine-oficirja V filmu pokazana dosedaj največja pomorska bitka na platnu. KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 16., 19., 21. ori. NABAVITE VSTOPNICE V PREDPRODAJI. POVRATEK po slovitem romanu CLAUDE FARREREA V nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. ln 21. uri Velika francoska umetnina, v kateri nastopajo najboljši franc. igralci: 3RL0G GREHA i4.jtai MARCEL CAR NE, inscenator tega edinstvenega filma je kot režiser prejel nagrado na bi ena i i v Benetkah! po znanem romanu »H O T E L DU NOR Dx. Ena kritika od tisočerih podobnih o tem filmu se glasi: če se ie kdajkoli pri filmu smelo govoriti o umetnosti, zasluži ta film v polni meri to kvalifikacijo! — Na edinstven način je predočeno življenje, bol in trpljenje, radost ln veselje malih ljudi, trpečih, preganjanih, Izobčenih, ki kljub temu žive. se borijo in upajo ... V glavnih vlogah: Annabella, Jean Plerre Aumont, Luis Jouvet. Premiera danes ob 16., 19. in 21. '.uri. KINO SLOGA, tel. 27-30. Nabavite si vstopnice v predprodajt. I DANES OB 20. VRI IN V NEDELJO OB 14.30, 17.80 IN 20.30 TAJNI AGENT X 9 ( lažni baron ) KINO MOSTE II. del, konec in DAMA S KAMELIJAMI 14 a "i — Podražitev kvasa. Poročali smo že, da se je podražil tudi kvas. Po odredbi finančnega ministra stane odslej kilogram kvasa 29 din franko kupčeva postaja. Vračunana sta tudi državna trošarina in skupni davek na poslovni promet, ne pa banovinska trošarina, ki jo v raznih banovinah različna. — Tudi sladko«- se jc podražil. Centrala za prodajo sladkorja v Beogradu je izdala nalog rvornicam siarikor.ia, da morajo prodajati sladkor za 50 par dražje pri kilogramu. 2e včeraj se kupoval: iz tovarne sladkor po novi ceni. Seveda se bo se sladkor podražil v prodaji na drobno. — Pred trgovin-d^mi pogajanji z Anglijo. V začetku decembra prispe v Beograd trgovinska delegacija, ki se bo pogajala z zastopniki našega gospodarstva o nekaterih izpremembah glede načina plačevanja. V olivnem pojde za to, da bi v bodoče plačevali angleške izdelke, ki jih uvažamo ne več v svobodnih devizah, temveč z blagom, torej za kompenzacijo. To bi omogočilo večjo izmenjavo blaga med obema državama. — Invalidi zahtevajo vrhovno invalidsko sodišče. Osrednji odbor Združenja vojnih invalidov je poslal predsedniku in podpied-sedniku vlade, vojnemu, pravosodnemu in ministru socialne politike in narodnega zdravja ter ministru pri predsedništvu vlade obširno spomenico. V nji se izreka odbor proti prenosu pristojnosti v obravnavanju invalidskih zadev v druiri in zadnji instanci na apelacijska sodišča in se zavzema za vrhovno invalidsko sodišče. — Pridelovanje bombaža za Nemčijo v Jugoslaviji. Trgovinski minister je včeraj odobril ustanovitev delniške družbe »Ju-gopamuk« z osnovno glavnico 1,100.000 din. Namen nove delniške družbe j 2 trgovina in pospeševanje saditve bombaža ter izvoz jugoslovenskih kmetijskih pridelkov in rud, kakor tudi uvoz inozemskih industrijskih izdelkov. Novo delniško družbo so ustanovil: Nemci in ima zelo širok program. Gre za to, da bi se v naši državi prideloval bombaž in polovico W ga izvažali v Nemčijo. — Kongres rezervnih pilotov. V nedeljo 3. decembra bo v Beogradu tretji redni kongres Združenja rezervnih pilotov kraljevine Jugoslavije. Na njem bodo storjeni važni sklepi o vseh stanovskih vprašanjih rezervnih p lotov. Tako se bo obravnavalo vprašanje izpopolnitve v letalstvu, socialnega zavarovanja itd. Udeleženci kongresa bodo imeli znižano vožnjo. — 20-letnica Jugoslovenskega olimpijskega odbora. V nedeljo 17. decembra proslavi nas olimpijski odbor svečano svojo 20-letnico. O sedanjosti, preteklosti in bodočnosti olimpijske ideje pri nas bodo poročali predsednik našega olimpijskega odbora dr. Stevan Hadži, član mednarodnega olimpijskega odbora za Jugoslavijo dr. Franjo Bučar in tajnik našega olimpijskega odbora Miroslav Dobrin. Podrobnosti proslave Se niso določene. — Kruh se draži tudi drugod. V Šibeniku so se peki obrnili na mestno poglavarstvo s prešnjo, da jim dovoli podražiti črn kruh za 2o beli pa za 50 par pri kilogramu. Svojo zahtevo utemeljujejo s podražitvijo moke. V Varaždinu so pa peki podražili kruh tako kakor v Ljubljani, da ga prodajajo po Istih cenah, samo štruce in žemljice so manjše. — Iz »Službenega Usta«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št 94 z dne 25. t. m. objavlja uredbo o do-kladah oseb upokojenih z izjemnih položajev, pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi IV. del B. Zaščita pred požarom, dooolnltev pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi. I. del. spremembe in dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizacij; potniških avtomobilov pri odde^u za davke in finančnih direkcijah in razne objave iz >Službenih novin«. — Tiskovna zadruga, Ljubljana-Mari-bor je znižala cene svoji popularni pisani mladinski zbirki »Z začarane police« za broširan izvod od 12 na 0 din. za vezan izvod pa od 16 na 12 din. 584—n — fte pred Miklavžem izide nova mladinska knjiga Tiskovne zadruge >Dedek povej«, Šaljive bel okra jinske pripovedke pisatelja Lojzeta Zuspanca s številnimi ilustracijami Maksima Gasparija. Cena knjigi bo 28 din. Pr jetno šaljiva vsebina bo v veselic mladim in starejšim. 583—n — Mlakarjeve Izbrane planinske spise in sicer prvi, drugi in tretji del je izdalo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani. Za Miklavža in za božič so navedene kuj ge najlepše darilo, s katerim morete presenetiti planinca. Hitite a naročili, ker je naklada omejena, planin-d že pridno segajo po priljubljenem čtivu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma jasno in hladneje. Včeraj je ne-kolko deževalo v Kumboru. Najvišja temperatura je znašala na Kumboru 13, v Dubrovniku 11, v Splitu 10. na Rabu 7. na Visu 5, v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765 temperatura je znašala —2.2. — Nesreča ne počiva. 36 letna Ana Cr-ček iz Korita nad Skorjo Loko je vozila iz gozda drva, a je na vožnji padla z voza tako nesrečno, da se je hudo potolkla na glavi — Čevljarski pomočnik Ivan Košir z Vrhnike je padel s kolesa in se ranil na glavi. — Petletna posestnlkova hčerka Rosa. Kuhelj iz St. Vida je padla s peči ln si zlomila levo roko. — Na Masarvkovi cesti je včeraj popoldne podrl tramvajski voz voznika Alojza Peterleta, uslužbenega pri i Pakctospedu^ Peterle si je poškodoval hrbtenico. — Posestnik Alojz Krvina iz Polhovega Gradca je imel včeraj opravka v Rožni dolini, kjer je pri neki hiši stopil čez prag tako nerodno, da je padel in se hujše poškodoval na glavi. — S kolom po slavi. V Dolskem sta se včeraj sprla zaradi neke meje posestnik Jože V. ter delavčeva žena Frančiška Kovic. Možakarju je pri tem zavrela kri, zato je pograbil kol in udaril ž njim žensko po glavi s tako silo. da se je zgrudila in da so jo morali kasneje zaradi poškodbe spraviti v bolnico. — Na Šmartinski cesti, na dvorišču neke gostilne pa je neznanec napade! hlapca Franceta Lubeja in ga s kolom podrl na tla. Tudi Lubcj se je moral zaradi poškodbe zateči v bolnico. — Tatvine v Metliki. Oni dan so neznanci vdrli v trgovino Viktorja "VVeibla v Metliki. Tatovi so odnesli za nad 18.000 din manu fakturnega blaga in sicer flanele, sukna za ženske plašče, nekaj platna, bro-knta itd. Najbrže isti vlomilci so ponoči prišli tudi v gostilno Pavla Cara, kjer so ukradli devet zabojev mnnuf.skturnega blaea. last trgovca Karla Ban jaca iz Lipika. ki je zaboje tamkaj spravil. Vlomilcem so morale biti razmere dobro poznane in so blaero najbrže odpelinli z avtomobilom nekam na Hrvatsko. Te dni je bilo vlomljeno tudi v skladišče smodnika na polili pri Metliki, ki je last trgovca Gustava Fuksa. Tat je odnesel okrog 74 kg smodnika, vrednega 1600 din. — Tatvine na deželi. Mariji Tesovniko-vi v Ljubnem je odnesel neki berač dva zlata prstana z vdelanimi briljanti in pa fino zlato žensko verižico z malimi členki. Tesovnikova je oškodovana za 2000 din. — Na kolodvoru v Laškem je žepnr izmaknil posestniku Francu Novaku z Broda srebrno uro z zlato verižico, v vrednosti 2000 din. — Na Jesenicah je bilo zadnje dni vlomljeno v več hi5 in ukradenega nekai blaga. Kot vlomilci zasledujejo 251etnega Franceta B. brezposelnegn delavca, ki je že znan tat. — Ljnblianshn pniiciia zasleduje nekega Franceta Frfota ter Karla Janeža, ki se že delj časa notepata po mestu in okolici, kjer kradeta. kar dosežeta. Oba sta znana potepuha F^šte in Janež sta osumljena, da sta vlomila tudi v cerkev v Trnovem. Obiščite eUepress restavracijo Slon Danes zvečer in jutri v kletnem prostoru godba s plesom. — Deset vlomov v eni noči. Dizni zločinci so vlomili v noči od četrtka na petek v vasi Cimošnjice na pet h, v sosedn: vasi Semič na štirih in v vasi Planina drugi dan na enem kraju ter napravili škode nad 10.000 din. Najhujše je prizadeta agilna gasilska četa v Crmošnjicah. ki je lan; zgradila svoj dom. eden najlepših gasilskih domov na Dolenjskem. Ukradli so ji poleg gasilskih sekiric, novih delavskih oblek in dr. tudi dragocen odrski zastor, ki ga je darovala znana ljubljanska veletrgovina manufakture Franjo Novak & Komp v vrednosti 3.000 din. V žispn šču v Semiču so odnesli meso in sir, a iz sosedne zidanice vino. Vsi znaki kažejo, da so pri vlomih uporabljali gasilske sekirice. Crmošnjiška žandarmerija je vlomilcem že na sledu. Pobegnili so v sosedno banovino. — Dva Nemca oklepa rila NemKo v Zagrebu. V Zagrebu se je te dni dvema nemškima emigrantoma posrečilo oslepariti mlado Nemko, ki je prispela v našo državo z večjo vsoto denarja, da bi kup la na Jadranu hotel ali penzlon. Sleparja sta VVal-ter Hausel in Hans Gefel prevarana mladenka Elfrida Geriitzki. Osleparila sta jo za 144 000 din. — Velik požar ob naši meji na Reki. V četrtek zvečer je izbruhnil na Reki tik naše meje velik požar. Gorela je neka lisa, škoda znaša okrog 70.000 din Bila je velika nevarnost, da bi se požar razširil na našo stran. — Delavec zmrznil v *negu. v četrtek zvečer se je vračal 341etni rudar Mijo Tu-šek iz Kuzminca na Hrvatskem z dela domov. Ker ga na do jutra ni bilo domov so ga sli domači iskat in naši so ga mrtvega v kupu snega ob poti. Najbrž mu je postalo med potjo slabo da je sedel na sneg. kjer se je onesvestil in zmrznil. — TTbil ga Je, ker se Je zavzel za umobolno beračleo. V četrtek zvečer je 201etni Ambrož Fotivec v Dubravi blizu Varaždina ubil 501etnega kmeta Jurija Fedeljo. Fe-rodelja se je unmAll umobolne beračice Zorite Mrzi jak io jo sprejel pod svojo streho, da bi pri njem prenočila. Zvečer je prišel k njemu Fotivec s tovariši. Jeli so dražiti beračico in ko jo je poslal gospodar spat, so odali za njo in ji nagajali Kmetica Je jela klicati na pomoč. Ferodelja se je zavzel sa njo. To je pa Fotivca tako razkačilo da je počakal v zasedi Ferode-l jo in ga ubil. — NI res. Včeraj smo poročali, da so ustavili gradnjo novega železniškega poslopja na Sušaku. Z merodajnega mesta pa to vest demanth-ajo. Gradnja se nemoteno n*tlalju> Iz Ljubljane —lj FKLDI\RODAJA VSTOPNIC ZA NOVINARSKI KONCERT dne 1. decembra na Taboru se začne danes v soboto 25. L m. v Matični knjigarni na Ko. grešnem trgu. Sedeži so po din 30. 25, 20 in 15 sedeži v ložah po din 25, cela loža skupno din 125 za najmanj 6 oseb. stojišča po din 8 in za dijake po din 5. Ker bo na večer koncerta naval na blagajno, priporočamo vsem obiskovalcem koncerta, naj si nabavijo sedeže in vstopnice že v pred-prodaji. Sporočamo tudi, da je ravnateljstvo električne cestne Železnice dovolilo za večer koncerta znižano voznino za po-scinike novinarskega koncerta in za sodelujoče, ki se izkažejo z vstopnico za koncert. Enotna znižana voznina din 1 velja od 18. ure dalje po vseb progah ljubljanskega tramvaja do Tabora in ka~n< je do zaključka tramvajskega prometa od Tabora do vsake točke tramvajske prege. P« 22. uri se pri po\ratku tudi ne bo računala nočna taksa. —lj Seja mestnega sveta ljubljanskega. V torek ob 17. bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, ter poročila finančnega, gradbenega, kulturnega, upravnega odbora mestne elektrarne, trošarinskega :n personalno pravnega odbora. Javni bo sledila tajna seja. Poročila finančnega odbora obsegajo med drugim odobritev računskega zaključka mestne občine ljubljanske za leto 1938-39, poroči'o o rednem pre ledu mestne blagajne, ustanovitev fonda za preskrbo ln zaščito prebivalstva, izpolnitev pogodbe Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško :n odstop zemij šča za Ofidrski dom v Ljubljani. ■—lj Konferenca zastopnikov čevljarske industrije. Te dni je bila v Ljubljani konferenca zastopnikov usnjarske ln čevljarske industrije, organiziranih v sekciji Zveze indutsrijcev. Na nji so predvsem ugotovili, da je nastopilo občutno pomanjkanje usnja, m sicer zaradi tega, ker je zelo malo surovih kož in kemičnih sredstev za strojenje. Tako so se nekateri pripomočki za strojenje zelo podražili, n. pr. parafin za 300' f od avgusta. Razen tega so še nabave surovin zelo otežkočene zaradi deviznih težkoč. Tako ie n. pr. neka tovarna naročila nabavo 30 ton kitovega loja pri neki norveški tvrdkl. Medtem ko je čakala na dovoljenje za uvoz. se je loj tako podražil, da bi ga lahko dobila samo 20 ton za iste devize, a preden je tovarni Narodna banka dala potrebne devize, se je blago še nadalje podražilo in dovoljene devize so bile komaj dovolj za 8 ton blaga. — Glede na težkoče zaradi preskrbe z devizami gospodarski krogi zahtevajo, naj bi na pristojnih mestih ukrenili vse potrebno, da bodo uvozniki pripomočkov za strojenje prav lahko dobili devize brez vseh ovir. Potrebno je pa tudi boiiše izkoriščanje eksportnih klavnic. Za čimprešnjo rešitev najvažnejših problemov v zvezi s tež-kočami naše usnjarske in čevljarske industrije je pa treba takoj sklicati konferenco zastopnikov pristojnih oblasti in gospodarskih podjetij. —lj Novi začetniški plesni tečaj za novince — dame in gospode otvori n!c*mi zavod »Jon*«o« v Kazini ta ponedeljek 27. t. m. ob 20. uri. Vsako nedeljo ob 16. uri »popoldanski ples«. Nadaljevalna tečaja v^ak torek in petek ob 20. uri. Izpopolnjevalni tečni zn novosti se otvori bo sredo 29. t. m ob 20 Informacije za posebne ure in vpisovanje proti legitmiranju vsak dan. Dijaki in dijakinje imajo popust. 579—n — Prvo »zaklonišče proti napadom *z zraka« je za svo;'e goste postavilo ugledno gostinsko podjetje »Daj — dame in sicer v obliki prav lepe. pristno naše kmečke sobe. Nova soba zdelana po načrtih arhitekta Kosa, je v prejšnjem Koretičevam lokalu, mizarska dela za n;*o pa sta izvršili podjetji šušteršič iz Mengša in Vrečar iz Domžal. Posebno pozornost zasluzijo lestenci, ki jih je res mojstrsko izdelalo podjetje za umetno in stavbno ključavni čarštvo Staneta C rmana iz Šiške. Ulična okna nove Daj-damove kmečke sobe krase ljubljanski grb v steklu izdelani zmaj in na enrk način izdelana slika sv. Jurija. Soba. ki je po svoji opremi in olep*avi res intimna in zelo diskretna, bo gotovo pr-vablja^a v itak priljubljeni Daj-dam mnogo prijateljev dobrega prigrizka ln izbrano kanlice. —lj Plesna šola na Taboru Ima Jutri or? 20. url redno pleSno vajo. Pouk zavetnikov se prične točno četrt ure pre-e. 580—n —lj Kako »e ohrrr-irao pred letal«k*mi zažigalnirai bombami? O tej aktualni te mi bo predaval v torek 28. t. m. strokovnjak na polju gas'lstva g. Franc Dolenc. G. predavatelj, ki se je pravkar vrnil iz Beograda, kjer se ie specializiral v organizaciji protuavionske obrambe, bo ob tel prilik: podal pre 1 vsem opis zažigam i h bomb ter bo pojasnjeval nj hovo dejstvo-vanje. V drugem delu svojega predavanja bo pa navedel g. predavatelj nef.vna obrambna sredstva proti temu groznemu napadalnemu orožju ter bo informiral naše občinstvo o organizaciji obrambe ter o praktičnih metodah gašenja po bombah povzročeni požarov. Slednjič bo podal praktična navodila o samopomoči občinstva v primeru napadov z zaž galnlrni bombam L K predavanju, ki ga tudi zopet prireja Kolo jugoslavenskih sester, vabimo vse naše občinstvo. Začetek točno ob 20. —lj Za predavanje o Ameriki, ki bo v ponedeljek, dne 27. t. m ob 20, v Frančiškanski dvorani, so vstopnice v predproda-ji v trafiki Sever v Selenburgovi ulici Predavanje *ma naslov »150 000 km skozi Združene države -everne Amerike« ter bo nudilo zelo pestro ln zanimivo sliko vseh krajev ln življa današnje Amerike Predaval bo inž. Mitja Svigelj. Dvesto diapo- zitivov, deloma v naravnih barvah, bo prikazalo najlepše in najzanimivejše kraje -everne Amerike Cene sedežem od 10.— io 4 din. stoiišča 3 din. <—) —lj Kako je z zalogami bencina v Ljubljani ? Prodaja bencina v Ljubljani je še vedno omejena. Pri tem je najznačilnejše da je na zborovanju prodajalcev s tekočim gorivom v sredo zastopnik policije izjavil, ia je bencina v Ljubljani dovolj. Policija ;e prejela nešteto pritožb, da ljudje ne morejo kupiti bencina. Polic ja je pa potem ugotovila, da znašajo zaloge tekočih goriv okrog 20 cistern, kar je več kakor dovolj. Zato je zahtevala od zastopnikov kartela, naj prodaje ne omejuje. Toda gospodje se Izgovarjajo, da morajo imeti posebno dovoljenje za prodajo iz Zagreba. Današnji »Trgovski list« vprašuje kartel, ali je res. da so cisterne s tekoč m gorivom premaknili iz Ljubljane v Zalog in zakaj so to storili- Javnost bi res rada vedela, kaj se skriva za vsem tem ln Če predpsi protl-dragiai'ske uredbe ne veljajo za kartel. _lj * Akademski klub elektrotehnikov. Na rednem občnem zboru akademskega kluba elektrotehnikov 18. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik želez-nik M lan, podpredsednik Magajna Božidar, tajnik I Tom Vida, tajnik II. Kernev Dušan, blagajnik Tepina Pavle, knjižničar I. Žagar Dušan, knjižničar TI Klemene referent za prakse Sever Marjan Slivn'k Herbert, referent za debatne večere Bre-Un Miloš, delegati za ZSKTF Praprotnik Cvetka. Vidovič Tonči, delegati za JAPD Sever Marjan, arhivar Vidmar, skriptar Dobeic Osvald, revizorja Perme Bojan, Oerkvenik Gregor. —lj Predstavo »Kurenta* v Šentjakobskem gledališču bi lahko imenovali rev jo starih slovenskih noš. Ne odlagajte z ogledom tega domačega dela in posetite drevi šentjakobčane. Preživeli boste večer poln lepega petja in godbe in od srca se boste nasmejali. Začetek točno ob 20.15, med predstavo vstop v dvorano ne bo dovoljen. Jutri, v nedeljo zvečer, se igra ponovi. Vstopnice kup te že pri dr.evni blagajni ki posluje od 10 —12. in od 15.—17. ter eno uro pred začetkom. lj— Na Blehvelsovl cesti so pričeli urejati hodnik. Dočim je Bleiweisova cesta od odcepa Tržaške ceste vsa asfaltirana do križišča Celovške ceste, je ostal del do Tvrševe ceste, ki služi za težji tovorni promet samo kockan in rudi bolj zanemarjen. Zlasti so potrebni večie nege hodniki, ki so precej veffasti in ob deževnem času tudi b^tni. Sedaj so pričeli hodnik ob novem bloku hiš na Bleivveisovi cesti nasproti železniške Nabavljame zadruge n*» novo ur^iati. Položili so betonska tla ki so jih deloma že zaliM z asfaltom. lj— Popravljamo. Glede na naše poročilo o požaru na Misarvkovi cesti popravljamo na želio tvrdke *Mniina« z Medvedove ceste, da ie izbruhnil požar v delavnici tovarne »Vitamin« d. z o. z. in ne pri tvrdki »Malina«. —lj V evangeti-ki cerkvi v Ljubljani bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri službr. božja v snomin vseh mrtvih. ■—lj V°.mi dobrOvOHoi v Lhibljani va-hijo naiširšo ljubljansko iavnrst na bogato in pestro akademijo ki bo na predvečer narodnega in drža\mega praznika v četrtek 30. t. m. ob 20. v veliki Ivoram Kazine. V četrtek oj, 20. vsi na oro«davo državnega in narodnega praznika v Ka-/InO! —lj Prelovčeve pesmi izvajalo solisti t»r ženski, moški n mešani zbor »Lj. Zvona dne 15. decembra v Filhnrmomii. 582—n Zimsko perilo KAK NIČNIH, Ne Uotičnlk. Iz Celf a —c Slavnosten koncert v proslavo praznika zedinjenja bo v petek 1. decembra ob 20. v celjskem gledališču. Letos bodo nastopili Celjsko pevsko društvo. Celjski zvon, Oljka, mladinski pevski zbor ln godalni kvartet Glasbene Matice v Celju ter celjska vojaška godba. Spored bo torej zelo pester in bogat. Izvajalci jamčijo, da bo koncert tudi umetniško kvalitativen. Občinstvo bo 1. decembra zvečer gotovo napolnilo gledališče. Vstopnice so v predpro-daji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Sokolsko društvo Celje I se bo 1. decembra skupno s Sokolskim društvom Ce-ljem-matico udeležilo službe božje v katoliški in pravoslavni cerkvi. Društvena proslava pa bo ob 10.30 dopoldne v telovadnici v Sokolskem domu v Gaber ju. Društvena uprava poziva Članstvo, naraščaj in deco, da se udeleži proslave polnoštevilno. Na predvečer bo v Mestnem gledališču slavnostna akademija Sokolskega društva Celja-matice. Sokolsko društvo Celje I poziva svoje članstvo in naraščaj, da se udeleži akademije v čim večjem številu. —c Dr. Boris Zarnik bo predaval na ljudskem vseučilišču. V ponedeljek 27. t. m. ob 20. bo predaval na ljudskem vseučilišču univ. prof. dr. Boris Zarnik o notranjem izločevanju. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Ker je univ. prof. dr. Zarnik kot predavatelj v Celju splošno znan in priljubljen, bo občinstvo gotovo tudi v ponedeljek napolnilo predavalnico v meščanski šoli. —c Proslava jubileja g. Vala Bratlne na celjskem odru. Gosp. Valo Bratina, član Narodnega gledališča v Ljubljani in bivši umetniški vooja Mestnega gledališča v Celju, bo proslavil tudi v Celju 25-letnico svojega gledališkega udejstvovanja. V ta namen bodo člani Narodnega gledališča v Ljubljani uprizorili v torek 28. t. m. ob 20. v celiskem gledališču Bevkovo komedijo ->Parti1a šaha« v režiji g. Bratine, ki bo tudi igral glavno vlogo. Predstava je Izven abonmaia. Vstopnice so v prednrodaji v Slomškovi knjigami. Vabimo občinstvo, da s** udeleži te predstave v čim večjem številu. —c Strelska družina v Celju je preložila nagradno streljanje na pomlad. Sobno stre-ljanie bo redno vsak četrtek zvečer v Oficirskem domu. Streljanje bo nagradno z enim do tremi lepimi darili. Vsi člani ln ostali prijatelji strelskega sporta so vabljeni, da v čim večjem številu posečajo te strelske večere. —c Mestna občina Je povišala prejemke vsem delavcem, uradnikom in upokojencem. Mestni svet celjski je na seji v petek zvečer zaradi naraščajoče draginje s takojšnjo veljavnostjo zvišal mezde delavcev pri pomožni akciji od 2.75 na S din na uro. Vsi mestni delavci bodo prejemali do pre-kliea izredno draginjsko doklado v znesku 0.50 din na urno mezdo. Nadalje so zvišani mesečni prejemki upokojencev in upokojenk takole: pri mesečnih prejemkih do 1000 din za 15%, pri mesečnih prejemkih od 1001 do 2000 din sa 10% in pri mesečnih prejemkih od 2001 do 3000 din sa B%. Letni izdatki zs to zvišanje bodo znašali okrog 360.000 din. Najlepši, nepozabni valčki, Id so očarali nase očete, ki se danes razveseljujejo nafta srca v prekrasnem dunajskem filmu 2S ^ o očern Stranssu ln njegovih treh genijalnih sinovih H Paul Horblger — Hans Holt — Frledl n Cžepa — Maria Andcrgast □ Greti Thelmer. BKrasen film — glasbo izvaja sloviti orkester dunajske filharmonije! Vsak pozna Straussove valčke, vsak jih ljubi, njegovo usodo, tragiko očeta — rivaliteta med njegovo slavo to slavo njegovih 3 nadarjenih sinov, o Q teh momentih iz komponistovega živ- □ ljenja pa ve le malokdo kaj povedati' □ Film odkrije v tem pogledu važna H poglavja! H DANES PREMIERA! g Predstave ob 16.. 19. in 21. nri. g KINO UNION, tel. 22-21 § Jutri v nedeljo ob 10.30 (po znižanih g cenah), ob 15., 17., 19. in 21. uri. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SlsKl — Telefon 41-79 Mondeni film o bogatem ženskarju, iu trna lepo ženo in kljub temu vara Izsiljevalci V gl. vlogah: Jeanne Boitel, Jean Galand Predstave danes ob pol 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. ln 9. uri ter v ponedeljek ob pol 9. uri. Prihodnji spored: KDO JE SREČNEJŠI OD MENE Novi »VIVEKK« —c Jesenska doba, preden zapade sneg, je za izlete prav tako prikladna iu prijetna, kakor zgodnji pomladanski «as. ludi sedaj, ko se pripravlja na zimski počitek, ima narava svojo posebno lepoto, ki človeka poživi in navduši, kakor uiiro zapusti mestno zidovje in stopi v nj«.n objem. Dan je sedaj krajši, podajmo zatoicj ie na krajši izlet. Pohitimo k Celjski uoči, kamor nas vodi pot skozi Huiićcv graben, skalo-vito, romantično hudourniško zarezo pod strmim Srebotnlkom. Planinsko društvo je to pot pred kratkim uredilo. Popravljeni so železni klini, ki služIjo kot stopnice, pritrjene po strmih skalnatih stenah, pod ka-ter«. I p i ~jen hudournik. Pravi u*.-. 4 leh železnih stopnicah, ki nas privedejo skozi skalnato sotesko do vznožja Tolstega vrha, obraščenega ■ širnimi gozdovi. Nadaljna pot nas v pol ure privede do Celjske koče, kjer nas čaka zasluženo okrepčilo in prijeten oddih v veseli planinski družbi. -—c Nadaljevanje nodsavezne tekmo Celje : SK Hrastnik, ki Jo je popiava na Glaziji 5.t. m. v 28. minuti prvega polčasa prekinila ob stanju 1 : 0 za, Celje, bo v nedeljo 26. t. m. ob 20. na Giaziji. Tekma bo gotovo zelo zanimiva to Živahna. —c Nesreča na cesti. V četrtek jo vozil 34-letni železničar Jernej Kukovlč I Dobrove pri Celju les po costl. Med vožnjo je padel teko nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Zdravniško dežurno službo zn član« OUZD bo Imel v nedeljo 26. t. m. zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi u!i~l. —c Razširjenje eeste na Mlklavškem hribu. Zobozdravnik dr. Rudolf Sadni k bo prepustil mestni občini del svojega zemljišča na Mlklavškem hribu, da bo mogla občina tam razširiti cesto. Zato pa bo občina na lastne stroške umaknila ograjo dr. Sadnlka na regulacijsko črto. —c Bivše mestno parno ln karino kopališče v Ipavčevt ulici bo g. BatiC prezida! in uredil v njem tri lokale. —c Socialni In zdravstveni odbor mestnega sveta je pretvorejn sedaj v samostojen socialno politični odbor in v samostojen zdravstveni odbor. —c Iz mestne službe. Mestni uradr.lk ln vod^a mestnega pogrebnega zavoda g Anton Zupančič je upokojen. Njceove posle bo prevzel pred kratkim nameščeni uradnik g. Gorišek s Tsharia. ■—c V Oblakovi ulici bo mestna elektrarna namestila javno električno svetilko. Ob pešpoti med Oblakovo ln Vošnjakovo ulico pa oe bodo namestili javne svetilke, čeprav je tam nujno potrebna. Srev. )6Q »SIOVENSK1 NAROD«,«©bota, 28. nombrt 193©. StrCJri Vsaka omejitev porabe bencina je skrajno škodljiva Iz poročila tajnika Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi Alberta Kilerja na sestanku v Trgovskem domu Ljubljana, 25. novembra Ni znano vsem, Kje so vzroki pomanjkanja bencina, petroleja nafte in mineralnih olj. Orisati je treba stanje na trgu s tekočimi gorivi in omeniti tuui našo borbo proti tujim inozemskim kartelom, ki nosijo na zunaj tudi lepo doneča jugoslovanska imena. Ni pretiravanje trditev, da je boj za nafto med glavnimi povzročile! konfliktov v mednarodnem življenju. Maršal Foch je nekoč rekel, da je vsaka kaplja nafte prav-tako dragocena kakor kaplja krvi. To kaže nato. da ima nafta na svetovnem trgu ogromen pomen. Velesile, katere proizvajajo nafto, si prizadevajo, da kar najbolj izkoristijo svojo prednost ter skušajo doseči, da bi bila produkcija nafte v drugih državah kar najmanjša. Mi smo v tem pogledu popolnoma odvisni od Inozemstva, ker ni doslej v tej panogi gospodarstva ničesar storilo, ali pa se je celo oviralo prizadevanje, da bi dosegli pozitivne rezultate. Geološko je dokazno, da so pri nas ležišča naite, in sicer v Majevici, Mcdjimurju, pri Bordu tn drugod. Prav tako bi lahko izkoriščali oljnati škriljec v vzhodni Srbiji, Miratovcu, Beli Palanki, Aleksincu, Knja-ževcu. v Bosni, itd. Vse te možnosti za osamosvojitev in eksploatacijo glede nafte se je pri nas omalovaževalo, ker se je ustanovila velika tuja petrolejska družba s sedežem v Zaprrebu, ki naj bi odkrivala in izkoriščala ležišča nafte. To podjetje je vzelo celo zemljišča v zakup, kjer pa ni odkrilo nafte. Družba je bila namreč ustanovljena samo zato, da ne bi našli nafte pri nas in da ne bi prišel kdo drugi, ki bi iskal in našel nafto. Z odkritjem in izkoriščanjem naftinih ležišč bi se pri nas ustvarila konkurenca in ogromni dobički, ki jih imajo zdaj tuje družbe od uvoza nafte v našo državo, bi skopneli. V začetku letošnjega leta pa se je za naša ležišča nafte začela zanimati neka nemška finančna skupina, ki si je pridobila od naših oblasti tudi velike ugodnosti, da bi lažje izvažala surovo nafto v inozemstvo, jo tam predelovala, mi pa bi potem lahko od nje kupovali 10c/c njene produkcije. Za naše produkte bomo morali dajati torej devize. Storjena je bila velika napaka. Nihče se ni domislil, da bi zgradili pri izvirih surove nafte tudi domače prave rafinerije, ne pa samo destilacije, v katerih predelujejo že polfabrikate, kakor to delajo v naših rafinerijah diužb Jugoslovanskega Standarda in Jugoslovanskega Shella. Možnosti za našo osamosvojitev glede nafte torej niso majhne, le z delom je treba pričeti in tujcem, ker niso pokazali nobenega uspeha, odvzeti koncesije. Po vsem tem je jasno, da ima nedavno ustanovljeni »Odbor za propagando domačih goriv«, veliko polje za udejstvovanje. Potrebna je predvsem stroga kontrola nad družbami, ki imajo v zakupu eksploatacijo naftinih polj v Jugoslaviji. Premisliti je treba, kako bi mogli uspešno izkoriščati oljnate škriljavce, katerih je pri nas mnogo in so po kakovosti mnogo boljši kot kje drugje po svetu. Te bi mogli zdaj rentabilno izkoriščati in prihranili bi ogromne izdatke deviz. Dobra je tudi ideja o mešanju bencina z alkoholom, katerega imamo v naši državi dovolj. Zakaj se takemu mešanju bencina z alkoholom upirajo petrolejske družbe, je tudi razumljivo, kajti alkohol ni njihov produkt in zaslužek bi bil mnogo manjši. Dne 8. julija 1938 je z uredbo ministrskega sveta dobil petrolejski kartel treh družb v Jugoslaviji pravi monopolen polo žaj. kajti na uvoz nafte se je carina znižala za 50%, a carinski zakon se za domače uvoznike in spremenil in morajo ti plačati za isto blago, ki se porablja v isti namen, 100r£ več kot tri druge privilegirane družbe. Petrolejskemu kartelu je bilo z državno podporo omogočeno, da popolnoma zaduši domačega trgovca-uvoznika. Za isto uredbo pa se je kartel za proti-uslugo državi obvezal prodajati bencin po vsej državi po enaki ceni na kilograme v neomejeni količini. Zanimivo pa je, da kartel prodaja bencin večinoma na kilograme, dočim prodajajo trgovci bencin na litre. Torej so te tri družbe prevzele neko obvezo za tretjega, to je za trgovca, trgovcu pa diktirajo kilogramske cene po svoji mili volji. Mahinacije kartela so pa še vse hujše. >Trgovski list« je trdil, da je dobila rafinerija na Reki, ki je dobavljala Dravograjski rafineriji nafto, enkratno odpravnino 6 milijonov lir in stalno letno rento. In to vse zaradi tega, da ne bi prodajala jugoslovanskim trgovcem svojih proizvodov. Podoben aranžma je napravil petrolejski kartel tudi letos z rafinerijo : Aqui-la* v Trstu, ki se je obvezala, da n*1 bo dobavljala ničesar več v Jugoslavijo. Prav tako je vezanih nad 20 rumunskih tvrdk od jugoslovanskega kartela, da ne smejo dobavljati našim trgovcem. Vprašamo se lahko, po kakšni poti dobi kartel denar za take visoke odškodnine. Prepričan sem, da bi si naša država lahko prihranila dovolj deviz z izvajanjem j strožje kontrole nad karteli. Vsakoletni dobički petrolejskih družb so ogromni in gre- | do v milijone. Kje pa imajo te družbe svoje dobičke investirane ali naložene? Te družbe morajo imeti ogromne denarje na razpolago. V prvi vrsti je torej potrebna stroga kontrola nad petrolejskim kartelom in družbami, ki baje izkoriščajo naša ležišča nafte, nakar bo lahko odpadla sleherna omejitev v potrošnji bencina in nafte. Ogromna bi bila škoda, če bi hoteli omejiti naš avtomobilizem, ker ne bi bili prizadeti samo lastniki luksuznih vozil, temveč bi bilo prizadeto še mnogo huje naše gospodarstvo. Vsa trgovina v tej stroki bi zastala in bi morala odpustiti svoje uslužbence. Močno bi bili prizadeti tudi avtobusni podjetniki in ves tovorni promet z avtomobili. Vsa ta podjetja preživljajo številne družine, ki bi prišle v bedo prav pred zimo. Prizadeta bi bila najbolj država sama, ker bi iz:a pospeševanje tujskega prometa v našem mestu kmalu začela delovati ne glede na to, da zdaj ni sezona, saj je propaganda skoraj še bolj potrebna pred sezono kakor v sami sezoni. Sicer pa ima odbor tudi dovolj drugega dela, ne le propagandnega. Odbor je bil ustanovljen na podlagi zakona o mestnih obCinah (§ 95) in uredbe o pospeševanju turizma (či. 4) Naloge odbora so predpisane v pravilniku. Namen Turističnega odbora je pospeševanje tujskega prometa v Ljubljani, a razen tega m ra opravljati vse tujsko prometne posle za mesto. Predvsem predlaga mestnemu svetu načrt letnega delovnega programa m kako bi bilo treba financirat: ta dela. Če bi mestni svet ne sprejel odborove^a predloga, ga mora občina poslati v 20 dneh po zavrnitvi banski uprav; v odločitev. Odbor tudi predlaga uvedbe maksimalnih in minimalnih cenikov v gostinskih ob ratih, kakor tudi za sobe, postrešeke, avtobusne in avtomobilske vožnje itd. Odloča katere sobe. kdaj in po kakšnih pogojih so dovoljene v najem gostom. Odbor bi naj tudi skrbel, da bi vladala sna^a in red ter da bi upoštevali zdravstvene predpise v vseh lokaiih, kopališčih in javnih krajih. Odbor bo vodil tud- statistiko o tujcih in evidenco o sobah ter bo dajal pojasnila o gostinskih obratih, prevoznih sredstvih in zadevah sploh, ki zanimajo goste. Organiziral bo prireditve, ki bodo lahko služile pospe;c\anju tujskega prometa. V ta namen bo morala mestna občina dati primeren znesek iz rednih prora čunskih sredstev. 2e iz tega lahko sprevidimo, da ima odbor mnogo dela. ki je prav tako težko ka kor odgovorno. Pričakujemo, da bo jav nost tudi obveščena o načrtu letnega delovnega programa, ki bi ga naj sestavil odbor. Seje odbora baje doslej še ni bilo. Pravilnik določa, da predsednik skliče sejo po potrebi. Turistični odbor sestavlja 5 zastopnikov mestnega sveta, 2 zastopnika Zveze za tujski promet v Sloveniji in po en zastopnik banske uprave. Zbornice za TOI. ljubljanskega velesejma. Združenja gostinskih obrti v Ljubljani, direkcije državnih železnic, Aero kluba, Avtomobilskega kluba, uprave policije, mestnega fizi-kata, predsednika olepševalnega odseka. Slovenskega planinskega društva, Zimsko športne zveze in Društva za ceste. Zastop nike mestnega sveta, med njimi predsednika in podpredsednika TO, izvoli mestni svet iz svoje srede za tri leta. Med tem; člani mora biti vsaj po en zastopnik tehnične stroke (stavbni inženjer ali arhitekt) in en zdravnik. Zastopniki ustanov, uradov in društev so rxjsvetovalni organi odbora. Pravilnik predpisuje, da sejam odbora prisostvuje kot tajnik odbora in referent načelnik pristojnega oddelka mestnega poglavarstva, po potrebi pa tudi drugi uradniki. Na sejo odbora je treba vedno vabi ti tudi predsednika mestne občine. K po sameznim sejam lahko povabijo tudi strokovnjake in zaslužne delavce za pospcSjC vanje tujskega prometa. Pravilnik predpisuje pod okriljem širše ga odbora tudi ožji odbor, ki ga sestavlja jo člani mestnega sveta. Ožji odbor sklepa le o manj važnih, a nujnih zadevah. Vendar lahko odloča v posebno nujnih primerih tudi o važnejših zadevah, a pozneje mora zaslišati mnenje širšega odbora. Razen ožjega odbora lahko delujejo še posamezni odseki, ki jim TO pod vodstvom članov mestnega sveta poveri posebne naloge. Stalni odsek odbora jc olepševalni. Predsednik tega odseka je stalm referent v Turističnem odboru. TO podpira po svojih finančnih zmožnostih olepševalni odsek Jean cT Agraive$: Napad na Kanton Tišino temne noči so presekali prestrašeni kriki... Pri francoski bolnici je zapela v poplah hripava trobenta .. Na reki so zatulile sirene vojnih ladjic. Strašen krik je nastal na neštetih kitajskih džunkah. Miss Audrev Scottova se je prestrašeno prebudila. Bila je vsa prepotena, čeprav so ventilatorji brezhibno delovali. — Torej jc bilo res možno? Torej se je ponoči uresničil napad japonskih letal, ki so se ga bali od trenutKa. ko so se izkrcale V Amoy mikadove divizije? Njena prva misel ie veljala očetu, slepemu očetu. Profesor Leroy-Scott, eden najbolj slovečih poznavalcev kitajščine, ki se je bil naselil pred štiridesetimi leti v Kuang Ceu, spominjajočem na prijazne kentske hišice, je odločno odklonil konzulov dober nas ve', naj se odpelje v Hong Kong. Od-klonil ga je zato, ker njegovih stvari ni bilo mogoče na tovori ti na patnike, ki to bili doslovno prenatrpani. Vojni položaj pa je postajal vedno slabši. Prestrašena Audrev jc pogledala v sosedno sobo, ki je bila pustila njena vrata odprta. Starček je spal spanje pravičnega. Prestrašeni kriki so postajali vedno glas- nejši. Po ulicah je begalo zbegano ljudstvo. Torej to niso bile sanje. Naglo je ogrnila haljo in odhitela k oknu. Do nje je prihajal val razburjenih glasov. Razlegala so sc vojaška povelja. Naglo je odprla okno, ne da bi odvrnila pogled od svojega očeta. Slepec je sovražil svež zrak in zato se je bala, da bi se ne zbudil. V bližini so hitro ugasnili luči hotela Concordia. Iz sosedne koče je planila bela postava, nesoč v naročju jokajoče človeško breme. Gotovo je bila dojilja Merrilovih z nedavno rojeno Jannie. Tudi gospa Merrilova ni mogla odpotovati z zadnjim transportom, kar je le počasi okrevala po nevarni porodni vročici. V burno noč se je razlegal ropot. Novi napol oblečeni prestrašenci so hiteli mimo njenega okna in eden izmed njih ji je za-klical: — Letala so že tu! In vea upehan je izginil za vogalom ulico. Kar so prerezali temo svetlobni stožci, prihajajoči iz tatarskega mosta in zamahnili so PO nebu liki ogromni arhangelski meči. Nad mestom so zabučali bombniki, kakor grmenje v poletni nevihti. Zarožljale so strojnice... Od vseh strani so jo zaslišalo krčevito streljanje. Miss Audrev Scottova je stala bosa in drhteča pri oknu, podobna kamenitemu kipu, nesposobna za vsako mirno misel. In naenkrat je ni bilo več tam, kajti odnesla jo je bila bomba, ki je bila porušila pročelje hišice. Od prijazne sobice, kjer je spal slepec, je ostal samo napust v nihajoči steni. Bomba je bila razklala hišico na dvoje. Velika postelja z baldahinom je stala samo na nekakšnem prizidku, na delu razklanega poda, podprtega s tremi nalomljenimi trami. Iz postelje se je razlegel prestrašen glas: — Audrev! Audrev ni mogla več odgovoriti. — Audrev! je zopet zaklical starček in zbral vse sile, da se je dvignil. Iztegnil je svoje dolge, koščene roke in krilil z njimi obupno po zraku. Njegove brezizrazne slepe oči so zrle stekleno predse. — Audrev! Audrev1 Kaj se godi? Odgovori mi! Kje tičiš. dekle moje? In navzlic čudni slabosti, ki ga je obhajala, je poskušal zlesti iz postelje. S stopali se je bil že dotaknil preproge, pa so ga prijeli krči in zgrudil se je nazaj na blazine. Vse se mu je zazdelo naenkrat čudno. Ljudje so kričali kakor blazni čisto blizu njega, pa jih ni mogel razumeti Močno pokanje in prasketanje je pretresalo ozračje, kakor podesetorjena nevihta. Toda vse to je prihajalo do njega kakor iz velike daljave, kajti v ušesih mu je čudno hučalo. Kdo neki je zakuril ogenj, ki je prasketal tako blizu in ki ga je njegov dim neprijetno žgečkal v nosu. Odkod se je vzel ta močni prepih? Kaj so kričali ti ljudje? Ka ko se je moglo zgoditi, da Audrev ni bila pri njem kakor vedno, da niti na njegove klice ni prihitela? Ker slabost ni popustila, se je plazil, kakor je pač mogel po rokah in nogah tja, kjer je domneval, da so vrata. Dim ga je malone dušil. Saj mora vendar reči Audrev, naj zapre to prekleto okno in ozmerja vrtnarja, da je zažgal pred hišo suho travo. Nič več mu ni bilo po volji, odkar mu je visoka starost odvzela vid. Audrev gotovo spi. PonorčevaJ se bo iz nje, ko jo zbudi. Ne da bi vedel, ne da bi slutil, ne meneč se za prestrašene krike ljudi, zbranih okrog tlečih ruševin, se je plazil naprej po ozkem prizidku v praznino... Letala so metala zadnje bombe na Kan-{ ton. in mu iz svojega proračuna določi letni j kredit, največ petino svojega proračuna, Pravilnik predpisuje, da bo mestno po-i glavarstvo dalo odboru pisarno in da bodo i pisarniški stroški kriti iz postavk za splot-I ne, v občinskem proračunu določene stroške, a ne iz zneska za tujski promet. Ako bi se pokazala potreba, bi TO Lahko ustanovil skupno turistično Dfiaroo s turističnimi organizacijami. r--..-i.a menda ie ni ustanovljena, ker o njenem delu nismo se nič slišali. Ker ima pravih k pravno moč že, odkar ga je potrdil mestni svet m odobrilo nadzorno upravno oblastvo, menda ni \-eč nobenih ovir za rodno delo odbora. Iz Krškega — Dve žrtvi Martinove nedelj)©. Ko se jo vračal v nedeljo zvečer 26letni Alegro Franc od svoje sestre iz vasi Cesta proti Guntam v spremstvu Arnška Antona iz Gunt, sta ju napadla približno sredi pota dva neznanca, ki sta ju začela obdelavati s koli in sta komaj še ušla napadaJeema, Alegro trdi. da je spoznal v napadalcih ne kegra š. J. in E L toda ta dva zanikata, da bi bila napadalca. Alegro lana težke poškodbe in je bil prepeljan v krško bolnico. — Istega večera je bil napaden Re-telj Jože v Z.enjah. kamor je Šel po kuipci-ji. Ko je stopi iz hiše, kjer je kupoval les, sta ga napadla iverin Albin in Gabric Janez. Oba priznavata, da sta ga napadla, pravita pa, da sta mislila da je nekdo drugi in da napad ni bil namenjen Retlju. Oba napada se bosta obravnavala prod sodiščem. *• — Hitro prijet tat. Nedavno smo poro čali. da je posestnik, Bonu Vinku v Krškem odnesel njegov hlapec Skalicki več oblek in razne malenkosti v vrednosti din 2000. Te dni so prijeli nepoštenega hlapca v Zagrebu, kjer so ga takoj vtaknili v zar por in zdaj zbirajo podatke o nJem. Baje ima še več grahov na vesti. — Avto ga Je podrl. V četrtek se je vršila sodna deložacija 74-letnega Kerina Janeza iz Vel. vasi. ker mu je bilo pred kratkim prodano posestvo in se ni imel kam izseliti, a je rok že potekel. Zadnji trenutek je poskušal še svojo srečo in je skočil na kolo ter se odpeljal proti Krškemu, da bi posredoval pri odvetniku dr. Golji. Ker pa je bil slab vozač, je bila vsa cesta njegova. Kar naenkrat pa je pri vozil za njim neki avtomobilist, ki je opozoril s hupo Kerina, tega je signal s hupo le se bolj zbegal in je zavozil naravnost pod avtomobil, ki ga je odbil v stran. Kerin ima le lažje poškodbe, a ga je avtomobilist naložil na svoj avto in odpeljal v krško bolnico, — Prepoden napadalec Ko se je te dni prebudil okrog pol desetih zvečer kočar Kartuš Franc, je opazil na svoje veliko začudenje, da se plazi proti njegovi postelji neznanec. Takoj je skočil s postelje in zagrabil neznanca za rokav. Neznanec se mu je pa iztrgal ln pobegnil proti Krškemu. Vse je kazalo, da gre le za privid ali sanje, kajti kdo naj bi napadal ubogega kočarja ln zakaj. Toda Kartuš Je pokazal na vratih sledove noža, s katerim Je neznanec odprl zapah vrat tn se splazil v sobo, v kateri so spali poleg zakoncev se otroci in ženina mati. Prinesel je celo izrezan odtis neznančevega čevlja, V tem je pa zvedel, da se je mudil istega večera pri Cerovškovi Tereziji neki Jeran Rudol, vojaški obveznik. Ker je kazala sled čevlja, da bi mogel biti to vojaški čevelj, je orož-nistvo zaslišalo tudi Jerana, ki Je spočetka tajil, da bi brl vlomil v Kartusevo hišo, končno pa je le priznal, da Je bil on, da pa je bil namenjen le h Kartuševl ženi. Koliko je resnice na tem, bo pokazala preiskava. Zadava se bo obravnavala Se pred sodi- ščem. Iz Brežic — Sitmarijanski tečaj. Poročali smo že. da se bo vršil pri nas sa marijanski tečaj. Prijav je še malo, kar dokazuje, da se na zavedamo velike dolžnosti, ki nas čaka posebno v času vojne vihre. Tečaj se bo pričel, če bo zadosti prijavljencev v začetka prihodnjega meseca. Prijavite so čim prej. — Tatvine koles so zadnje čase vse bolj pogoste in so tatovi kaj pridno in spretno na delu. Oblast jim je za petami, vendar pa se znajo prav dobro skriti. Bogoiin Jožefi, služkinji a Brezini je bilo ukradeno s hodnika gostilne Deržič v Brežicah novo moško kolo znamke »Victoria«, zeleno ple-skano. tov. št. 1.278.433. vredno 1200 din. in sicer l. t. m. popoldne. Prav tako je izginilo krojaču g. Gerjeviču Francu 14. t. m. okoli 10. ure s hodnika izpred njegove delavnice moško kolo znamke »Kosmoa*. tov. št. 5.101.472, črno pleskano. vredno 600 din. V nedeljo 1°. t. m. zvečer pa jo bilo ukradeno Kraglju Francetu, zidarskemu mojstru v Brezini iz čakalnice »NarodV-nega kina* v Brc?'cah moško kolo znamke »Barodella*. tov. št. 918.688, skoro novo, zeleno pleskano z dinamo in električno svetilko, vredno 1200 din. Orožni št vo je takoj uvedlo preiskavo in obvestilo o tatvinah vse stanice brežiškega žand. voda in blif-nje žand. stanice v hrvatski banovini. Oči-vidno gre v vseh teh primerih za iste zlikovce. Zračni vrtinec and tnclai21din mestom Is Mehike poročajo, da je silen tornado opustošil mesto Vallarto v državi Jaliacu. Sedemdeset kis jo popolnoma podrl in bilo je tudj mnogo človeških žrtev. Stran 6 >SlOVrN$KI NAIOOi,**8*4- »• novembra 1*3». Stev2nQ Moč angleškega zračnega orožja Kako je organizirano angleško vojno letalstvo In kako se razvija zdaj, ko stoji najtežjimi nalogami Piloti Havvker Hurricane letal Angleško vojno le'a'stvo. ki je v sedanji vojni doprineslo že več prepriće\a'nih dokazov svojih sposobnosti, je pomemben primer naglega in učinkovitega razmaha m-oSi pod demokratskim s:ftemom. Kakovost in duh te vrste orcžja sta se že dovolj izkaza'u v zračnih manevrih v avgustu. Cb izbruhu vojne se je lahko angleško zračno brodovje zoperstavilo vsakemu drugemu zračnemu brodovju na s\ - 'u. V pet;h letih od 1935 do 1939 se je število vojnih leta! v Ang'.iji pcpetori'o ;n vendar ni ta rapidni porast prav nič vplival na kakovost motorjev letal ali pilotov. V naslednjih vrsticah hočemo opisati napredek m splono or£an*zacijo angleškega vojnega leta'stva: ne bomo se pa dctakniii njegovih uspehov v vojni, ti govore sami zase. Organizacija Angleško zračno brodovje je pod povelj-sivoin zrak<,plovnega m'nistrstva. Razdeljeno je v domača in prekomorska poveljstva. Kontroa nad vsem zračnim bro-Jov-jem je poverjena »zračnemu svetu« (Air Ccuncil) pod predsedstvom ministra za zrakoplovstvo. Šest domač,h poveljstev tvori ako zvano Metropolitam Air Force. Ta so razdeljena po območju svojih nalog. Tako imamo poveljstvo za bojne pilote, za bombnike, za obalo, balone, vež-banje in obrat. V teh poveljstvih so manjše formacije, označene kot skupine. Te zopet obstojajo iz stanic in eskadril. Razen tega ima Anglija prekonior .ka poveljstva. To so organ:zacije po geogr,\fskih vidikih. Tako je na Malti sredozemsko poveljstvo, v S n^apuru pa poveljstvo Daljnega vzhoda. Razen poveljstev doma in v prekomorskih deže'ah ima Anglija še poseben oddelek za zrakopovstvo, ki sodeluje z an-g'efko vojfko. Mornarica ima svoje letalstvo, Flcct air Arm. Vojno poveljstvo Za zračno obrambo Anglije je izključno odgovoren vrhovni poveljnik vojnega pove'jstva. Njemu niso po Irejene samo bojne eskadrilje, temveč tudi baterije pro-tileta'skih topov, reflektorske čete, balonske eskadrilje in opazova'ni zbori. V mirnem času so podrejene te različne panoge zračne obrambe različnim vodstvom: protiletalsko topništvo vojski, opazovalni zbori policiji. V vojne svrht pa sodelujejo pod vrhovnim voo>tvom celokupnega zračnega brodovja v obrambo Londona in ostale Anglije. Poveljstvu bombmkov je podrejen del vojnega leta'stva, določen za ofenzivo. Obalno poveljstvo vodi poizvedova'ne skupine. Te imajo svoje sedeže na kopnem, toda njihov dc'okrog leži v prv* vrsti nad morjem. Ba'cmki komandi ic podrejen baknski zaporni sistem, obsegajoč zdaj večino velikih angleških mest. Izučbeno poveljstvo je odgovorno za novince, dokler niso dodeljeni eskadriljam. Naloga obratnega poveljstva je enotno usmerjen je pre skrbova'nega. re'eva'nega in popravilnega sistema vojnega leta'stva. Naraščajoča moč O moči anglekega zračnega brodovja seveda ni mogoče poročati. Njegov razmah v mirnem času nam pa omogoča jasen vpo- g'ed v mogočne pomožne vire, s katerimi Tazpolaga. Leta 1935 je imea Ang'ija 580 bojnih letal. Po predvojnem načrtu za 1. 1939-40 naj bi se dvignilo to število na 2370 v domovini; tem naj bi »e pridružilo najmanj 5(K> za prekomorsko službo in gotove bližje nespecificirane edimce. Leta 1935 je imela Anglija 31.000 aktivnih in 14.750 rezervnih pilotov. Leta 1940 bo iz-vežbanh 150.000 aktivmh in 104 000 rezervnih piotov. Leta 1935 so zna ali stro ?ki za vojno leta'stvo 17.000.000 funtov šterlin^ov. Proračun za leto 1930 pa poro ča 240,000.000 funtov šterlingov. O proizvodnji letal niso objavljene nobene številke, vendar pa lahko omenimo, da je Anglija proizvaja'a leta 1918 mesečno 3500 letal in ie več leta'skih motorjev. S pomočjo donrnionov bo lahko Anglija nedvomno sčasoma proizvaja'a še več. Roko v roki s številčnim naraščanjem zračnega brodovja je Sel velik napredek dobivajo navodila pred poletom v tehnčni uspasobljenost'. H:trost, akcij ki radius in bojna moč angleških letal se je znatno zboljša;a. Sp.tfire in Hurricane le-[ taia so eno^edežn. enokrilniki z 8 stroj-I nicami in hitrostio okrog 650 km na uro To niso robena posebna rekordna letala, temveč normalna vojna letala. Hitri bombniki so tudi pride b li na kakovosti motorjev in hitrosti Njihov akcijski rad us poL.namo nekoliko po letošnjem poletu Wickers Wellesley bombnikov v A\s'ra-lijo. Preleteli so progo cd Ismailie v Egiptu do Darvvina, v Avstraliji djlgo nad I 11.700 km ne da bi se spustili na tla Težki bombniki lahko prelete 4800 km d Igo progo s koristnim tovorom 2 t^n in hitrostjo 400 do 500 km na uro Razen b mb-nikov in bojnih letal izdelujejo nosebna letala za izvidniško službo nad obalo ter za sodelovanje z vojsko in mornarico. Angleški bombnik tipa Vickers Wellesley Izdelovanje letal Sedanji moerčni razmah proizvodnje letal se ie v zadnrlh 5 letih skibno Driorav-ljal že vnaprej Naiprei ie b la dana zastopnikom letalske industrije pobuda naj svoje tovarne razširijo. Dalje so bile pozvane nekatere avtomobilske tovarne naj zgrade nove tovarne, ki so bile zgrajene in opremljene na državne streške Te tvrdke delalo po načrtih, ki iih ie zasnovala letalska industrija Toda v c bratu njihovih tvornic so iim ble debrodošle dolgoletne izkušnje v množestveni proizvodnji. Take tvornice so bile prvotno označene kot »skladiščne tovarne« in obratovati so začele 1. 1936. Toda z razmahom storitvenega programa se 1e pokazalo, da ti ukrepi niso zadostni. Od takrat so posegle v delo velike strolne tovarne Razen tega prozvaia še cela vrsta pomožnih družb letala, ki se zbiralo v osrednjih tovarnah, V splošnem gre proizvodni a takole: Letalstvo označi svoie potrebe, tehn;čni štab prenese te zahteve v specificirana naročila, potem r>a industriia zasnuje in gr^di letala, motorie in instrumente, ki jih končno oreVkusijo v eksperimentalnih in znanstvenih poskusnih i stanicah. Posledica vseh teh priprav ie bila. da se je proizvodnja L 1938 podvojila Ob izbruhu vojne so se začeli uveljavljati skrbno zasnovani načrti elede močno ooveča-ne oro'rvodnie Toda s tenv v noedino^ti sesajoč'mi prod^kciiskirni načrti v Angliji, še niso izčrpana srpstva za nove-čanie letalske ind'is*riie Ze nred vomn so b'la da^a naročila 73 '•'dMovanie b^mhni-kov v Kanadi in tam kikor tudi v Avstraliji nastaiajo nove tovarne. Letalsko moštvo Posledica razvoja letalstva je bila, da imajo posadke zdaj mnogo več dela. Večje posadke so postal** tako nujno potrebne. Razen teg« zaposluje letalstvo za vzdrževane in opremo svojih letal moštvo. Izšolano približno v tridesetih poklicih. Večina teh mehanikov se je izučila v vojaških tovarnah, čeprav so bili nekateri sprejeti v letalstvo že kot izučeni in njihove skušnje so morale biti samo prilagođene novemu okolju. Zdaj se grade šole. da pride pod streho večje s*e" ilo V1 vrsti orožja pri-stopivših mož. Za rednim vojnim letalstvom ie stalo pomožno *Auxiliary Air ForcevstrpiHp Nove Ze'nndii** ln Angliie. To ie d^leVos^žen načrt in n-iP2 l*»t Razvilo sp le l«*ta i*. Ro-«-qJ Ft^Hne Porns in Roval Naval a jr Service Ob koncil ts^'fto^^no ^Bo-fn*1 i** H'o r»niTv«oč-PP^° 7~r«' ^»-»o hmr'n^'TP r*t\ s^'ctn Med leti 19*>n i-n iq.?o t> bilo 7nptno s^rč^no. k^r je HT^fr>^ii-., vlada r»^«»ia. da nr'dp do snloAne razorožitve in trajnega miru. Napredek angleškega vojnega letalstva od leta 1935 je pa presenetljiv. Kakovost angleških letal. navduSenie in prilagoditvene sposobnosti njihovih po*»»dk in mehanikov, ustvarjala moč ar»g-?e?kih inženiriev in pomožnih virov v dominiomh ki so biM zdaj mobilizirani vse to k*»že. da ni daleč dan. ko ho anedes^o zrr»čno brodovje ne samo p^ropmhna sMa kar ie t**ko in tako že Zda1. tem^pč* na ■{Tno<*n»»-*se ^r«^no orožje sveta, kakor je bilo leta 191 S. Steklo lažje od vode Moderna tehnika si mnogo obeta od nove vrste stekla Moderna tehnika si prizadeva odkriti nove snovi. Namesto kosti ali roževine se rabi umetna drevesna smola, ki v mnogih primerih nadomestuje tudi les ali kovine, vča si stopi namesto lesa jeklo, namesto navadnih kovin se rabijo lahke zlitine, namesto opeke in kamna cement. Zdaj je prišlo na vrsto tudi steklo, iz katerega hočejo nekateri strokovnjaki izdelati novo snov, tako da bi se dala obdelovati kot les ah kovina. Poskuse so začeli delati že pred 50 leti in končno se je posrečilo izdelati takozvano napihnjeno ali vzhajano steklo To je steklo, ki je tako rahlo, kakor recimo svež kruh aH goba. Luknjice v per-ivu povzroči ogljikov kisik, ki se razvije med kvašeniem testa. Pri pečenju se testo strdi. a plin še ostane v njem. ker Izpuhti iz njega prej ko se pecivo sesede. Na podobnem pojavu sledi izdelovanje vzhajanega stekla. Navadno steklo se izdeluje s topljenjem zmesi iz kremenčastega peska. sode. sulfata (glauberjeve soli) in apna. Pri topljenju se tudi razvijejo iz te zmesi plini, ki steklovino napihnejo, samo da izpuh te prej, preden 1e topljenje končano. Napihnjena steklovina potem zmanjša svoi obsea: nidblfžno za eno petino. Kako je torej nanlhnitl. da nastane iz nje luknjl-často steklo? Našli so dva načina. Pri prvem ostanejo v steklovini maihnl mehurčki plina. Navadno iih je ničel odstotek po teM vendar pa lahko napinn#»gimi člani kraljevske rod- 20 ,etih svoleca delovanja le razdelil-« or-bine. Mednarodna organizacija za zaščito ganizacija na Švedskem in drugod po svetu otrok je bila ustanovljeno takoi po vojni. nnd eno milijardo švedskih kron v gotovini, da bi priskočila na pomoč milijonom bol- i oblekah in živilih. Cerkev iz kamenite dobe Na zapadni obali škotske, tam. kjer sega Clvdeski zaliv skoraj do Glasgovva so naleteli v mestu Clvdebank na presenetljivo arheološko najdbo. Odkopa!i so hram, v katerem so našli mnogo pokopanih ln sežganih trupel iz kamenite in bronaste dobe. Odkrili so pet razl:čnih vrst posod, mnogo orodja in raznih kamnov, pa tudi različne druge ostanke. Najdišče ima obliko kroga in meri v premeru 180 m Dobrih 60 m od središča so nedavno odkopali ostanke okroglega kamenitega zidu s premerom 13 m. V zid je bil vzidan velik kvader in na zunanji strani so našli podrt steber, izvirajoč najbrž iz oltarja. Ko so steber očistili, so se prikazale na njem zanimive serpetmaste risbe, poslikane črno in rdeče. To je prvi primer, da so našli na angleških tleh lepo klesan in poslikan steber iz pradavnih časov. Mnogi najdeni predmeti so edinstveni in kažejo na visoko tehniko. Nekateri so nedvomno fetiši. To so glave govedi, izklesane iz kamna. Hram ni imel strehe, iz njega se je odpiral pogled na nebo. Med kot zdravilo Glasilo francoskih čebelarjev je priobčilo v eni svojih zadnjih številk zanimive podatke o zdravilnem učinku medu in njegovem pomenu v ranocelstvu. Med zavzema ali bolje rečeno bi lahko zavzemal v človeški prehrani važno mesto. Za eno izmed zdravilnih lastnosti se mora med zahvaliti železu, ki ga ima v sebi Železo je pa neobhodno potrebno za čiščenje krvi. Nemški profesor G. do Bunge trdi, da je v dveh funtih medu približno 3/100 miligrama železa. Tudi v ranocelstvu je bil med znan in mnogo uporabljan že v srednjem veku in celo stari Rimljani so že poznali zdravilnost medu. Plinius poroča, da je z ribjim oljem pomešan med zelo dobra maža za rane. V hamburški bolnici Rdečega križa so pred leti preizkušali med kot zdravilo za rane. Ugotovili so. da med hitro čisti tudi najtežje rane. zacelitve pa ne pospeši. Za rane je priporočljiv med pomešan z ribiim oljem. Navadno se rabi olje polenovke. Tako dobimo mažo. ki rane dobro čisti in tudi celi. Med se tudi mnogo uporablja proti kašlju. Glasilo ukrajinskih čebelarjev pri-občuje en tak recept. V krpo belega platna, ki jo moramo poprej prekuhati, zavežemo narahlo 125 gramov lanenega semena in ga skuhamo v vodi. Temu »lanenemu čaju« primešamo sok treh limon, potem pa osla-dimo to tekočino s pol kilograma medu S tem sredstvom odpravimo tudi najhujši kašelj. 193c* vročine V vel:k h mestih kjer vozijo tramvaji, vidimo pogosto var-'en*e tračnic s pomočjo tako zvanega termita. To je zmes v piah zdrcbljenf»ga aluminija z železni tim eksicom tudi v pra5ku. Ce termit na primeren način zažgemo. začne alumin J v n^em goreti. Pri tem se pa ne spaja s kisikom iz zraka, temveč potegne nase kisik iz žeieznatega oksida, tako ia » « tem iz tega oks da izloča železo. Spajanje aluminija s kisikom je tako navrlo da se razvije pri tem vroč'na do 3.000 stopinj Izločeno Železo je tsko razbeljeno, da ga lahko takoj porabimo za varjenje tračnic. Aluminij z železrrtim oksidom pa n' edina zmes s pomočjo katere lahko dobimo visoko temperaturo. V kemiji poznamo mnogo podobnih zmesi in neka cere lahko razv'jejo §e mnego višjo temperaturo. Te zmes se dajo sestavljati po n-a'ednji vrrti kov^n: kalcit, natrij, kalij, al um ni j cink, železo, nikelj, svinec, med srebro, živo srebro p^tna zlato. V tej vrsti se da z vsako pre/Snjo kovino zloc'ti kovina Iz oksida naslednje kovme. Pri tem se razvi- ja tem višja temperatura, čim bclj sta oba kovni v vrsti oddaljeni druga cd druge. Ce pogledamo kje stoji ahamm j, vidimo, da lahko z njim izločamo ne Gamo želelo, temveč deloma tudi cink — z razvojtm nižje temperatur^ delamo tudi n:keij >vi-nec. med itd. — z razvojem vedno višje temperature. Ce pripravimo recimo termit, kjer vzamemo namesto žeieznatega oksida kisik-modi, se razvije taka VTOt na. da se zlečena med hipoma izpremenl v pare in eksp!od:ra. Največji učinek lahko dosežemo z zmesjo kalcija, z -ksiefam zlata Tu lahko dosežemo temoeraturo do 1.900 stopinj. V praksi pa taka zmes ne prihaja v poštev. zlasti ko zadostuje tu za raztopitev tudi najtežje topljivih snovi zmes kakor je recimo natrij z železnatim oksidom. Zdra«ila za bogate in revne Iz receptarija 12. stoletja je razvidno, da so bila za ljudi razi čnega socialnega položaja tudi različna zdravila. Tako so predpisovali bogatim ljudem kot odvajalno sredstvo v prašek zmeto ra bar baro, siromakom so pa dajali kar odvajalni kis. Prav tako so dodajali zdravilom -ladk'>r al. med Bogatim, ki jih Je mučil revmatl-zem, so priporočali natiianje z oalzamum, siromakom pa mazanje s svinjsko mastjo. Bogatim, ki jih je mučila naduha, 00 priporočali komplicirano pijačo t romakom pa sok iz kuhan h grških kopriv. Kraijem so predpisovali za abcese n^ke redke zejiščne korenine. Tudi plemič- ln bogataši so smeli uporabljati to zdravilo. Siromakom je pa zadostovala «amo svinjska mast Zdravila za bogate so asorall biti ne samo zdravilna, temveč tud1 v vsa-kemp ogledu prijetna. Pri siromak h se pa na to niso ozira.d. Ta razl;ka v zdravi in za bogate in revne je b la najbrž v skla u z življenjskim razorom srednjeveškega človeka, ki bi se mv zdelo čudno. Sa bi re ljudje različnih družabnih slojev zdrav Ji z enakimi zdravil'.. Zanimivosti Alkohol in torej tudi alkoholne pi*ača ub'jejo v človeku med drugim tudi pogasi smisel za čas, tako da se mu dozdevno podaljšuje. — Trtna uš. ki so o nii m i.si'k, da je v NemČij zatrta je v zadnjih letih zapet uničila več sto hektarov v nogra-dov. zlasti na Badenskem. — Najstarejša, mirovna in zavezniška pogodba izvira iz leta 1272 pred Kristusom. Sk>nil jo j« egiptsk kralj Ramses Meri a m on s het-sklm Hatušilotn. — Pri avtomobilskih nesrečah je po ameriških statistikah mnego kr:va tema. Na čas od 18. do 6. o Ipade 60 odstotkov vseh nesreč, od 13. do 18. samo 14 odstotkov po 18. uri pa nirasa Število nesreč vsako uro prib1 ž^o za 7.5»/*. — Prvo kocrmet'čno operacijo, pri kateri je Šlo za nadomestilo nosu. uš^s. ustnic tn drugih delov obraza, je naoravtl sic !s't z^ravn k Bronca že v 15. w*o1?tju. — Za, ribolov na Japonskem pogosto upo-aH a-jo morske vrane, privezane na vrv1c?h ln z obročki okro^ vratu, da ne morejo no-žrrati večjih rib. Rn moiski vran uiame na uro do 15o ribic. PRHA Snubeč: Malim da je vam te va*a hči povedala, kak-na čustva gojim do nje. Smatram jo za krono vse era stvarstva, za biser, za nežno krhko rožo Oce: Ne, tega ml sploh ni omenila Povedala mi je samo, da ste kontno »prijeli«. ŠKODA — Pomisli možiček najina hči se je danes prv č sprla s svojim možsm. V spomin na ta dan je zaaadla jablano. — škoda, da tudi midva nisva delala tega, imela bi ie ogiomen sadni vrL Siev. 2*Q »SLOVENSKI NAROD«. ». novembra Kje so kali bolehanja nase srednje šole V vrstah brezposelnih zavodov in kandidatov menijo, da sta kriva prcnspotnj—«t razredov ter pomanjkanje učnih moči Ljubi isns. 25. novembra Nedavno tega so v vrstah brezposelnih profesorskih kandidatov in kandidatih j z redkim veseljem sprejeli na znanje še dokaj nje število namestitev. Toda v teb vrstah, ki so se po dolgem čakanju vendarle enkrat vsaj ma'o zredčile. jih je se ostala kopica obupanih, ki niso dobili dekreta v roke. O naSi srednji šoli se je že veliko pisalo in razpravljalo: ti n drugi razlogi so bili naštevam, padla so takšna in drugačna mnenja o razmerah m govori se celo o hudi krizi, v kateri se srednja so! a nahaja Zakon o srednjih šolah iz 1. 1929 se niti še ne izvaja — poznavalci trdijo, da je celo v kričečem nasprotju z dejanskimi razmerami — pa že davno padajo novi predlog' za temelp.te reforme, ki bi bile potrebne Zanimalo nas je izvedeti, kako mislijo o tem v vrstah brezposelnih profesor-sk h kanJidatov m kandidatinj: to so mlaci' ljudje, z diplomo v roki. čakajoči le na to. da jih pošljejo polne goreče vneme na delo ln ker so to obenem ljudje, ki bodo prei ah slej vzeli nase dolžnosti in odgo-vi m >sti za uspeh ali neufpeh naSe srednje šole smo povpra'evali med njimi, kako in Izvedeli smo naslednje zanimivosti, ki g' tovo zadevajo v črno vpra:anje nagega sre.lniega šolstva. ŠTEVILKE JASNO GOVORE... T m'ad: ljudje z diplomo v roki a brez dv a ne p'eziio po oblak h. ampak govorilo s številkami. Te jim živo dokazujeio, la >ra razmeram na srednji šoli. k' jih ži-C samo kot neznosne, kriva predvsem dva ga\na v/r ka 1 prenap«>'ni^no«t v zavo-d h in razredih 2. pomanjkanje učnih moči M.-dtcm ko ie 'tevilo učencev od leta do leta «fa n>, nara:ća!o. ni od 1 1932 naraslo v i*kcm razmerju tud; število profesorjev Prva pos'td'ca tega je bila. da so po-sarricznt predrnefe poučevali nestrokovnja-lc- la št- ravnatelji »krče veli pouk da »majo korai vsi profesorji neparane nadure, k iih zakon * dovoljuje le za *kraine primere Ker od 1 1932 v potrebnem številu niso več nastavljali novih profesorjev, je odr'ei narjvča'a tudi bre?p<->se'nost med kan 1 dan O hiperprodukciji med njimi n«.h:n resen čVvek več ne besedici, čeprav K-"zp,iaelnih v vsej držav, nič manj kot 1200 5 no v S1 ven'ii ie brezpose^m prof kandidatom 163 med nj;mi 33 pedagogov, k' rrmajo izg'edov zaooslitve niti na sred-nbro sitirran'h je vsega 17 SE VTS1 D.* MOKLFIEV MF^: VOLONTERSTVO KANDIDATOV Tem m'adim ljudem ki jim je takole poleno kakor kažejo pravkar navedene številke pa se še priključuje p^sled'ca sklepa nar-^ 'ne skup č;ne \? marca 1 1^38. ki tena otna vsotica vp'iva'a na z de'om preobremenjenega m'a lega pclacfoga in predmetnega učitelja? Moral bi živeti njegovo živ- ljenje in delo pa bi bilo pač to. kar se s 600 din napraviti da Rekli bomo in ne zgrešili: ti pouka, zaradi položaja, v katerem bi se nahajali, pač ne bi mogli dvigniti na višji nivo. Ta bi zlezel še niže. Ali pa b tak amandma mogel rešiti vsaj brezposelnost v vrstah kandidatov? Amandma dopušča največ po 5 voionter-jev na eno šo!o Srednjih Sol je v državi 180. od tega li v Sloveniji Na vse^ šole v državi bi jih torej spravili 900, v Sloveniji pa 70. Sloverci bi mogli volontirati le v Sloveniji. Tu je jasno. Ostalo bi brezposelnih torej samo nam še vedno 100, če-tud bi huteli volontirati. A če še računamo, da na naši filozofski fakulteti letno diplom ra povprečno 50 slu-ateljev, vidimo, da b: kliub volontiranju. ki že itak ne nudi nobene eksistence brezposelnost še vedno naraščala iz leta v leto. Mimo drugega pa b» vokntiranje — ki se mu kandidati solidarno povsem upravičeno upiraio — imelo za posledice še manj rednih nastavitev kakor jih je bilo doslej Da bi bila mera polna pa amandma niti ne daje nobenega ]armtva za gotovo namestitev po opravljenih letih volontiranja Po treh letih dela garanja in odpovedi se neplačani volonter spet lahko uvTSt* tja, od koder ;e pr^el- med brezposelne. Za volont^ranje te vrste, kakor ga ie skenila narodna skupščina, so brezposelni profesorski kandidati povprašali /a mnenje odlične pedagoge strokovnjake in šolnke Vse izjave so si bile edme v tem. da bi bi lo lzvaiame amandmaja skrajno nesocial no do brezpose'nh zra\fn pa b %t poslao šalo razmere na srednjih šolah kamoli iz-bolj-'aio' Brezposelni sami — iz Ljub'jane, Beo^ra da tn Zagreba — so se «»orili prot- uzako nitvi amandmaja kolikor so se le mogli. Prosveta se ga v začetku tega šolskega 'e-ta res ni poslužila. Toda ostal je še vedno v miznici in brezposelni trepetajo v strahu. da bi se ga spomnili in ga uveljavili Profesorski kandidat, ki so ga navadili 3 n ce-lo 41etnega čakanja na namestitev po opravljenih študijih, pa bo moral potem delati spet tri ieta zastonj. Bo torej človek, ki bo z diplomo v lepa straiil bled to obupan 6 do 7 let okrog. Redke pre motne bi podpirali pač starši, vseh bi to nase. toda kdo bo vzel nase breme tistih brez sredstev? Ali zanje uveljavljanje takega amandmaja ne bi bilo porazno? Nedavne namestitve, pri katerih Je prišlo na račun 70 Slovencev, so prinesle v vrste brezposelnih veselje in zadovoljstvo, pa naj so bile namestitve kakršnekoli. Toda ta imenovanja, ki so bila v očeh brezposelnih — ie par let podobnega nevajenih — velikega obsega, so vendar v vsem svojem »obsegu« zamašila le največje luknje. Brezposelni menijo, da bi se še marsikaj dalo izboljšati in urediti: Mnenja so. da predvsem manjka gimnazij. Če bi jih postavili zadostno število, bi kand datom ne bilo treba čakati leta in leta Dela bi bilo dovolj »a vse. Kandidati-nje pa še posebej ugotavljsjo. da imajo piedm>st še vedno moški pred ženskami. In vendar je število slušatelpc na filozofski faku'teti že nekaj let sem »talno višje od slu:ateljev! Brezposelne kandidatinje pa se nadejajo, da bodo odjjovorni ljudje, ki danes odgovarjalo na njih vprašanja po nastavitvi z nasvetom »Porjčte se, mož ie poklic!« šli stvan do dna in da bodo našli bolj primeren nasvet ob dejstvu, da le n. pr. že brezposelnemu profesorskemu kandidatu — torej možu — njegov poklic brezposelnost in ne profesura. Torej ali naj brezposelna profesorska kandidatinja sledi nasvetu: »Mož je pokbc!« in si vzame za moža — najprimernejše svojega tova-i--a brezposelnega profesorskega kandidata? Torej odgovorni gospodje: ste mogli misliti resno?! ;?Subar ji" niso dobili obleke Se en rotovški proces zaradi obleke za ljudi, ki ao bili iz mesta izgnani Ljub'jana. 25. novembra Pred mVim kazenskim senatom se je mora! včeraj zagovarjati meseni služitelj O. Ludovik. Predsednik senata je bil s. o. s. Ivan Brelih. obte Žnico je zastopal državni tožile^ Branko Goslar, obtoženca je branil dr Pretnar Obtoženec je izjavil, da se ne čuti krivega, ako mu obtožnica očita, da si je prUržal denar, katerega bi moral piačati za obleko, katero bi morali dobiti iz mesta izgnani ljudje, ki jim v Ljubljani pravijo »šubarji«. Potepuhe in obsojence ki jih policija ali sodnija izžene iz mesta za določeno dobo ali za vedno, mora mestna občina udpre-miti v pristojno domovinsko občino Preden so prenovili šentpetisko vojašnico v zapore m tam namestili tudi odgunske zapore, so bili šubarji zaprti v masistratni kehi tam v prvem nadstropju, izgonski urad p.i je bil v Mestnem domu dodeljen mestnemu socia'nemu uradu. Obtoženec je imel opravka s šubarji v toliko da je nakazoval denar za dnevnee ki so jih dobili us'užbenci. ako so izgnance sprcm'jali v domovinske občine. določeval je, koliko ljudi naj sprem'ja izcnance in je tudi nakazoval denar za obleke ki so jih morali :ubarji dobiti če so .men svojo obleko razcapano. L 1930 je bil obtoženec dude ljen odgonskemu odde'ku. Š!o je predvsem za obleke, ki bi jih morali iubarji dobiti Ugotovili so namreč, da nekateri izgnani ljudje niso dubili lepše ob'eke od magistrata a računi za te oble kc so bili predloženi m zneski izplačani. Obleke je magistrat kup. val večnoma na starini. GleJe na izjave nekaterih šubarjev da nisu prejeli boljše obleke, čeprav je bilo zap'sano, da so jo preieli, je obtoženec izjavil, da so to sami star šubarji. ki jim ni dosti verjeti, ker so krimina!m tipi. Obremenil pa je obtoženca z'asti lečar Ludovik Jezovek. Obtoženec se je zap var-jal, da se hoče Jezovšek ma'čcvati nad njim, ker sta se oba potegova'a za mesto ječarja v šentpetrski voja'mci in je obtože nec mesto dobil. Ko je obtoženec dobil dekret za to mesto, pa je Jezovšek obtožencu zagrozil, da ga bo ovadil. Tako se je tudi zgodilo. Nada'je je obtozVca trd^a. da le obto ženec neupia^ičeno dvignil dnevnico, ko je bila iz mesta izgnana neka Štefka. Po ra čunih sta Štefko sprem'jala dva uslužbenca in sicer obtoženec in še nekdo drugi, v resnici pa je Štefke spremlja! samo obtoženec in še to samo do Brežic in ne do Za- greba, kakor bi moral Olede tega očitka je obtoženec trdil, da je spremljal Štefko prav do Zagreba in da je bilo spremstvo dveh uslužbencev potrebno, ker je bila nevarnost da Štefka čeprav je bila stara komaj 18 let, pobegne. Obtožnica je tudi trdila, da je obtoženec ponaredil podpise na potrdilih o sprejeti obleki. Šubarji so morali potrdit:, da so dobili boljšo obleko. Po predpisih bi morali prejem potrditi le d ve drugi priči, a to se ni prakticiralo. Sodišče je zaslišalo štiri priče Po dolgem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo, da je obtoženec kriv. ker si je prilastil denar za ob'eko, ki bi jo morali dobiti šubarji in sicer v osmih primerih v skupnem znesku 980 din, m to od l. 1031 do t 1°V> Zaradi uradne poneverbe »n zlorabe uradne lolžnosti je bil obtoženec obsojen na 3 mesece in 15 dni strogega zapora ter na 60 din g'obe in na izgubo častnih pravic za eno leto. vse to pa pogojno za tri leta Onro ščen pa je bil g'ede osta'-h točk obtožbe Obtoženec ima že 30 let službe in devet otrok. (JREH1 PODE2ELSKFGA DON JUANA 5e let stari Franc Rak, rojen v Pureberju pn Nevljah, je kljub svoji starouti še ved no od sile podjeten pri dekletih. Med glavnu razpravo prot njemu se je izkazalo, da je imel več ljub c hkratu, a prav to ga je pogubilo Ena izmed ljubic ga je ovadila, da krade, ko jo je zapustil in si izbral drugo. Tako so prišle vse Rakove tatvine na dan. Mar bi Kak ostal zvest svoji Špeli, pa b' še danes užival a" obodo. Ni hujšega kot zamera pri ljubici. Ne br držala jesika maščevala se bo in povedala vse grehe. V tatvinah je bil Rak prav tako podjeten kakor pri dekletih Krade! je v Zgornjem Kašlju, v Vevčah, prčmog iz vagonov v Zalogu Ko so preiskali njegovo barako. *o našh vetnhe nekaj nakiadenega blaga in kar se km praznih denarnic Ko so Raka aretirali, se je skušal izmazati a tem. da je simuliral padavico, a to mu oi tako uspelo kakor delo z vet r i hi in zapeljevanje deklet Ko so ga orožniki peljali v ljubljan ske zapore, je hotel skočiti v Ljub'jamco pa so ga zadržali. Kaznovan pa le bil za rad' tatvin že osemkrat, vseh kazni skupaj pa so na teli v kazenskem listu kar 28 To pot so mu prisodili 8 mesecev strogega zapora državljanske pravice pa je izgubil za tri leta, Nedelja* 26. novembra. 8.00: Jutrnja poaarav. — £06: &remei »atlrje fantka«. — 9: Napoveul, pou-cćdo. — 9.15: Jrrenoa cerkvene glaobe lz> trnovske cerkve. — 9.46: Verao govor ipiior VaJerijan Učak). — 10: Slov-cnake naioa-na (jjuoooe). — 10.15: Sol stični koncert. — 11: Zvoki za odoih: Brata Ooioba ^rata na dveh harmonikah, vmes plošče. — 12JO: ForocUa* objave. — 13: Napovedi. — 1S.02: NsoedjaOU koncert radijskega orkestra. — 17: Kmet. ura: Stanovsko za-atopatvo atov. kmeta (inž. Suhadolc Jež). — 17 30: Veselo popolene. Igra K me j k i trlo. vmes poje g. Mirko Premelč. — 10: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: M. Vatrovč, prvi srbski arheolog in muzeo-tog (dr. Miodrag Grfcic iz Beograda). — 19.40: Objava. — 20: Martin D Jfnko Ob 251etnici smrti. Napisal Ježa Vomberger. Izvajajo čila nI radijske Igralska dmz ne. — 21: Spominski koncert ob 251et«ci smrti Davorina (Martina i Jenka. Sodelujejo: Molku oktet , g. Mirko precnelč g. prof. Pavel Blvlc !n radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 2213: LahlcJi nog naokrog (ploaos). ponedeljek, 27. novembra. T.00: Jutrnjl j^oarfrav. — 7.05: Poročila, — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (P'o-aos) dO 7.45. — 12: Veseli bolgarski na-pevi (plodce). — 12 30: Poročiia, objave. _ 13: Napovedi — 13.02: Radi,siti Ara- meL — 14: Poročila. — 18: Zdiavsrtvo mladostne dobe: Poki ena pripi-ava za Življenje (dr. Anton Breeelj). — 18 20: Drobne fltvarl za vesele ljudi (ploAče). — 18 40: Primorska v času p: osvetljenega absolutizma (dr. Joža Lovrenčič). — 19: Napovedi .poročila. — 1920- Nac. ura: 100et-n!ca rojstva dr Radiča (Kosta Popjvič tz Beograda). — 19 40: Objave. — 19 50: Več manire — brez zamere (Fr. Gove-kar) — 20: Ljubljanski godalni kvartet. — 2045: Koncert rad jskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Piaana Sara (plošče) — •jrorelt, 28. novembra. 7.00: Jutrnjl poadrav. — 7.05: Poročila, — 7.15: Pisan vence k veselih zvokov (pio Sča) do 7.45 — 11: Šolska ura: Našim Izseljencem, akademija. Izvaja I. dekl meščanska iola v Ljubljani. — 12: Pcskocru ce (ploace). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opol anski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: Oblak pr severnih Slovanih (plošče). — 18 40: Zgodovina — božji načrt (Fr. Terseglav) — 19: Napovedi, poročila, — 19*0. Nac. ura: Kordun, geografski m etnografski pregled (Du^an Simar-cija Iz Zagreba) — 19.40: Objave. 19 50-Deset minut zadeve. — 20: Grle?: Sona ta v G-duru, op. 13 za vlohno :n k^vir (ploace). 20.30: ^Fantov8kec. Pesmi ljubezni in zvestobe Sodeluje rajski .ti oš ki oktet in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cltrašku trio >Vesna«. Sreda, 29. novembra. 7.00: Jutrnjl pozdrav. — 7.05: Poročila, — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Španske pesmice m plesi (plošče). — 12.30: Poročila objave. — IS: Napovedi. — 1302: Resni zvoki m veseli ritmi (ploSce). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: a) Narodno obrambno delo 'n mladina < prof E. Boje), b) Za mlade naravoslovce (Miroslav Zor). 18 40: Kmet, izobrazba in šola (dr. Vinko B u-men). — 19: Napovedi, poreč la. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za tele.*mo vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 19 50. Fotograf ran Je v naravnih barvah (Fr. Brjd). — 20: RubinJtelnovi dvospevl (Poldka Zupanova, V. Rudolf) s »premlevanjem klavirja (prof. Si vic) — 20.45: Plesna glisba (plošče). — 21.15: Komorni p haTnl tno (V. Campa flavta, M. Ravbar klarinet in G. Lopam k fagot). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Tamburaški septet (St. Kahne). CetiteK, 30. novembra. 7.00: Jutrnjl pozdrav. — 7.05: Poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Ljudski napevt (plošče). — 12.30- Poročila, objave. — 1300: Napovedi — 13.02: Salonski kvartet. — 14: Poročila. — 18: Radostni zvoki. Sodelujejo dekliški zbor »Vlgredc in *adijsk orkester Dirigira: Sijanec. — 18.40: Slo-venščna za Slovence (dr. Rudolf Kolar č). — 19: Napovedi poročila. — 19 20: Nac. ura. Nacionaln značaj našega sladkovodnega ribarstva (di Slavko Mužinfč iz Beograda). — ^9 40: Objave. — 19 50: Vzroki izseljevanja (Rozman Jože). — 20: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«. — 20.45 Reproluc.ran koncert simfonične g'asbe — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Pete*, 1. decembra. 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Sol.ska ura: ProHlava naročenega praznika izvaja Ljudska sol a Moste (govor petje, recitacije). — 10: Prenos ia ljubljanske stol- nice. — 11: Koncert jugoa«ovenake gtasfce (radijaki orkester). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Bežigrajski pevski abor. — 14: Po naJln gorato In dolnah (ploSCe). Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure. 17: Medved: Viljem Ostro vrta ar. zgodovnska .gra (Izvajajo člani radijske igralske druaine). — 19: Napovedi, porociiA. — 19.20: Nac. ura, — 19.40: Oojave. — 19.50: Mlak a. je vi aoraai mp^m. (dr. Josip VVester) Sobota, 2. deorrobra. 7.00 Jutrnji pozdrav. — 7.05: Poročila* — 7.15. Pisan vanček veselih zvokov naj ploSoa v vencku donijo, za lep in zabaven spored poskrbijo. — 14: Poročila — 17: Otroška ura: a) Dr. B. Mogajna: Račko in I. ja. 9. bran e - Bere avtor sam. b) Pa vdiha, lutkovna Igra (člani rad igT. drutine). — 17.od: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust gTa radijski orkester. — 18 40: Po-gover^ s i oslušalcl. — 19: Napovedi poročila. — 19 20: Nac ura. — 19 40: Objave. — 20: O zunmji pol'tki (dr. A_ Kuhar). — 20 SO: Vesel Z:\alsk1 krog (Strelec). Pisan večer. Izvajajo člani rad. IgT. družine Jožek ln Jeiek. Praznik v Kn;$ličevi tovarni Kamnik. 24. novembra G Tone Knaf^ič lastnik velike tovarne usnja v Kamniku, je *e ob raznih prilikah obdariva! svoje uslužbence. Tako jim je za zadnji novč in novo leto razdelil 25 000 d;n Sedaj pa se mu je zopet nudila prilika, da je ponovno dok.ua! da *o mu najbližji oni s katerimi ie tudi največ skupa i in ki mu pomagajo ust\aijati. G. Knaflič obhaja M'etn'co svojega ud*>tvovanja v uanjar-sk stroki Vsak njegov us'užbenec je dobil po 200 din kot darlo m 10°/« povišico plače s 1 novembrom Ra/umljivo ie da jo tudi ta plemenka ge**a g KnafliČa rhudi'a polno zadovoljstvo med delavstvom. Delavci. me|2ovi uslužbenci so mu iskreno bvs'ežni. ima ;o vanj polno zaupanje in se mu bodo z vestnim in marljivim delom na?lep?e oddolžili. G Knafliču k iubileju tudi na*e čestitke, niegovs uvidevnost do delavstva pa nai bi nasa posebno v teb ča»ih se obilo posne-malcevl Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. panonsko moravski knez, 8. žensko ime. 10. pogo;na členlca, 12. rusko mesto, 13. osebni zaimek. 14. zver. 16. oot v sme eru 17. Lisinskega opera, 18. afriška reka. 19. valuta azijske države, 20. Odiseleva domovina, 21. obdelano zemljišče, 23. veznik. 25. ploskovna mera, 26. predlog. 28 predlog. 29. lad Jaka pogonska naprava, 3L nadomestil na redilna snov. Navpično: 2. eg pčansko božanstvo, 3. ^tar slovenski veznik, 4. vilićenje (geografski pojm), 5. mlada kravica. 6. predlog, 7 srbsko mesto. 9. ljudomrzec, 11. dva enaka samoglasnika, 13. kazalnl zaimek, 15. dalmatinsko mesto, 16. Sunka. 22. dva enaka soglasnika. 24. vrsta pesnitve, 26. m o* k o ime. 27. prislov kraja, 29. osebni sa mek. 30. oziralni zaimek. ReSitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Tarapolua, 9. erar, 10. Boka. 11. kokot. 13. ar, 15. nad. 16 ko, 17. nat, 19. dan, -u. Bogatin, 21. kip. 22 sin, 24. on 25 par, 27. na, 28. potok, 30. aziL 32. kolo, 34. barometer. Navpično: 1. teran, 2. Ar (argon), 3-rak. 4 Aron. 5 obod, 6. Lot, 7. uk. 8. salon 12. Kalafat, 14. rab'.n, 16. Kanin. 18. top, 19. dis, 21. Korab. 23. nabor, 25. polo, 26. roke, 28. pir, 29. Kot, 31. za 33. le. 36 NOŽ. XI JE U G AS VIL SOLNCE FANTASTI^KN ROMAN Začuje se zamoiko Šepetanje. Nežne besede »e mhlo ližejo in vrte pred Hemnovimi ušesi. Ni treba biti genij, da spoznaš, da sta to zaljubljenca. Zaljubljenca. Hcranu je včerajSnji dan izpuhtel do polovice 12 glave. Taka neumna, absurdna misel, da bi mogla biti Havlova žena Paulusova ljubica! Po trezni noči je Heran zapodil to misel od sebe kakor Delimo v soln-nem jutru od ostudne krastače. A zdaj? Zopet. Krastača je prilezla in se povsem zaupljivo podrsala pod Heranov obraz. Toda od znotraj prihajajoče besede so brez gmote in mesa. v šepetu ne moreš prestreči njihove barve in značaja Ne da se uganiti, kdo se skriva za njimi In njihova vsebina se odmika prisluškujoČemu ušesu Pro^hm vas. kako moreta govoriti zallubHenca v i>tT-u, ki je bila pred njim noč kakor solnce pred rcxi? Hc rrnova iy*trt*^1fvoet n*» nomo meje. DiTim vaju, držim — izdajalca in upam, da bom lah':o poravnal z vama ta račun. — Zelenka... Zares? Ali je prav slišal? Prvič In takoj potem je 7^'i-oj r*i7i^-i?ie izgovorjeno to im^> lrugič Nr vHn° Inica mu ie pretresla glavo. Toxcj ^endai zdaj ni več dvoma. Ce moreš, pa razumi, človek božji. In oba sta v .ijeguvem stanovanju. Glavo bi stavil, da nobena žena nima tako rada svojega moža, kakor ona... ona, ta beštija, Ha vi a. Vedno se je delala, kakor da je angel, ljubezniva iu sladka, Sam bi jo nosil na rokah. Bože, bože, kakšne so ženske! Na vse zadnje me tudi moja Hanka prav tako vara s hišnikom ali Šoferjem. Toda ne. to ni mogoče, to je žalitev nas vseh ... vseh mož. In če ne more Havel, bom plačal jaz zanj. Ali pa imam pravico do tega? — Ha, imam, imam — kaj bi pa storil, če bi bila to moja žena? Nič? Prekrižati roke? Ne, bogi. e, tega pa že ne. Ona, ona ima pravico ljubiti ali sovražiti me. Toda nezvesta mi ne sme biti — za to je zakon. Lahko se ločiva, lahko si podava roke, toda tovariš... za mojim hrbtom, to je podlost, ki mora biti kaznovana. Toda kako naj vem, dali je to povedala Havlu? Vidiš fant, čemu se razburjaš? To ni tvoja stvar. To more biti samo pripomoček za razjasnitev nekaterih stvari, ki se tičeio tebe. Ni slabo, da to vem. Dva človeka vstaja ta. Sta kakor vazi, do vrha polni sladko duhteče tekočine. Komaj se je dotakneš z dihom, ie teče Čez rob. Nežno Šušleča obleka izdaja trenutek, ko se loteva svoje naloge. A nežnejši kosci njene toalete si naravnost blaženo oddahnejo, ko se dotaknejo njene prekrasne polti. Sklenila sta oditi zdaj v nleno stanovanje. Proti vratom se plazita liki vlomilca. To je cel obred, preden se soba odkriža njune navzočnosti. Vrata so o«*ala nezaklenjena in stena je vedno samo priprta. Ta stena •. • Eh, gotovo sta pozabila nanjo. Mar jima je prišlo na misel, da bi ju utegnila Izdati, je pomislil Heran, kajti on ne ve. da je bila njuna današnja noč nesluteno presenečenje za oba, toda bolj zanj. Zdaj obleži ob razgnojenl razpoki z dlanmi pod glavo. Zopet potežka dogodek v roki. Ali je mogoče prodreti vanj? Človeška duša je obsežna, zelo zamotana. To tu obsodiš z enim samim zamahom roke — in morda je to neizogibno povelje, morda celo pravična stvar. Eh kaj, vsak človek mora hoditi po svojih stopinjah. Samo po tem, kako se to kaže meni. morem nresojati ... kajti nekakšno merilo moram Imeti. In to je najzanesljivejše. Kar se Heran vzravna in zleze skozi razpoko v Paulusovo stanovanje. In takoj k vratom in na hodnik. Za njima. Njena vrata. Gong je lahno zapel. Dolgo nič, toda Heran je potrpežljiv. In šele potem se odpirajo centralno nred njim vrrta. — Klanjam se! — pravi Heran Ironično, — Dober dan! — Milostiva, oprostite, da vas motim, toda danes je že tretji dan, ko nisem govoril s vami. Ta Čas se je moja vznemirjenost povečala in novi razlogi so se porodili v moji glavi. Lepo vas prosim, milostiva, pretehta fva še enkrat, ne prevzemajva lahkomiselno nase tolike odgovornosti. — Prečrno gledate na vas, gospod Inženir. — V temi tudi drugače ne gre in prepričan sem da bf tudi Pauius zdal delil moje mnenje. — Ko sem zadnjič t njim govorila, včeraj, Je še vztrajal na tem, da ostane tema. — Kaj, če bi ga poklicala, milostiva. Jaz sem bil pri njem, pa ga ni doma. Mislil sem, da je že tu. — Ne, tu ga ni. — Njen glas ni niti zadrhtel, bil je pri tej grdi laži miren in prijazen tako, da bi bil mogel staviti nanj glavo. In prav ta pobarvanost njenega glasu je silno razkačila Herana. Na zunaj je ostal miren, zlovešče miren. Umetno je podaljševal molk, ki je bil zavladal po njenih besedah. Pri tem je skušal prestreči glas, ki bi bil izdal Paulusa. Pa ni bilo nobenega ... — Mislim, da čisto dobro razumem, zakaj je tema, — je dejal naenkrat nekoliko ostreje. , Gotovost njegovega srca je pobledela. Te besede so mogle pomeniti mnogo in Zdenka bi bila dala marsikaj za to, če bi bila vedela, kaj prav za prav misli. — Tudi ta tema ne bo večna, — je dejal neodločno. — Ne bo, milostiva. Sklenil sera namreč prevzeti t«i novelistvo. Na svojo odgovornost prižgem solnce, ln sicer čim prej. — To se pravi, da odpovedujete pokorščino, — je vprašala trdo. — Zdaj je vojna, milostiva. Pridružujem se belim. Svetlobo hočem imeti. Govorim v imenu milijonov ljudi, čeprav me v to niso pooblastili. — Lahko bi se sporazumeli na pogojih premirja. Cemu bi se borili med seboj, če se naši interesi vsaj v nečem ujemajo? Zlepa bomo še največ opravili. — Da, zato ponovno prosim, da bi se posvetovali /si trije. — Pokličem torej gospoda Paulusa. — Saj on je vendar že tu, milostiva. — Kaj mislite s tem? Stran 8 »SLOVENSKI N A K O De, •obeta, as. ferm 199*. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posene] Preklici izjave oeseaa L)in i.—, davek poseoej. Za pismene odgovore gleue uihuIj oglasov |e ireDa priložit) znamko. - Popustov za male oglase oe priznamo. Pernice sever rudolf — Marijin trg 2 tzgotovim na želje tako. pc .zDin perja Razne I'LIML m PTH vedne v veilki i z d » r i oa razpolago raz no Beae«ui bi) pai laveh poseoej rs «ju .a nisi 4net»ek Sv— Uin. PK\OVKSTNA VINA tet prstno Žganje si nabavite po sieviećin konkuienčmh cenah namizno oelo liter din s.— srbski prokupac > > 8.— nziing > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— Portugalka > > 10.— s sladka > > 8.— jabolčni k sladki > > 5.— traminec > > 12.— lingač > > UL— žganja: troptnevec > > 24.— siivovka > > 24.—■ bnnjevec > > 34.— rum > > 86.— boiovnlćar > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča Butfetc J. Jeraj, nasi Mmka Videnič, Ljubljana, Sv Petra c 38. 42. T. Najlepše in najbolj praktično darilo za Miklavža je brez dvoma otoaa ana Stane samo din 360. E. ZAKRAJŠKR Miklošičeva cesta št. 34 Za avto — motor trošarine prost bencin se ne dobi. pač pa 80% ceneje vozite, če predelate motor na ogeljni plin. Vsak bencinski ali »Diesel« motor za avto ali stabilni motor specialno predelamo na pogon z ogljem. Približna poraba 2 kg oglja ali 1 1 bencina. Zahtevajte ponudbe: Rupar Janez, škofja Loka. — Izrežite in shranite zaradi naslova, ker boste rabili mogoče pozneje. ~~ MALI OGLASI V »Slovenskem Narodu« imajo * i g u r t d uspeb I ivan magdič krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za idočo sezono. 3262 ~~ SIHE SLIVE prvovrstne, razpošiljamo: 100 kg din 400. 50 kg 210. 20 kg 90 din Orehe, dobre kvalitete, razpošiljamo: 100 kg din 580, 50 kg din 300 — vse franko prevoz po povzetju. Braća Paro. Lukavac, Drinska banovina. 3265 ULIiKKIlS P LASCI S din *S0v— vse vrste dežnih plaščev trenč-kotov sukenj. toplega perila tla čudi po priznano nizkih cenah p r e s h e r. Sv. Petra c, 14. 50 PAK EN ri.AfS.JE ažurtranje vezenje zaves perila monogrumov g umorili Velika cm loga ppria po 1 din »Julijanac, Gosposvetska c 12 S 1 Svež** najfiiifiše norveško ribje clje 17 lekarne dl G P1UCUL1JA v Ljubljani se priporoča oledim ln slabotnim osebam ENO A J.UOOviftAFJICA KUPIM m Beseda 50 par davek nošene j tiai"-miSi sr.espk § 1 Mn TOVORNI AVTO rabljen, majhen kupim. Ivan presern. Kranj. 3266 POUK Beseuči >u pg!ejte si čevlje za nemirne dečke! izdelani so la boksa a ir»"j^"1'—1 >odlati In petami. ji!:!iiiniiariiirmuHiiniiiiini«(isyyim Pozor! 2 uspehom zdravim na Katerikoli način pokvarjene nohte to Klstranjujem Kurja očesa orez krvi in bolečin v Kopališču n otela Slon. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjei sem io tudi že več let uspešno izvrševal. Posk usi te i Dekani« »■■■■■■■■■ZMMlihniHni^iUiMHNUitH^ -«iiiffflfnmwmHwtirtmrtm tapetništvo JAGER FRANC UIBUANA. SV PETRA CESTA 17 — TELEFON «0-4« nudi najcenejše otomane od din S50.—, žimo od 26.— oin. Velika izbira madrace v. cauch-aot. volne, gradla ln blaga za prevleko pohištva. »IV. STROJI NAJ NO VEJ Al OTR. VOZIČKI m o T R T O I C I RJI m R L I g g II V. STROJI N igračni vozički, skirojl. avtomobilčki, kolesni ded TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA Karlov ška c 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 Cenlk i franko! Makulaturni papir proda uprava „Slovenskoga Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. S 5451—44809 Ti dražestni čeveljčki iz mehkega usnja s toplo podlogo bodo nudili otrokovim nožicam udobnost ln toploto. 78635—634 Gumijasti ženski čevlji za dež ■ toplo flanelasto podlogo ln srednjimi petami. Okrašeni z okusnim patom. □t 7225-44 Kupite te tople In udobne copate Iz fllca. Imeli boste vedno suhe noge In obvarovali se boste prehlada. 783.:~ Moderne ženske ga lose lz lakirane gume 8 srednjo peto. Zapenjajo se zelo lahko s patentnim gumbom. M52 f>;»134 Moderni zimski čevlji Iz usnju, kombinirani s suknom ln okrašeni s krznom. Imajo usnjene podplate In »»red"*« pete. 26W- G1120 Posebno udobni čevlji lz finega boksa, nad nartom okra&eni z oku-snim jezikom. Prilegajo se dobro na vsak kostum. 9620 47751 Moderni moški, bogato okrašeni Čevlji Is črnega ali rjavega boksa, derbi fazone z usnjenimi na »kvb prisil lini podplati ln m širokimi usnjenimi [tetami. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL 5 je Izdala tele zanimive knjige, ki vam bodo prijetno skrajšale dolgočasne jesen ske dneve in ki so zelo primerne tudi aa darilo: Ravlfen; ZGODBE BREZ GROZE Klabnnd; PJ0TR • RASPUT1N Ravlfen; ČRNA VOJNA Thompson t SIVKO Malerieva: RUDARSKA BALADA Nase cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici najcenejše slovenske knjige kljub temu pa so vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi opremljene Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. Prt broširanih knjigah računamo za omot to poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1.50 din. Naročila sprejema in jih takoj izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 5 Urejuie Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran // Za upravo in inseratni dal lista Oton Christot ti Vsi v Ljubljani