271. Številka.
I Llflbljunl, i prttfc ZS. mnrtn
um. ičio
Iskat« *s*k dam popoldce lx*rxem*l -m4#M> ta praznike.
ffnsarau • Prostor 1 m/m X 54 m/m za tnale oglase do 77 m/m višine l K,
od 30 ml m višine dalje kupčijski In ara dni oglasi 1 m/m K 2*_, notice,
poslano, preklici, izjave In reklame l mJm K?-. Poroke, zaroke 80 K*. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—» Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai te prilofi znamka sa odgovor.
Opr 'VBfifro
»Slov. naroda" ln „Marodai TIskarni«'
ulica s t. 5, pritliftao, — Tatafaa it 394.
Enanova
„SU*aaakl Varan'  vat|a v MaaHfami la po poitl i
v Jopoalarill:
celoletno naprej plačan . K 180 -polletno90*—
3 mesečno. 45 -
1     . ....... 15-
V laoae rastroj
celoletno   • •••««
polletno ••••••• „120—-
3 mcaečno . , • • » • m 60*—
» 20*—
Pri morebitnem povrni a se ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki nai posl|eio v prvtć naročnino  vedno  UkWm* po nakjzniei Na samo nismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
*aro4a« KaaOora alioa Št. i, U ti
akfpiio optotoama lo podpisane ta sa
Posam+ina Itevilka velia 1 krono«
Poštnina platana v gotovini«
aaaai
Pohuala zvestim demokratom!
Volilno fcvobodo občutimo slovenski demokrati te dni v polni meri. Ni več le svoboda, amoak popolna brezbrižnost nasproti narodnim delavcem preteklosti. Tudi nedopustnih, če ne podlih sredstvih se poslužuje volilna taktika zoper demokrate. Z vnemo, ki bi bila umestneiša v pozitivnem delu za narod in družbo. In velikim? denarnimi izdatki mobilizirale so zoper nas strasti zavisti fn obrekovanja. Tem častnejse je za slovensko demokracijo, da ie oči-vidno sifajno odbila v ti volilni borbi vse napade in izide Iz volitev močnejša nego je kdaj bila. Ni je ubilo odpadništvo v vrste narodnih sociil-cev in Samostojne kmetijske. — Srečna jim pot. ki menjajo prepriča-Čanje kakor srajco. Videl sem v malo dneh. ko sem prepotoval volilno okrožje kot nosilec štajerske demokratske Hste. zopet na delu svoie zveste politične prijatelje iz davnih let
Oprijel! smo se narodne !n napredne zastave z Istim mladenfškim
navdušenjem kakor že pri mnogih volitvah. Borci za jugoslovansko misel v naši stranki so sicer deloma menjali uloge, nikdo nam pa ne sme biti izguljen.
Neobdelana njiva, naša jugn. slovanska domovina, dala bo vsem delavoljnim posla dovolj, in kdor se ni uveljavil tokrat, iskal ga bo narod, ki ima le iz vrst demokrutov upati opore na gospodarskem in kulturnem polju. Dolžnost me kliče \ Beograd in prepustiti moram svoiim prijateljem še zadnje volilno delo pred dnevom odločitve, ki bo za nas častna. Naše vrste so se tu pa tam zredčile. Pleve so odletele! Boljše za nas! Prestali smo v vročem ognju preskušnio. Vsi resni činitelii so nam ostali zvesti. Mnogo novih smo pridobili. Orem pripravljat v našo prestolnico pot svojim tovarišem, novim poslancem.
Na svidenje 12. decembra v Beogradu!
V Celju. 23. nov. 1920.
Minister dr. Vek. Knkovec.
Držanu! upokofencf.
Dan 2. novembra letos je bil res vseh vernih duš dan za državne vpo-fcojence. One, ki so bili tako srečni ali pa — neprevidni da so si preskrbeli postranski zaslužek, je doletelo veliko presenečenje: pismonoša jim je prinesel golo penzijo in staro avstrijsko doki ado, ki znaša v najvišjem znesku reci in beri 82 kron.
Ren je, da nravi nova uredba, da oni vpokojenci. ki imajo postranske dohodke nad 2000 kron mesečno, niso deležni ne 50% nega zvišanja sedanje dra-pinjske doklade in ne dnevnega rodbinskega prispevka.
Nazori o umestnosti te določbe so pa3 različni
Mo 'na, a Šepava je argumentacija da o*v vtiokojenci, ki so še toliko dela-
jma žni, dč si lahko pridobe postranske dobodk *oiim delom, niso toliko potrebni, kakor oni, ki nimajo takih po-l^hodkov. Če se tako sklepa, dvideti razloga, zakaj se je ta i-.-iesniiev napravila ravno le za vpoko-c Jn zakaj bi utesnitev ne veljala ravno tako za aktivne uslužbence? AH bolje rečeno, zakaj ne bi veljala v veliko večji meri za aktivne uslužbence? prav nobenega dvoma namreč ne more biti. da aktivni državni uslužbenec, ki je obenem n. pr. zdravnik, živinozdrav-nik, tehnik, stavbenik it<L, ter izvršuje svojo aurea praxls, kurira živino, izdeluje zasebne načrte, gradi stavbe itd., prihaja   cestokrat v inkompatibiliteto,
to je v navskrižje s svojimi službenimi dolžnostmi, če ima opraviti uradno s svojimi bolniki, z lastniki svojih spari jen tovc, s svojimi lastnimi načrti ali stavbami. Vendar sme aktivni uslužbenec vsa ta opravila nemoteno izvrševati ,— vpokojenec, pri katerem je vsak slučaj inkomp alibi litete popoVao-ma izključen, jih pa ne sme. Kje je ta logika? Če je taka utesnitev sploh umestna, morala bi pač veljati i za aktivne i za pen zij oni ran 8 uradnike enakomerno.
Z veliko večjo upravičenostjo se pa lahko trdi da je ta utesnitev tudi pri vpokojencih popolnoma neumestna.
Draginjska doklada ima namreč svoj izvor v pokojninski pravici, ta pa sloni na dogovoru, ki je bil sklenjen svojčas med uradnikom, ko je vstopil v državno službo, in med državo. Ni dvoma sicer, da je ta dogovor v bistvu javnopravnega značaja; vendar pa ima, v kolikor prihaja plača v po^tev, tudi znake zasebnopravnesra značaja v toliko, da si uradnik pridobi s pokojninsko pravico zajedno tudi inplicite in avtomatično že pravico do vseh nadalj-nih ugodnosti, ki so spojene s oojmom pokojnine. Vsaka utesnitev, ki ni veljala že pri nastopu službe, je zanj prav za prav pravno neobvezna in bi ga ne 6mela obteževati.
Če se torej uradnika - vpokojenca, ki je odslužil svoja leta ter si pridobil pokojnino, izključuje od pravice do po-
koj ninskodraginjšške dokiade radi tega, ker si je poiskal kak postranski dohodek, ki seveda, ne sme nasprotovati uradniškemu uerledu in čast, — ima taka izključitev naravnost znatSaj kaznovanja. Taka k*LZ£n je tem bolj neumestna in tem bolj nemoralna ker je izrečena že a priori, brez vsakega kazen-skopravdnega postopanja, osobito brez zaslišanja obdolženca, ki se ue more niti braniti Nemoralna je toliko bolj. ker uvaja država sama na ta način naravnost premijo za lenobo in sili svoje vpokoieno urndnistvo. da pohajkuje in nič ne dela; kajti kdor dela, ta bo kaznovan z ukinjenjtrm draginjske doklade.
Ta utesnitev stoji pa tudi v protislovju s koncepcijo cele uaredhe. Do-čim uvaja naredba na eni strani princip alimentacije za aktivno in za vpo-kojeno uradniištvo. na drugi strani zopet ta nrincip z utesnitvijo pobija. Kje je dv/slednost?
Nerazumljivo je tudi. zakaj se je takim \*pokojencem izplačala ravno stara avstrijska diaginj>ka doklada in ne vsaj ona draginjska doklada, katero so dobili z uredbo z dne 19. maja 1320 št. 243 U. 1. p. 313, prvotno sicer pač samo za mesec junij 1920 a so jo potem prejemali nekako molče tudi za nadaljnji Čas do 2. novembra.
Z ukinjenjern te povišane, do sedaj izplačane doklade, se je zgodila temu delu državnih vpokojencev krivica v pravnem in krivica v socijalnom oziru Pravno se jim je storila krivica, ^er sc si p iein. da i i m ;Ie finančna uprava ?zplu<V'Y?.!a te <]?kfa*fO pet T^t?vcev, že pridobili molče pravico tudi za nadaljuje izplačevanje in v pravno urejeni državi ne gre, da so državljanu pravica katero si je pridobil ali z izrecno zakonito določbo ali z molčečim privoljenjem oblastva. kratko malo odvzame. V socijalnem oziru je pa ukinjanje krivično, ker so vpokojenci računali na ta (večji) znesek in si unravičeno ustvarili nekak standard of life, kaiereaca sedaj ne morejo vzdrževati, ko se iim je izplačala le ena desetina tega, kar so dobivali do sedaj.
Sicer je pa vobče opažoti, da smatra naša državna uprava svoje vpokojence nekako za državljane druge vrste. Skozi vse tri uredbe dravinjskih doklad državnih vpokojencev se vleče kot rdeča nit določilo da povišbe doklad niso deležni oni. ki imajo razven pokojnine še kak drug dohodek* zlasti nova uredba razklada to na dolgo in široko.
Postulat vpokojencev je, da se predmetna utesnitev uredbo, za katero pač ni povoda, trkoj ukine, do tedaj pa prizadetim izplar-a ona draginjska doklada .katero so dobivali za mesec junij do vštetega oktobra. Tu ima pač Osrednji odbor Zveze javnih nameščencev hvaležno nalogo, da nesežo vmes in napravi primerne korake v prid svojih
prizadetih vpokojenih članov; zlasti I klicani, zavzeti se za pravične zahteve bodo pa tudi naši bodoči poslanci po-   državnih vpokojencev.
Politika In program demokratske stranke.
Napredno politično fn gospodarsko društvo za šentjakobski okraj ie priredilo sinoči pri Kavčiču na Pri-vozu lepo uspel volilni shod, na katerem sta poročala podžupan dr. T r i 11 e r in kandidat prof. Reis-n e r. Shod je otvoril in vodil občinski svetnik g. Likozar.
Podžupan dr. Triller ie pozdravil v imenu odsotnega g. župana šievihio zbrane volilce. nato pa slikal sedanji položaj. Primerjal ie današnjo politično borbo s sejmiščem, na kaiercm stranke na petih štantih ponujajo velilcem svoie blago. Pri največjem, ki nosi iirmo SLS. se prcK daja na videz slovensko barvano blago, a če se natančneje pogleda, se vidi. da sili na dan že črna podloga. Na ostalih treh se prodaja večinoma rdeče blago, na enem bolj kr-vavordeče. r?a drugem mani krvavo-rdeče, na tretjem pa rdeče blago, obrobljeno z narodnimi barvami. Pri zadnjem štantu, ki nosi firmo JDS. pa vidimo kot prodajalca častitljivega moža. ki stoji v službi naroda že nad 40 let. nad 30 let dehiie v občini. 20 let v deželnem zboru In ki je 6 let zastopal narod v državnem zboru. • bop-atil slovensko književnost z i: "brrrrm umetnfšk'h del. mož čistih rok. župan dr. Ivan Tavčar. Njemu pomaga profesor Reisner. čist. raroefen mož. katerega so klerikalci pred desetimi leti iztirali iz deželnega zbora, ker so se ga bali. Na trenem mestu stoi mlad naroden gospodar, ki bo s svojim spretnim raOTmom pripomogel h graditvi trdnih temeljev naše države. Na četrtem mestu pa stoji mož. ki je kljub mladosti dosegel v naši državi že visoko dostojanstvo ministra ln ki bo s svojirr' izknšniam? dobra opora žuraon dr. Tavčari*i. Nato je gosp. D*xJž"r>an obrazložil pomen in namen konstit^ante ter težkoče. ki jih bo treba rremagati pri zgradbi trdne, m^čiie države. Veliko navdušenje ie vzbndn? izjava, da JDS nikdar ne bo pozabila na svoje neodrešene brate onkrai meje. Končno ie g. podžupan v ostrih potezah začrtal vso podlost, katere se poslužuje klerikalna stranka v današnji politični borbi, zlasti na ostudno gonio, ki io uprl-zari^'o nrot' dauašn^emu nosilcu liste JDS g. dr. Tavčarju. Zavrača? ie z ogorčenostjo očitek »Slovenca«, da le dr. Tavčar kriv. da se Ljub-
ljanica ni regulirala, ter orisal križev pot. ki ga ie to vprašanje doživelo ▼ bivšem deželnem odboru, kjer ie neomejeno paševal dr. Šusteršič. Iz vsega početja klerikalcev in iz njihovega programa se vidi. da ne žele drugega, nego da se vrnejo stari ŠusteršiČevi časi z deželnim zborom, odborom in glavarjem, ki bi imel odločati o usodi naroda in posameznikov. Da se prepreči ta nakana kleri-klcev, je nujno potrebno, da se združijo vsi pametni napredni elementi in 28. t. m. pokažejo, da so za veliko močno, edinstveno, centralistično državo s pametno gospodarsko decentralizacijo. (Viharno odobravanje.)
Kot drugi govornik ie nastopil kandidat profesor Reisner. ki ie v krasnem govoru razvil svoj program, žigosajoč separatistične tendence SLS ter krivični družabni red. ki ga nameravajo uveljaviti razn! komunisti. Kot kandidat za uradni-štvo je izjavil, da se bo boril vedno za veliko, edinstveno državo, v kateri bo imel vsak sloj pravico do razvitka in kier ne bo nadvlade ene stranke ali enega sloja nad drusrkn. Končno ie zagotovil, da se ne bo oziral pri zastopanju interesov javmb in privatnih nameščencev na politično pripadnost posamnika. marveč da bo zastopal stanovske interese tako, da bodo zadovoljni vsi. — Tudi iTvaianja prof. Reisnerja so Izzvala viharno odobravanje, r- Predsednik g. Likczar se ie zahvalil govornikoma za niibova izvajanja, in ker se n! nihče oglasil k besedi. Je zakllučl! vrlo dobro uspeli shod. — Značilno le. da se je udeležilo zborovanja tudi nekaj nasprotnikov, a iim ie mirno in stvarno izva^anie govornikov kar zanrto sapo. tako da ni bilo čvii med celim shodom niti enega nasprotne-* ga medklica.
Vnlfflif & sfrrtnffca dmnokr &?-sli«! sfranfe« |e mrva, spustite krogtHco fahol o pno Žaro.
127
Pran Govekar:
Svitanje.
(DalJe.J
»Dobro, pa nam zadeklamfraš torej! Pri meni v župnišču,« se je srnehlial Vodnik. »Nič se me ne boj: rad imam pridne šolarčke. Pa kaj je dejal gospod Prašnikar, ko si ga ostavil?«
Tedaj je zajokal Lovrenček in ihtel, da se mu je stresalo vse telo.
»Gospod Prašnikar je umrl.«sie odgovoril tn pojasnil Repič. »Lovro zajoka, če se le spomni nanj. Pretekli teden se je prehladi! stari revček v cerkvi med maroderji. dobil pljučnico in v d^eh dneh je umri.«
»Nai počiva v miru. blagi starček!« je defa! Vodnik. »Nisem ga poznal, a žnnnik We-nigar ma ie pisal, da je zlata duša slovenska. No. ne joka i. Lovro! Dobri Bog ie poklical gospoda Prašnikarja k sebi v svetla nebesa da mu poplača ondi vse, kar Je dobrega storil na svetu. Ne iokai! Srečen je zdai gospod Prašnikar in se veseli, da si našel ljudi, ki se bodo brigali zate kakor nov? očetje.«
»Da, d&. Lovro. nič ne maraj.« je miril Repič dečka in ga lubeznivo stisnil k sebi. »Ali nisi zadovoljen, da si dobil tako lepo In prijazno mater? In kar dva nova očeta? Strela, če imaš toliko pameti kot sreče, boš lahko še najzado-volineiši Kranjec na svetu... No. haidlva. sinko! Zamenjati morava še te-le kvedrovce. potem se preoblečeš in jutri prideva b tfOSDOdU
Vodniku, kaj ne? Z Bogom!a
In dr. Repič je prijel ihtečega dečka za komolec ter ga Hubeznivo vodil na drugo stran ceste k čevljarskemu mojstru ...
»Ves je izprememen.« je delal Vodnik dalje grede. »Kdo bi mislil, da hna ta frivolni veseliak toliko srca za sirote? Zares, kakor pravi oče se vede. Če bi vsak zagrizen samec ravnal kakor dr. Repič!«
»Prav bi bilo,« ie pritrdil dr. Podobnik. »Ampak dr. Repič ie preveč temeljit. Poiskal si je »sinčka in še lepo .mamico* po vrhu. hehe!«
»Ne razumem.« je dejal Vodnik. »Tudi njega nisem razumel... Lepo in prijazno mamico je omenil...«
»Vi torej ne veste? Ci tudi profesor Pel-zel je ves zaljubljen v zalo Kalanko. ki se je preselila k dr. Repiču kot gospođinia.« ie pripovedoval Podobnik. »Tako ima zdaj Lovrenček. sirota, kar naenkrat mamico in dvoje očetov!«
»Za Bosra, Kalankln mož se vendar vrne!«
»A ona se baje ne vrne nikoli več k njemu.« je pravil Podobnik. »Pelzel trdi. da so sklenili, da se več ne ločijo, čeprav bi lih trgal ves svet narazen. Tudi Pelzel se je preselil k njim ln zdaj tvorijo vsi štirje idealno familijo.«
»Nova pustolovščina, nič drugeera!« se ie iezil Vodnik. »Ne bo pol leta« a dr. Repič ne bo Kalanke niti poznal več.«
»Profesor Pelzel pa zatrjuje, da bi se hotel dr. Repič s Kalanko še danes poročiti, samo če bi se mopel. Sami ste opazili, da je ves iz-nremenien! Oj. ta Ijnbezen! Dr. Repič tiči ves dan le v pisarni in doma ter se n<» ^ane nikamor od svoje gospodinje; a tudi Pelzel žc tri
dni ni bil več pijan. Kaianka je kar čudežno spremenila divja volka v krotka backa!«
»Za kako dolgo? — Todai kaj poreče k temu razmerju baron Zois! In kako sprejme to novico gospa baronovka! Pelzel se je ondi onemogoči! s svojo pijanostjo, zdai se onemogoči še dr. Repič s svojim brezvestnim don-?i-anstvom,« je rodmial Vodnik in bilo mu je 7a priiateUa resnično hudo.
Dr. Podobnik na se ie nasmejal: »AO se morda ne motite? Baron Zois pozna življenje ■z lastnih skušenj m skušniav! Iz lastnih zmag In porazov, iz lastnih poletov in globokih padcev. Zois razume vse in odpušča vse! Pa da bi obsojali vi. duhovnik, pesnik?«
»Pesnik odpušča vse, a duhovnik obsoja vse.« je odgovori! Vodnik. »Mora obsojati! A obsojati morate tudi vi, ki ste pravnik. Dr. Repič je Kalanu uropaJ ženo! Ll ne? In oma je orelormla zakonsko pogodbo! Mar ne? Pre-šnštnika sta. torej kazniva po cerkvenih in državnih zakonih.«
»Mlada sta In Uublta se! Grešnika, res, a srečna In zavidanja vredna. Mar ne?«
»Smilita se mi. goliti hočem zanju in za bednega Kalana!«
Pri reduti jima je prišel naproti dr. Wagner.
»Poslavljam sef« je saklicat. »Ze jutri se vrnem v Novo mesto. Dva bataljona grani-Sarjev smo dobili in saniteta Thumovega polka ;e ostavila maroderje brez zdravnika.1 Copplnl me kliče domov.«
»Pozdravite mi Novo mesto!« ie dejal Vodnik. »Rad se spominjam leta. ki sem ga preživel ondi pri svojem stricu frančiškanu Marcel inu!«
»Torej Francozov ni bilo v Novo mesto?« je vprašal bivši župan.
»Samo par ur štirinajst šaserjev, ki so patrulirali,« je odgovoril dr. Wagner. »Popili so le par bokalov vina in piva ter pojedli par hlebcev kruha. Nato so se mirno vrnili. Glavar Coppini je naravnost navdušen nad francosko zmernostjo. Pomislite! En goldinar in dva krajcarja je stal Novo mesto francoski posetf Cc bi bili domači vojaki tako skromni U-
In še so govorili o vzorni francoski armadi Buonapartovi ter se potem ločili: Vodnik v župnišče. dr. Podobnik domov v Rožno ulico, dr. Wagner pa k baronu Zoisu ...
V istem času je stopal dr. Repič z Lovrom po Glavnem trgu proti domu. oba otovorjena z zavoji in škatljami, oba vesela in srečna.
Kakor v sanjah je krevsal Lovrenček ob odvetniku in zdelo se mu je, da je v raju. Te velike hiše z neštevilom oken in te široke ulice, ki mrgoli po njih gospodov, gospej in vojakov ter grme vozovi gor in dol, ta hrup in to svetlo velikonočno solnce, na vseh straneh prijazno pozdravljajoči obrazi, vse ga je omamljalo in opajalo.
Ali je resnica aH sen? Ali ne spi zopet na klopi ob peči v Premrovovi hiši ter le sanja, da je v mestu hrepenenja? In zopet naj se zbudi na Ubeljskerru sirota, siromaček. hlapce, ki jo obsojen ostati oeveden In ubog vse življenje?.
Slpoenskf jaunostl!
L dec. obhaja n.v- narod II. oblet-rico svojega 2 edin jeni a. katero mu je ;nčno omoe1 < j]o svoboden in neoviran 1 izvoj v svobodni državi. Nas narod bo : ctovo ta zgodovinski dan proslavil ta-iio, kakor ga proslavlja saroozavesten, svoje svobode se zavedajoč narod, Gobovo se bo ob tej priliki vsakdo uporni-vjal težke ueode bratov, katerim ni da-na  možnost   udeležiti se te proslavo, :er jim jo svetovne vojna prinesla meto svobode se težjo sužnosi, kakor so o preživljali v preteklosti in Jih odtrgala od narodne celote. Ti nesrečni na-H bratje, ki ne bodo deležni proslave .-veje svobode, ampak   bodo   s težkim srcem objokovali dva najstrašnejša dneva svojo zgodovine, dan 10. oktobra in 11. novembra,   ki spominjata njihovo smrtno obsodbo. Ne, da se vsakdo spominja teb svojih bratov, ampak Je dolžnost nas vseh. da ravno na dan prosta-,ve lastne svobode  in   zedinjenja vse svoje duševne sile in vso  moč svoje
ljubezni posvetimo tem nesrečnim bra tom, kal eri so obsojeni, da £0 postali težka žrtev našega zedinjenja in naše svobode Povsod, koderkoli bodo odmevali veseli klici nažegra slavlja, povsod naj BO mu druži klic zvestih in ljuba-•i h bratov tako močan, tako navdušen, da bo odmeval v vseh treih, klic odpora proti krivicam in v spodbubo nesrečnim, klic naroda, ki ve, kako veliko dolžnost mu nalasra lastna svoboda do bratov, katere Jo sovražna tuji na zahtevata za kruto plačilo. Koderkoli £ivi svoboden Jugosloven in proslavlja dan svoje svobode, povsod naj se odpirajo srca. povsod naj zvesta roka polaga svoj davek na oltar svojo svobode aa pomoč zasužnjenim sinovom svojega naroda naj ne bo skupine ljudi, naj ne bo posameznika, ki ne bo ta dan irtvoval za svoje trpeče brate. T iko naj proslavlja svobodni in Svoje grobo-de se zavedajoč vsak JngSsluVtU dan zedinjenja 1
Izjasia in pozisil
fiamostonta gospodarska obrtna stranka za Slovenijo, prva specifično stanovsko gospodarska stranka, se le odločila, pri volitvah dne 28. novembra 1920 nastopiti s samostojno kandidatsko listo, zavedajoča se svoje številne in pri volitvah odločujoče moči. poznavajoč dalje tudi svoje pripadnike kot neustrašene in navdušene borilce za samostoinost na obrtno-goSDodarskern polhi.
Ker pa je ustroj SGOS kot prav-kar se nstanovivše stranke izdelan trenomo v velikih obrisih in potrebuje Se podrobnega organizatorične-ga dela v to svrho. da s svoiim nastopom že takoj prvič izide Iz volilnega boja z imoonnJočo zmago, zato se le za sedanje volitve izisvrta za pripravljeno pred vsem z oairorn na destvo. da je Jugoslovanska demokratska stranka kot edina postavila obrtnike na taka mesta, da ?im je s pomočjo obrtnih Klasov za siguran a zmaga, iti v discipliniranih vrstah na volišče za kandidatsko listo JDS.
Nasprotno pa SOOS prične za rjodočnost takoj z najintenzivneišim
podrobnim delom za osvoboditev obrtništva od katerekoli druge politične stranke. Kandidatie v JDS so se zavezali zastopati obrtniški stan tudi v zmislu na\ dil In programa SGOS, k; je itak v obrtniških zadevah identičen s programom JDS.
Ko to iziavliamo. dozi v Ha mo nase številne pristaše volllce, samo-stolne obrtnike, obrtne pomočnike in nilh orite telie. da gredo, ne oziraie se na politične smernice JDS, to not kot en mož za kandidatsko listo JDS na volišče, da s tem pokažemo moč In dlscmflno obrtništva.
Zato v boj za kandidate obrtništva JDS, ki so hkrati tudi kandidati SGOS.
Kranj. 19. novembra 1920.
NačeJstvo Samostojne gospodarske obrtne stranke;
Mirko Cof s. r.. načelnik. Karel Meglic s. r„ tajnik. Franc Rode s. r.. odbornik.
Defegrata za radovliiški okraj: Milan Vavpotič s. r. Ivan Petrič s. r.
Telefonska in brzojavna poročila.
DR. TRUMBICEVA DEMISUA,
— d Beograd. 23. novembra. Kakor znano. Je dr. Ante Trumbič demisijom ral kot minister za zunanje stvari. Dr. Trumbič sodi. da le s podpisom rapaJlske pogodbe dovršena njegova misija, ker je že v decembru leta 1918. ko Je sprejel mesto »manjega ministra, izjavil, da bo ostal na tem mestu samo tako dolgo, dokler se ne reši teritorijalno vprašanje naše kraljevine. Sedaj le naša država dobila svoje zapadne meje, zaradi česar se ie odločit da odstop), o čemer le obvestil tudi regenta in ministrskega predsednika dr. Vesnfča. Vlada se ni takoj strinjala s tem stališčem in sklepom dr. Trnmbfća ter ie bil včeraj minister za notranje stvari Draškpvić pri dr. Trumbičn. da bi ga pregovoril, naj ostane na svojem mestu, dokler se rapallski sporazum ne Izvrši. Dr. Trumbič je vstrajal prt svolem sklepu ter fe vtada naposled sprejela njegovo ostavko, ki io le sinoči ministrski predsednik predložil regentu v odobrenje. Namesto dr. Trumbf-ća bo vodil zunanje ministrstvo min. predsednik dr. Vesnič. Minister dr. Trumbić. ki je bfl pred volno znan odvetnik v Dalmaciji se le bavil že 6 fn pol leta z delom za našo državo, najprej kot predsednik Jugosloven-skega odbora v Londonu, potem oa kot iako delaven član naše mirovne delegacije v Parizu fn kot minister za zunanje stvari. Trumbič bo bržkone še tekom tedna odpotoval v svoje rojstno mesto Split, da se odpočije in pozneje prevzame zopet delo za notranjo ureditev nase države.
NOVA ALBANSKA VLADA.
— d Skadar. 23. nov. Sodijo, da Je prišel v novo albansko vlado nov element, germanofifski. tako da le sedaj nova vlada Italliano-germano-filska. Rodbina bega Vriona ie iz Derata ter ie znana, da ie nasprotna Italijanom. Vrfonl ie predsednik nove vlade. Fuad beg je minister za notranje zadeve ter je bfl velik prijatelj Mladoturkov, med tem ko ie sedaj pristaš Ketnai paše, finančni minister pa le Zef Turani, k! le bfl atnan avstrijski asrent v Skadru.
—d Skader, D8. novembra* Radi razkola v tiranski vladi in neslogo celokupne vlade z namestniki je nastala v albanski državni upravi zelo rosno kriza. Kabinet jo podal ostavko ter je bovo vlado sestavil Elija bog Vrionl.
—d Skader, 23. novembra. Vzroki raskola v vrhovni albanski upravi so selo mnogovrstni. Glavni so nastopni: Pohamedanjenje alban. uprave, ki noče priznati kristjanov. 2. Vspostavitev kneza Wieda. ki goji resno namene. 3.) Volitve v skupščino, ki jih noče pri-psatt inteligenca, -
ITALIJANSKO   -   JTJGOSLOV« KOMORA.
— Rim. 24. novembra. Po vzpodbudi italijansko • Jucoelovenskega komiteja 80 ustanovi v Kimu italijanpko-jugoeiovenska trgovinska zbornica,
OBRAMBNA POGODBA PROTI
HABSBTJR2ANOM. —d London* 23. nov. »Times« pišejo v uvodnem članku o možnosti, da so Češkoslovaška, Jugoslavija in Romuni* ja že podpisale koncesijo, s katero se obvezujejo upirati se proti vzpostavitvi Habsburžanov. Ako ta pogodba obstaja, bi mogla ustanoviti trajno prijateljsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo in bi mogla ojačiti države, nastale iz bivše Avstro - Ogrska
OBRAMBNA POGODBA Z ITALIJO.
—d Beograd, 24. nov. Razen sporazuma glede jadranskega morja in zapadnih mej so objavile »Službene Novinec tudi pogodbo glede diplomatskega sporazuma z Italijo, ki je bil tudi sklenjen v Rapallo in je že ratificiran. Ta pogodba gre * prvi vrsti za tem, da pazita obe državi na to, da bosta Avstrija in Madžarska striktno izvršili mirovno pogoje, daljo da se razbije proti-državni program, ki se iz ton držav razvija proti nam in Italiji.
Beograd, 24. novembra. Poleg ureditve Jadranskega vprašanja in navh zapadnih mej prinašajo »Službene Novine« še dogovor o diplomatskih stikih 2 ftatiio ta rat:fIkaci)o le pozodbe. Glasom tega dogovora fe na prvem mestn točka o zve**! med ftalilo in na*o kraljevino napram Madžarski In AvstrIH za vzdrževanje mira nt reda, Drum Člen govori o preprečitvi povratka HaMbirncovcev na dnnaiskl rrestoL Tretja točka vsehate dotočbe za pobijanje antMJfžavn« propagande v obeh drŽavah četrti člen vsebuje določbo, da obe državi skušata ofačirj svofe stfke s češkoslovaško republiko in Peta to^ka končno določa, da ne morete obe državi sklepati stičnih paktov, ne da bi ena preie obvestila drago o nameravanem koraka.
SCOTrS  VtATOR IN MADŽARSKA.
-»d Reorrad. 24. nov. V Bukarešto je dosel Sootus Viator. Dr. Jassi je prejel od njega brzojavko, s katero ga poživlja, da bi priiel rja. Kakor se doznava, gre ra važne razgovore, ki se nanašajo na I spremembo režima na Madžarskem.
RAZOROŽITEV BOLGARSKE, đ Begrad, 23 novembra.   Is Sofije
poročajo: S 1. decembrom bodo odpuščen! Iz službe vsi Častniki, podčastniki In volaki, kolikor jih |e preko Števila, določenega v fleull&kl pogodbi finančni mftiteter Je objavil, da bodo z navedenim dnem vstavljeni vsi krediti, Id presegajo vsoto za vzdrževanje vojske 90.000 vojakov.
BOLOARSKO PRIZNANJE.
— d   Beograd.  33. novembra. BMI
bolgarski poslanec Emanucl NaCev objavlja v uglednem sofijskem »Miru«, ki |e gladio ujed;njene stranke Dansva, Gelova In Teodorova, uvoden članek, v katerem opisuje prihod Srbov v Carfbrod In okupa* flllo ozemlja,   prt znanoga po neuillskl po-
godbi JocoslavijL Nacev sile med dragim; Srbska uprava ie za sedaj dobra. Svobodno gibanje Je popolno. Vojska in policija SO ae vmešavata v vzdrževani« reda in miru v mesta. To slnfbo vrle čari-brodski meščani sami, ki im le občna postavila za stražnike. Poveljnik se obnaša dobro napram meščanom Vse. kar uradniki in vojaki Potrebujejo, kupuiejo m plačalo takoi — Zatem opisuje Načev prihod nasm čei v Caribrod In demantira vse laž njive vesti bolgarskega tiska, da so baje nase oblasti ob svolem prihodu v Ca rib rod vrifle nasilja In neoravilaosd.
HOMAT1JE NA GRŠKEM.
Atene, H. uovembra. »At^naikl« |o sklical za nedeljo velik meetlng, na katerem naj se proglasi   bivši kralj Konstantin
£opet za kralja Grške. Dosedanja opozicija zahteva, da se kralj Konstantin takoj vrne v Grško. Minister Gimaris ie izdal naredbo, s katero se reaktiviralo vsi oni častniki, pristaši kralja Konstantina, ki so bili za časa Venfzelosa odpvsčeat & službe. Tudi v ostalih ministrstvih se dela ca to, da se rvaktivirajo vsi uradniki, pristaši kralla Konstantina Okrožni načelniki Ve-nizelosovega režima so bllt vsi odpufčoni iz službe.
Atene, 74. novembra Sedanja' vlada is
Opozlcila   zahtevata«   da   se novoizvoljeni parlament   pretvori v ustavotvorno skupščino, ki bo reševala vsa aktualna vpraša nja.
POVRATEK RAZKRAJATA KONSTANTINA, —d Atene, 24. nov. Priobčena je bi la polurtidna izjava, ki trdi, da bo vlada, ko se je jasno pokazala volja naroda, zavzela odločno stališče glede povrat ka bivšega kralja Konstantina. Vlade onih držav, ki načeloma priznavajo narodno samoodločbo, se morajo po ver saillski mirovni pogodbi vzdržati vsa koršnega vmešavanja v notranje grške zadeve.
—d Pariz, 24. nov. Koncem včerajšnje seje v zbornici sta zahtevala dva poslanca, da bi smela interpelirnti o dogodkih na Grškem in njihovem vpliva nju na francosko politiko. Ministrski predsednik L/ev^ues je predlagal, naj so interpelacije določijo na petek dne 5. decembra. Izjavil je, da se Francija noče vmešavati v notranje zadeve Gt> čije, toda ako bo poklican na grški prestol vladar take drŽave, ki je bila sovražnica Francije, jo mora opozoriti na posledice tega koraka. Mirovna pogodba v Sovresu, ki še ni ratificirana« vsebuje določbo o nadzorovanju, ki je pri« znano varstvenim silam. Francoska vlada ho v tem orim postopala skupno 2 angleško vlado.
ODDAJA   PREMOŽENJA HOHENZOL-LERNCEV.
— đ Berite, 24. novembra. Kakor $e poroča parlamenta rs k tm krogom, zahtevajo socialni demokrati oddajo premofienSa Hohenzollerncev pruski državi bren odškodnine. V resoluciji na} se vlada pozove zbornici predložiti zakonski načrt glede te oddaje.
AMERIKA IN KVROPa, =—tJ Pariz, 24. nov. >Chicago TrlbV nec poroča, da Wilsonovenm miru nasprotni republikanci zahtevajo od H&rdin£a isvedbo jako radikalnega programa in sicer t Popolno odklonitev versaillske pogodbe; ločitev Zedinjenib držav od entento, v kolikor pride v poster Izvedba premagancem naloženih mirovnih pogodb; vzpostavitev mirnega stanja z bivšimi sovražniki po preprosti izjavi kongresa in pogajanja s Nemčijo in Avstrijo glede prijateljskih pogodb.
—d Pariš. 24. nov. Senator Mac Curmick bo po nalogu novega predsednika prihodnje dni odpotoval v Evropo« da bi v zasebnih pogovorih s evropskimi državniki v ti ril sporazum in določil pogoje, e katerimi bi Zedinjene države mogle vstopiti v zvezo narodov.
VIJjJBM NE PRIDE NA KRP-—d Pariz, 24. nov. Na vprašanje ze*topnika lista >Daily MalU. "e so resnične govorioSf da je bivšemu cesarju Viljemu doslo povabilo za prebivanje na Krfu, Je odgovoril bi vsi kralj Konstantin, da je to nalaso razširjena la£.
MIROVNA POGAJANJA V RIOI. —d Riga. 21 nov. V srvđo je bila tukaj prva plenarna seja mirovne konference pod predsedstvom ministra Danskega, ki jo izrazil svojo zahvalo latiskl vladi za gostoljubnost fn je izrazil voljo poljske vlade, da se mir končnoveljavno in trajno sklene in da se obdrže mirovni odnošaji napram sosedom. Nasproti temu pa bo Poljska vedno pripravljena braniti svoje pravio«. Mirovne prolimlnarje bodo podlaga za nadaljnja pogajanja. Nato Je ugotovil Joffe s veseljem, da so odstranjena nesporazumi jenja ki so povzročila negotovost glede odkritosrčnosti Poljske v zadevi sklepanja miru, Joffe upa, da se skoraj likvidirajo čete Sa-vinkova, BaJaboviča in Petljure. Pred' sodnik Joffe Je tudi ĐovđariaJ Wrana-Iov poraz ln je izrazit svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so pogajanja nadaljujejo   pod   predsedstvo*? ministra
BOJI NA RUSKEM, —d Moskva, 24. novembra, '(Brezžično). Vojno podočilo od 23. t. m.: Na severni fronti vlada mir. Na zapadni fronti smo zavzeli pri Slnzko nove postojanke. Pri Mosvrju smo obkolili ostanke Bala ho viče ve armade. V smeri proti Staremu Konstantlnovu napredujemo. Nase čete so s smelim napadom porazile sadnjo straše armade bet* mana Petljure ln osvojili mesto Volo-čisk. Čete hetmana Petljure bete Čez mejo, kjer Jih Poljaki raserotujejo. . Na ostalih frontah mir. *
Kako bomo oolltl?
1. Kdor ie v obari v vcfliae imeniku, le uoravlčea voOtt.
2. V nedeljo  (28. t. m. I  zlu t ral
nai se  val  nporedni volile! enei;a
0 k ram zbereio In skuono odidejo na volišče. o*
5. Ne oozabi vzeti t sebol kake izkaznice i hod!«! domovinski orožni al! poročni list ali kako rJrueo letrltimacrio). kulti k volitvam ne dobil od ohlastfa nikake-sa poziva.
4. Na voflščti ravnal tako-le:
a) Ko stooiš v glasovalno sobo. DOvei komisiji svofe ime. priimek in svol poklic.
bi Če te člani kemisffe ne do-znalo, pokaži tisto izkaznico, ki si io prinesel s seboj.
c) Komisija nato treotovt Tvoto upravičenost do srlasovania In TI izroči majhno kroefifco. kl io skrbno stisni v desno pest.
d) Član komisije pokaže skrinjice In TI razloži, za katero stranko ie namenjena ta ali ona skrinjica,
e) Roko s krosi ico r tak-nlnaKranJskem vprvoskrl-n ico, na Štajerskem v t r c t -
1 o, spusti krogliico In potegni prazno, a zaprto roko zopet ven.
f) Nato vtakni prazno. Zacirto roko ie v vse ostale skrinfice In 00-kažl nazadnje že Itak orel prazno roko komisiji.
Tako si volil napredno, demokratsko stranko, se da bi kdo za to vedeL
Vsak glas le važen, zato ooWi tuđf 00 soseda ki prliatelia. U ima glasovalno pravico, oa ne ve. kako na| glasuje, prinelfl ga na volišče, razloži mu. kako si storil sam. da tudi on stori enako in da tndi on spusti krogli Ico takoi v prvo. to i e našo skrinjico.
Naši možje moralo Imeti v bližini volišča svol prostor bi volilni imenik, da natančno lahko zasledule-
10. kdo od naših še ni vofiL da •pravočasno pošljejo po nlega. Prevled naj se izvrši 2e dopoldne med 10. fn
11. aro. Takoi v Dopoldanskih urah ie treba poiskati še vse one volllce. ki doooJdne še niso glasovali.
Po izvršeni volit vi ne hiti raW»l domov, ampak ostani v bližini volišča v družbi drugih naprednih vo« ftlcev. da bodo omahlilvci videli našo moč In storili (kot ti) svofo dolžnost napram narodu bi državi
Za pristaše demokratske stran* ke obstoja volilna dolžnost zato v nedello 28. t m. zfurnrl vsi na noge!
Koruške razmere po plebiscitu.
Koroške razmere po plebiscita.
Minulo nedeljo so napravili Konici in nemčurji v Dobrlivasi na Koroškem svoj »Bcfreiunpafest ond Dekorierung der Luža - Verteidiger«, s karika turnim obhodom po vasi. Podobna nemSka slavlja so se vršila že preje tudi v Veliko vcu in drugod. Kajikature «0 pred* stavljale kralja Petra, generala Majst-ra, Narodni svet, žensko društvo, fantovsko Stražo, gerenta Krasno itd. in so jih vozili na vozovih. Naši zaupniki so se za ta dan umaknili čez mejo v Prava Ije da bi jim ne bilo treba gledati te komedije in da bi bili varni pred in* nulti.
Podcrtati je treba, da ao pri tej priliki tudi javno dekorirali vse tiste barabe, ki so začasa nemško-avstrijske invazije kot Slani cetafike stotnijo na Luži ropali po podjunsklb vaseh In vlačili nade zaupnika ▼ jeee,
Nasi ljudje trpijo na Kcroskem strašne duševne muke. To sistematično, naravnost diabollcuo zasmehovanje njihovega narodnega Čuta jo neznosno, m hujši od narodnega preganjanja, ki Jim seveda tndi nI prihranjeno. Kjerkoli so naž človek prikažo, se nanj vpije: Oni Srb, pojdi b Kranjci Sez Karavanke, zieh ab! itd. Pretijo jim. da jih bodo ubili, obesili zabodli, itd., os Jonam ne
izeineto. Skozi vsak dan Nemci in nem-čurji kje dobijo kakega našega zaupnika, da ga pretepajo. Nekatere so celo težko ranili. Kmetu Edvardu Rigler, po dom. Zagazda, v Sinčlvasl, so svoje-časnemu načelniku Čitalnice v Siničf-vasi neznani nemenrski zlikovci v eni noči zastrupili SS svinj, sedaj nima niti enega prašiča več v hlevu. Nemške ob* cinike aprovizacije imajo natančen seznam vseh onih. kateri so. oziroma o katerih sumijo, da 90 rlasovali za Jugoslavijo. Vsi ti ne dobijo ne moke, no sladkorja in ne drugih živil. To je povsod. Nasi ljudje se jokajo in so obupani V Dobrlivasi je ostal izmed štirih duhovnikov ie samo 75letni starček prost in dekan Matija Randl. svojčasni generalni vikar za cono A. Nemci in nemčnrji hočejo na vsak način tudi njega prepoditi • zato ga v časnikih dolži-jo. da ima agi taci jako centralo in pobirajo ZOper njega podpise. Neprestano mu napravljajo podoknice, pri katerih pojejo sramotne nesmi nanj in na Jugi* slavijo.
Vprašam. aH trna Jugoslavija voči in sredstev, varovat! svoj prestil in ugled rudi na Koroškem ic kako misli naprej zabraniti preganjanja svojih so* plemen jak o v s:i so zanjo vse žrtvovali
Porazdeliteo uolišC 11 Uubliaril.
Is roliSče w Mestnem dosmi?
tl097 voUloev)'*
Tukaj volijo: Stritarjeva ulica, Šolski drevored, Pogaearjev trg, Lingar-jeva ulicu, Pred škofijo, SemeniSka nI., Vodnikov trg, Stndentovska ulica, Krekov trg. Kopitarjeva ulica. Poljanski nasip. Poljanska cesta, Barvarska steza, Na etolbi, Strossmaverjeva ulica. Ulica stare pravde. Vojvode MlHfta cesta. Domobranska cesta, Ambrožev trg, Delamska ulica, Costa na Kodeljevo, Mesarska cesta. 2irinozdravska ulica. Kapiteljska ulica.
II. In m. volišče v šem$akebski dekliški ioli: (H. od A do N 767, ITL od O do 629
volilcev.)
Semkaj spadajo: Mestni trg. Cankarjevo nabrežjo. Ribja ulica. Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod trančo. Stari trg, Sv. Jakoba trg, Vodna steza. Trubarjeva ulica, Ulica na grad, Reber. Privez, Za gradom. Zatiska uL, Sv. Florijana ulica. Osojna pot. Grajska planota, Sodarska steza, Rožna uL, Hrenova ulica, Vožarski pot, Pred prulaml. Na prulah, 2abjak, Zvouarska ulica, Tesarska ulica, Sredina, Gruberjevo nabrežje, Karlovska cesta*.
IV. volišče v soli na Cojsovesa graontt:
100S volilcev).
Tu volijo: Emonska cesta* Cojzova cesta, Na mirju, Krakovska ulica, Krakovski nasip. Vrtna ulica. Kladezna ulica, Rečna ulica, Gradažka ulica, Cerkvena ulica, Kolosijeka ulica. Zel jar • ska ulica, Karanova ulica. Pri brvi, Vogeln« ulica, Veliki štradon, Pot na Rakovo jelšo. Pot na Pasji brod; Trnov* ska nlica. Trnovski pristan, Konjusna ulica. Pred konjušnico, Jerunovm ulica, Na mivki. Cesta v mestni log, Zelena
Sot, Cesta na loko. Stranska not, Ope-arska cesta. Mala čolnarska uliem, Velika čolnarska ulioa,  CesU dveh es-
V. volfife na državni obrtni leti:
(1038 voUcov).
Te volijo: Breg, Križevulika nlica, Salendrova olica. Vol vazorjev trg, Turjaški trg. Čevljarska nlloa, Jurčičev trg, Židovska steza, Dvorni trg. Gosposka ulica, Vegova nlica (št. 10 in 11), Rimska cesta, Gorupova ulica, Aškerčeva ulica, Marmontova ulica, G H neka ulica. Na biČevju, Tržaška cesta. Pred igriščem. Vrtača, Lepi pet, Gradišče (K 14, 16 la 17).
VL veUHe na državni realki t
1005 volieev)
Semkaj   spadajo:   Kongresni trg/ Wolfova nlica, Prešernova nlica (3, \% 1, 9, 11), Selenburgova ulica, GradlSee (1, 2, % %\ S, 7. 9, 10, 11 in IS), Vegova ulica {2, 1 6» 6, 8).  Hllšerj -a nllea Soteska,   Simon   GregorftlčoTra ulico, B!clweisova cesta, Zadružna nlica, Pot v Rožno dolino. Cesta na Kotnik, Ve&* na pot, Erjavčeva cesta, Levu d ko *l u ca. Nunska ulica, SubiČev. ^lica, Knaf-ijeva ulica, Beethovnova nlica, Gledali' ška ulica (brez 7 ln 10),  Pod romoi^ Aleksandrova cesta (leva stran). Muzejski trg« Zagata, Igriška nlica.
VIL volišče v L drž. eutanaziji: (923 volilcev);
Tu volijo: Aleksandrova cesta (dced na stran), Tomanova ulica. Gajeva ulica, Dunajska resta, Janez Trdinova ulica, Gospo?vetska cesta, Cesta na Gorenjsko železnico, Za bežigradom Hranilnico* cesta, Vodovodna cesta (24, 26 in 28), Kolizejska ulico. Krsni kova ulica.
Vm. voHŠee v Jnstieni palači; (335 volilcev).
Semkaj spadajo: Prešernova ulica* (leva stran). Sv. Petra cesta do st Si, 8v. Petra nasip do St. S5, Prečna nlica, Obrežna steza, Kolodvorska ulica, Miklošičeva cesta, Dalmatinova ulica. Kralja Petra trg, Sodna ulica, Clgaleto« va ulica, Komenskega cesta do Reeljevo ceste. Slomškova nlica do Resljeve ceste, Dovozna cesta, Linhartova ulica. Pokopališka ulica do št 19, Cesta na južno železnico, Pražakova ulica. Frančiškanska ulica.
IX. in X. voliSČe in sicer IX, na učiteljišča od A do L (568 volilcev); X. v soli b* Ledini od M do 2 (584 volilcev).
Tu volijo: Resi jeva cesta. Tabor, Sv. Petra cesta od št 86 do konca. Sv. Petra nasip od št. 87 do konca. Vrhov* Seva ulica, Metelkova ulica, Čopova cesta, škof j a ulica, Stanko Vrazov trg, Usnjarska ulica, Radeckega cesta, Hrvatski trg, Ilirska ulica. Vojaška ulica, Prisojna nlica. Na Friškovcu, Pokopališka ulica St 29, Slomškova ulica od št 7 dalje, Komenskega ulica od st 16 daljo..
XL volišče v ubožnici v Janljevi n\h* >
(848 volilcev).
Tu volijo: Ahacljeva cesta, Sv. Martina cesta. Zaloška cesta, Stara pot, Cognarjeva ulioa,   Halzapflova šteta.
271 štev
»SLOVENSKI NAKOU*, one 26. novembra Uttu.
3. stran.
Bohoričeva nlica, Ravnikar]eva nlica, Zalokarjeva ulica, Poljska cesta, Jap-ljeva ulica, Jenkova ulica, Korjtkova ulica, Vodmataki trg, Na zavrtebl
XII. volišče na vojaškem strelišču: (547 voiicev).
Tu volijo: Ižanska cesta, Dolenjska cesta, Hradeckega vas, Rakovniška uli-
ca, Galjevica, Orlova ulica, Orna vas, Ilovica, Hauptmanca.
Xm. in XIV. volišče v šišenski šoli in sicer XIII. s Črkami A do L (743 volilcev),   XIV. pa s Črkami od M do Z
(778 volilcev).
Tukaj volijo volilci iz Spodnje Šiške.
Iz naše kraljevina
— Kovani drobiž. Minister za finance je določil komisiio. ki ima nalogo, prevzeti kovani drobiž, ki se izdeluje v dunajski kovnici denarja. Komisija odpotuje 28. t. m. na Dunaj, odkoder bo začela odpoši-jati novi drobiž v določenih množinah v posamezne pokrajine. Vrednost novejša kovanega drobiža znaša 30 milijonov dinarjev.
— Odlikovanje dr. Tmmbića, Regent je odlikoval bivšega ministra za mnanje stvari dr. Trumbica z redom Sv. Save I. razreda.
— Prekrstitev ulic v Beogradu. Občinski odbor je sklenil, da se Resaveka Ulica predeli in imenuje po Zrinjskem in Franko p anu.
— Odseki glavne kontrole. Glavna
kontrola v Beogradu je ustanovila svoje odsoke v Novem Sadu, Velikem Be-čkereku, Pančevu in pri carinarnici v Zagrebu. Ti odseki bodo pričeli z delom v kratkem.
— Poslanci in železniška uprava. Ravnateljstvo državnih železnic je odredilo, da poslanci nimajo pravice do brezplačne vožnje na ekspresnih vlakih, temveč samo na brzo vlakih.
UoIIIna skrinjica naše stran ke se nahaja na urnem mesta. IIrzite kroql!lco d preo skrinjico.
Politične uesfi.
s= Dokaz slabosti. Na najbolj nedostojen način vodita volilno borbo klerikalna in narodnosocijalna stranka. To dokazujejo njihovi listi, ki so polni najostudnejših obrekovanj in natolcevanj, polni surovih osebnih napadov, polni najpodlejših obdolžitev in očitanj. Obe stranki čutita svojo slabost, zato kričita in vpijeta, da bi s svojim krikom privabila v svoj tabor vsaj nekaj nerazsodnih kalinov. Toda
jerskem volilnem okraju, po zdaj navalili nanj z afero, ki je stara že poldrago leto in ki je sramotna za vse druge, le za dr. M. Brezigarja ne. Spočetka leta 1918. je bil sedanji ravnatelj Gospodarske banke dr. Iv. Slokar glavni tajnik dunajskega Žitnega zavoda. Njemu je bil prideljen dr. Mil. Brozicar ter pri-deljen oddelku za zbiranje že vporablje-rib krušnih nakaznic Meseca februarja 1918 se je razkrilo, da ee dogajajo
danes so volilci strankarsko že tako | zlorabe z že rabljenimi knišnioami. Po-trdno opredeljeni,   da klerikalcem   in i sebna komisija z nižjeavMrijskega na-
socijalcem tudi to sredstvo ne bo uspelo. Obe stranki bosta dosegli prav nasprotno: Volilci bodo uvideli, da je med vsemi strankami najpoštenejša ju-goslovenska demokratska stranka ki v volilni kampanji ne uganja nobene demagogijo in se v boju poslužuje vseskozi dostojnih in poštenih sredstev. JDS se pač zaveda svoje idejne moči, za to ji ni treba tolči na veliki boben, se manj pa operirali z blatom in gnojnico!
= Nasi sledi. Shod JDS v Kočevju v četrtek, dne 25. t m. popoldne ob <C zvečer pa sestanek v Dolenji vasi. Govorita gg. dr. K r a m e r ln dr. K 1 e-p e c. Shod JDS v Mostah dne 26. novembra zvečer pri g Antonu Pečarju. Govorita gg. Franchettl In M. Cimerman. Shod JDS pri S! a miču na Tr-2aSki cesti za Vič ob 8. zvečer dne 25. novembra. Govori g. dr. žerjav. Sestanek obrtnikov v Litiji In v šmartnem pri Litiji dne 25. novembra v četrtek. Govori g. Franchettl.
= Volilni shod na Viču, Danes, v četrtek. 25. t. m. zvečer ob 8. se vrsi na Viču v gostilni pri Slamnlču (GHnce) volilni shod JDS, na katerem bo govoril kandidat
mestnistva je preiskala dr. Brezigarjev oddelek, a je našla vse v redu. Ker pa je naslednjega dne neki dijak zopet prodajal krušne karte, so dijaka prijeli. Dijak ie odločno zanikal, da bi bil v kasni zvezi z dr. Brezigarjem: toda dejstvo, da je bil dijak Slovenec ter da je bil dr. Brezgar znan kot odločen Slovenec, je policiji zadoščalo za trditev: le Slovenec, dr. Brezi gar je krivec! Dunajska policija je pač našla zaveznika v dr. Slokarju. Ta je kot Slovenec osumil rojaka ter je pred sodnikom izjavljaj, da mora biti le dr. Bre-zigar krivec ter je pri drugem zasli-nju znova trdil, da leti njegov sum le na dr. Brezigarja. Dasi je bilo na dr. Breztgarjevem oddelku več uradnikov, uradnih slug, dasi je dijak vedno znova izjavljal, da mu krušnih kart nikdar ni dajal osumljenec dr. Brezi gar, sta dunajska policija in dr. Slokar vendar vztrajala na svoji trditvi. Obtožba je navajala, da je dr. Brezigur hotel oškodovati aprovizacijo Nižje Avstrije sa večjo množino moke zato, da hi s tem oslabil odporno   frilo nemškega
vest srbskega dopisnega urada na Kr-fu, da eo ameriški Jugosloveni sporočili ministrskemu predsedniku Pasiću, da smatrajo vsi kralja Petra za jugo-slovenskega kralja, komentiral takole: >Srbskemu dopisnemu uradu manjka torej celo v tem resnem času resnosti. Kralj Peter mu menda za to predpust-no burko ne bo posebno hvaležen, ker ga le osmeSi. Tistim v Ameriki, ki kralja Petra >sniatrajo< za >jugosloven-skega kralja* pa povemo, da o tem nimajo prav nič govoriti Mi, ki živimo na jugtialovcnski zemlji, smo usih.ivost kralja Petra in njegovih agentov savrnili tako. da je velesrbska propaganda med Ilrvati in Slovenci za vedno odpravljena. Mi «mo ponosni, da smo Avstrijci in hočemo vedno Avstrijci ostati!« Temu izlivu svojih srčnih čustev je glavni organ klerikalne stranke dal še povrh naslov »Kralj brez preelola in njegov časnikarski urade. Če je torej »Slovenec« leta 1917. slovesno izjavljal, da so klerikalci ponosni, da so Avstrijci in da hočejo vedno ostati Avstrijci, je jasno, da se tudi sedaj niso izpremenili. Na zunaj se sicer delajo Juiroslovene, v svojih srcih pa so stari avstrijski in habsburški hlapel, knkor-šni so bili poprej. Kdor neče, da bi pri nas zopet zavladali llabsburžani in ž lijimi NVmei ta ne ho volil s klerikalci' = Verouk in šola. Pi'ejo nam: V mnogih krajih imajo gospodje kateheti skrb samo za a^itorijo in volitve. Verouk jim je deveta briga in nimajo časa za svoj predmet v šoli. Katehet eno stavno pove: ne bo me! Ljudje se pa jezijo nad neredom, češ otroke pošiljamo v šolo, pa prihajajo predčasno domov, ker »gospod nim°.io casac. Nekateri pa reko: zdaj se vidi, kdo podi krščanski nauk iz šole. Verouk gospodom še mar ni. brigajo se samo za politiko ln le za politiko. Ako učitelj zamudi le eno uro. ga tnkoj ovadijo, za katehete ne velja ista mera. Teden pred volitvami bo na malokateri Šoli verouk. Lepe razmere! — Kanonik Nadrah ima priliko za interpelacijo pri seji vi-Jega šolskega sveta in pri knezo^kofii-kem ordinarijatu, ker je tako goreč duhovnik za vero. Upamo, da bo zahteval odsrovora od vseh kntehetov, ki zanemarjajo pouk voronauka na Šolah.
as   Sličica   z   barjanskega shoda.
Preteklo nedeljo dne 21. t. m. se je priglasil na shodu JDS na Barju kvara-instalater Babnik. Komet je odprl usta, že je začel osebna napadati gosp. župana dr. Tavčarja. Gospod žuoan mu je pa rekel: »Gospod Babnik, Vi ste dobili več darovanesra od magistrata kot vsak dosedanji župan plače!« S pojemajočo sapo je hotel B ihnik še nekaj povedati iz svojega narodno«ocijallstič-nesra evangelija toda g. Turk mu je zakričal: >Vi Judež Tškarijot ki ste prodali naše politično društvo na Poljanah narodnim socijalistom!« To je Babniku sapo tako zaprlo, da se se mu iele noge j šibiti in vsedel so je, rekoč: »No, pa ne I bom več govoril.« Za to pametno izja-} vo je žf»l veliko prizn.inle.
= Volilna borba v Maribora. Iz Marl-
prebivalstva ter   avstrijske   vojske v , ,, ,
borbi proti antanti.   Dr Slokar   je bil j ^ra Poročalo,   da v zadnjem času klerf-okraj g. dr. Žerjav.    kot avstrilski Nemec strašno os-orčen. ! kalcl napenjalo vse moči   da pripomorejo
da dela Slovenec proti Avstriji, da j *T- Koricu do zmajre Klerikalni azltatorjl podkopuje silo avstrijske armade; slo- I vesno je izjavljal, da nima s Slovenci ničesar opraviti in da je Nemec! Recimo, da bi bila obtožba resnična; danes lahko rečemo, da bi bila dr. Brezi garju le na čast, ker škodovati Nemcem med vojno, ;je bila dolžnost vsakega Slovenca, Zadeva pa je tudi ba ga tel no smešna: gre za krnšnlce, s katerimi se je manipuliralo po vsem svetu proti apro-vizaeljam, a na korist revežem. Toda dr. Brezigar ln priče so dokazale, da niso zagrešilo ničesar, kar M bilo dr. Brezl^arjn količkaj v sramoto. Nasprotno, dr. Brezigar jo postal ta mik Nnr. sveta ln narodni predstavnik. Saj je bilo dr. Korošcu, dr. Žerjavu in našim prvim boriteljem za Jugoslavijo znano, da je dr. Brezigar med vojno na neprestano nevarnost svojega življenja vzdrževal zvezo med jugoslovensko iredento doma in v tujini ter celo z an-tanto. Dr. Slokar, bivši renegat, pa je po prevratu postal klerikalec in orožje
za kranjski volilni
Somišljeniki, udeležite se poInoStevllno tega shoda?
= Med ljubljanskimi volilci se dobe tako nepoučeni gospodje, da Je Jol. Tako le vprašal nedavno eden kandidata, ki Je na Usti na drugem mestu, aH bo njegova skrinjica prva ali druga na voJlSču. Da ne ho prlSel nobeden volllce v zadrego ln iskal za kandidata, ki Je na Usti na primer na 12 mestu, dvanajste skrinjice, poučite take neorljenrlrane volllce, da Je skrinjica JDS prva In da odda glas za vse Štiri kandidate JDS, kdor snostl krogljlco v prvo skrinjico
== iJeudelezha meščanov ntl občinskih TrUtvah v Beogradu In Zagrebu Je pomagala komunistom do zmage. Demokratski volMcl, ki bi se Iz brezbrižnosti v nedeljo, 2*. t m. ne udeležili volitve ln ne oddali krogljice v prvo Skrinjico, store Isto, kakor ljudje, ki bodo 511 glasovat za tretjo komunistično aH Četrto katoltSVo Internacljona-Jo. Napredni volilci, ki ostanejo v nedeljo doma, bodo s svojo neudeležbo pomagali bolISevIkom In katoliškim komunlstom-klerlkalcem. Somišljeniki JDS, v nedeljo vsi na voIISČe!
— Shodi demokratske stranke v LJubljani so dokaz, da Je pretežna večina lJublJanskrh volilcev v taboru demokratske stranke. Vsi shodi so tako Številno obiskani, kakor še nikdar pri nobenih volitvah. Vidi se, da nedostojna volflna agitacija nasprotnih strank nima drugega uspeha kakor da se napredni volilci še krepkeje oklepajo svoje stranke, kakor dosedaj. Včeraj Je bil v Turkovf gostilni shod demokratske stranke za Poljanski okraj. Vsi prostori so bUI prenapoljenl. mnogo voll-cev pa Je stalo celo na cesti. Na shodu so govorili nosilec demokratske liste v LJubljani župan dr. Ivan Tavčar, kt le rarvfl svoj program, obrtnika Josip Turk m Pran Stare, dr. Pestotntk, T<v m t n c m Invalid O S p a n. Zborovale! so z navdušenjem pritrjevali Izvajanjem govornikov In sklenili, da naono vse svoje sile, da izvolujejo svoji stranki pri volitvah čim največji uspeh. Takisto leno le uspel shod na Tr^aSkl cesti prt Oblaku, kjer so govorili Številno zbranim volllcem dvorskega okraja kandidat dr Albert K rani er, prof. Josip Breznik ln dr. Josip Lavrenčlč.
= Gonja nroti drju M. Brczierarju. Pišeio nam- Če hočeš sprožiti zlobne jezike nroti sebi ženi se ali pa kandidiraj! Pesnica tesra pregovora se kaze, žal. zopet v tekočem volilnem boju. Zadružni zv^zi klerikalcev in narodnih soeijaleev ni nobena laž dovolj neumna in nobeno obrekovanje dovolj podlo. Ker ne morefo pobiiati načel, so ee obesili na osebnosti. Ker je dr. Brezigar mpri kvalificirani kandidat JDS X ftttr
mesto z letaki, v katerih se nadevajo vrline dr. Korošca ln blatijo na^r^lne stranke, Istotako pa so tndi narodni socialisti na vseh oglih nabili svoje letake. — Danes se vt5I v Mariboru velik protesten shod trgovcev proti postopanju verl*nl*kega urada.
as Volilno gibanje v Dalmaciji. Sedem kandidatskih list Ima Dalmacija sedaj, ko Je ohlavJla svoje kandidate tudi »nezavisna vanvtranačka eruoa«. Znana Imena v tej grupi so: dr. Trumbič, dr. Clngrtla In dr. Smodlaka   Za grupo se zavzema Ust
»Novo Doba«. Kakor razvidno Iz dalmatinskih listov. Je voHlno sthanje Jako ffvahno
po vse! deJell. Demokratska strsnka no-vdarja v svojem proelasu na vol'lce, da Jel Je demokracija vrhovni clll Ml hočemo Jugoslavijo demokratsko, pred vsem pa življenja zmožno. Spas drfave In naroda ie prva naSa dolžnost. Zahtevamo ravnopravnost za vsa tri imena, he*emonW nI mesta ™ed namHTndl demokratska stranka kandidira dr. Tnimblća. Znana politika
proti   rojaku   naprednjaku.   Toda   to j v Usti sta dr. Krste!} In dr. Orhogono.
orožje je polomljeno. >Nova Pravdne bo imela priliko, še bridko kepnti se. da je nasedla klerikalni zlobi, ki smrdi do nebes.
as Narodni socialisti so dosegli v svojem obrekovanju, natolcevanju, gohezda-nju, kričanju vlsek, ki ga dosedaj še nI dosegla, poleg klerikalcev, nobena stranka. Človeku se bi kar zmetalo, če bi prebral vse članke In članCIČe v »Novi pravdi«. Ob ustanovitvi te strančice so mnojji pričakovali od nje obilo uspeha, ki ga bo Izvrševala, toda 5e v porodnih bolečinah. Je zgubila že vse zaupanje. Povsod odhalajo
=   Kandidat   hrvatske   zajednice v
DalmnclH. Za*reb. 24 novembra. Daraš-nll »Hrvat« prtohčule kandidatno listo hrvatske zalednlce v DaJmac'11. Nosilec liste Je minister dr. Mate Drlnkovlć, prvi kvalificirani kandidat pa hrvatski ban dr. Matko Laelnfa.
as Črnogorci proH komunistom. Tz Nik=ir^ poroenfa: Veliko komunistično slmo^ino. ki io le ^klical dopednnjl konzul mT^rnUn Nikole v Praeri Lazar Giurovič. to organizirana omladina rnz-gnala ter nato manifestirala po mestu in vrkfikala edinctvu dr?.nve ter dlna-
od nje.   saj so se prepričali,   da le Iluzo- j ptifi KaraciorfeviČev. Nekateri po ho-
rtČno zahtevati od nje kaj resneea, pozitivnega. Pa kaj bi tudi. Saj vemo, kako stoli x njenimi vodftelll. Političnim brucem se 5e marsikaj odpusti, toda če hočeo v svoll politični »zrelostft edino oni reševati domovino, le to že vfSek megalomanije. V volilnem bolu so se pokazal v vsej svofl nagoti, zato pač ne bodo vfell na svoje 11-manlce oosebno dosti kalinov. AH srjemo en mandat? Dvomlllvo. Peclmo, da ga dobe. Kaj potem? To Je toliko, kot če kani v neizmerno morje ena kaplja. V nedeljo se bo Izkazalo, da so pač široko odpirali usta, kakor da bi Imeli za sabo ves narod, da na stoji za nj'ml v resnici samo par sto nalvnežev In malkontentov.
= Da se ne pozabi! Klerikalci se delalo sedaj navdušene JutorIovene. Zato se nam zdi umestno, d« n**šo lav-nost spomnimo knko ie glasilo klerikalne str«»nk«^ >FPoT-pn'v< t>1««»1 o Srbib in ju eroslovenski ideji 5e leta 1917. V rokah imamo >Slovenca« z dne 9. janu-arja 1917. X tej etevilki le »Slovenec* i dobo 25 lej.
teli komunisti čneera agenta Unča ti. pa ga le reSUa policija s avojlm posredovanjem.
= Demlslfa dr. Trnmblia definitivna. Beograd. 24. novembra. Minister notranjih zadev Dra«kov!č Je ,K)setll včeral ministra dr. Trumbica. da ga jregovirt In da Trumbič ostane na svojem mestu do Izvedbe dogovora z Italijo. Minister dr. TmmMČ le ostal nepopustljiv. Snočl le prestolonaslednik regent nodnlsal akt s ka*e-lm *e ministra dr. Trumbica odveze vseh obveznosti ter Imenuje za njegovega namestnika mlnlstrskera predsednika dr. Vesnlča. Mmlster dr. Tmmblč odootule Iv soboto ob 6 lz Beograda preko ftakra v/Sollt.
= Švicarski kredit za i»n*e knlfarae ostanove. Beoerad, 24. novembra. Pregovori med nn«o In švicarsko v*ado glede naletla posoHa za kremne ustanove v na*J krallevlnl so rodili ta n«neh. da Je švicarska vlnda dovolila kredit 500 mMHo-
nov š vi'"tkivih   frankov  brezobrestno sa
sa: Angleška ta Jugoslavija. V angleški spodnji zbornici ie bilo stavljeno vpra-šan|e, aH angleška vlada še plaćuJe beo-gridski vladi subvencijo. Finančni minister Je odgovoril, da se ne Izplačuje nika-ka subvencija, vprašanje o posojilu 700/hki funtov šterlingov v svrho obnove debele pa še ni rešeno. Izplačuje pa se 25.000 funtov šterlingov na leto za vzdrževanje Ju-goslovenskih dijakov v Angliji.
= Zakaj so Cehi zastopani v predsedstvu Zveze narodov. Italianskl taklađ-ni minister Schanzer je poiasni! zastopniku češkoslov. tiskovnega urada, da Je hotela Zveza pri volitvah podpredsednikov oddati jedno mesto narodom, ki so bili osvobojeni z lastnim Junaštvom. In tako so določili Ceha dr. Beneša za to podpredsedniško mesto, vpoštevajoč Češkoslovaški narod, ki Je poklican igrati važno vlogo v politiki srednje Evrope.
s= Gnllski Ukrajinci S| žele federacije z Co"koslovaško. V Ženevo Je prispela zanadnoukraMnska delegacija lz vzhodne GaMclje, ki je predložila Zvezi narodov spomenico o postopanju poljskih civilnih ln vojaških ohlaMl. PoMaki izvaiaio naj-krutejSo grozovlndo. zaplraio Ukraiince. Jih obe^aio, konfisciralo Imetje, zapirajo šole. Spomenica se zavzema za samostalnost vzhodne Galicije, kakor ie bila po prevratu razularena. In povdarlajo. da ne moreio več nbstaM pod Poljsko, rai*e si Žele federacije s Češkoslovaško, vpošteva-Joč ogromno rarliko med češkoslovaško unravo v Pod^arpatski RusMi ln polisko v vzhodni Ga'iciii Ceš^os'ovaŠka »prava se trudi za dobrobit prebivalstva, poljska pa uhlja Ukrajince.
= O Gomii Sleziji. Poljaki generalni konzulat v Zagrebu na podlagi dodeljenih uradnih porodil dementira ve«t. po knt°ri se b«ie polivke čete prrunirajjo na grorenje Sle^iiski meii. To ve«=t flo zadnie češe nelroliko-krat prinesli liubJjnnskl listi. Poljska vlflda ima v rokah ves dok^ilni materijal, da uradna Nem^iia sistematično Intenzivno orernnizira svoje ?ete, ki imajo nnloco. da z oboroženo silo preprečijo plebiscit v Gorenji ftleziji. Vse vesti o tem da se baie polivke čete zbiralo ob gorenji plezii=ki meji je treba srn.*-trn ti za Izmišljene in namenoma Slrjene po Nemcih za to, da zakrijejo svoje voi^Ške prinmve.
= Proč t vsemi tu Umi spomenuM! Tako kličejo češki listi, zahtevajoč, da se odstranijo v češkoslovaški republiki vsi habsburški ln madžarski spomeniki, drugače ne bo z lepa miru. Na donavskem pobrežju v Bratls'avl stoji še velik spomenik Marije Terezije, dalje spomenik pesnika Petoflla (rodom Slovaka, Petroviča), v Devinu ogromni spomenik Arpadov. ki kaže le pod'armljenle slovaške dežele. Vse te spomenike odstrani, ker ljudstvo to zahteva«
=ar Orgesch. Zadnji Čas se mnogo govori o organizaciji Orgesch, ki jo Je ustanovu znani major In gozdarski svetnik Escherlch v Isnu na Bavarskem. Ta organizacija Escherkh (od tod Ime Orgesch) je veljala na zuna| za nestrankarsko nemško organizacijo, že v svojih statutih pa se je postavljala na popolnoma vojaško stališče ter zahtevala od svojih pripadnikov strogo vojaško disciplino In brezpogojno pokorščino voditeljem. V nadaljnem pa se je organ!zaci;a p<»stavlja!a tudi na stališče, da sedanjih mirovnih pogodb ne prizna In da ne prizna zlasti prav nohene teritorijalne lzpremembe Nemčije. Pri tem se Orgesch ni omejevala samo na Nemčijo, marveč Je se^a'a pod krinko »ožlvlje-nja nemškega narodnega duha« tudi v Avstrijo in zlasti na Tirolsko, kjer se Je ts| organizaciji tudi posrečilo zbrati večle štcvUo pristašev, proti katerim Je bila na-periena končno tudi znana enodnevnica posebne republike vzhodnotirolske. Soloh si le ta organizacija postavila v svoj program stvari, ki so Izključno pravica drfa-ve ln državnih korporacl}, tako da že program sam razodeva clll ln namene cele organizacije, namreč pripraviti tla novi državni obliki, ki je nasprotna sedanjemu ustroiu Nemčiie In Avstrije, torej nasprotna tudi tendencam ln namenom antanta. Pa to Je samo program. Orgesch pa Je šla Še delj. Ustanovila Je na Bavarskem takozvane »rTnwohnerwehren« ter Jih obrj-ro7i'a s pnškamj Skoraj vsak kraj Ima tako četo. ki stoil brezpogojno pod povellnl-štvom bivšega maiorja PscherJcha. Orgesch zaslAdnle torej orl tem tudi vojaške cil'e. dobiva velikanska denarna sredstva od zunal ln orpravlja povratek monarhiji ln HohenroHerncem, katerim hoče prinesti na krofnjku kot zrelo Jabolko tudi Avstrl-lo. S tem se postav'ja ta orgarlzaclla popolnoma v nasorotle z zahtevami antanto ter ustvarja d-favo v dr.'avl In novečule brambno ln nanadalno silo Nemčije. Od kretvtve duha so tore! Nemci *> prešli do ve^banla teles In do lavnega ra7Vazovanla svofe upornosti Ne bo dolgo, ln Nemci bodo prešli k dejanjem.
sa Ctstna §ahlia Marken^enn. Ko-
ndtat NnTnd 1e pr^dlnjrnl me=tu Pobu, nnj Izroči branitelju Madžarske, feld-marsara Maekeiieenn častno sabljo, ki naj mu nudi zndo^čer.le za nepravično postooan;e pod Karolvjevo vlado.
i ni na Štajerskem
lal in Prekmurju 1
Volilna skrinjica Jnqas!oo. dem. stranke le tretja, ob-rnbliena z drž. frobofnlco. 11 to skrinjico svnsflte do« HlDD kroglllco.
Dneune ussfi.
V L/ubian/i. 25. novembra 1920.
— Praznik utedlnfenia, 1. december se praznuje kot državni praznik ujedinjenja troimenejfa naroda Srbov. Hrvatov ln Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastlie Karag-jorjrjevlćev. V ta namen se daruje ta dan ob 10. url v tukaišnii stolnici sv. Nikolaja slovesna sv. maša z zahvalno pesmiio ln z državno himno. Tudi v svetiščih vseh drueih verolzpovedanj se vrši služba božia z običajnimi obredi. Na Šolah se ne vrši pouk. v državnih in drueih iav-nih uradih in obratih In do možnosti tudi v zasebnih obratih nai delo počiva vsaj med službo božio, da se more čimvečje število prebivalstva udeležiti proslave. Po cerkveni slav-nosti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih pred-sedništva deželne vlade svečana po-klonitev. Vsi državni uradi in lavna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljalo, da okrase svoie hISe z državnimi in narodnimi zastavami. Društva ln korporacije, ki se žele udeležiti svečane poklonltve. naj to prijavijo ustmeno aH pismeno predsedništvu deželne vlade do 30. t m.
— Predsednike volilnih odborov po deželi na Kranjskem, štajerskem ln v Prekmurju. v kolikor so naši somišljeniki, kakor tudi drme naše pristaše prosimo, da nam takoj po skrutlnlju v posameznih občinah pošljejo brzojavna ali telefonska opročila o Izidu skrutlnlja. Teleion-ska številka uredništva }e 34\ Vse stroške jim povrnemo. Brzojavni uradi bodo v soboto, nedeljo ln po-nedeljek poslovali po dnevi ln ponoči — Uredništvo.
— Kal le s orefskavo orotl drlu Oosarju? Dr. Oosar zatriule. da nI res. da hI se nahaial v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva proti domovini. Zagotavljamo, da le državno oravdniStvo že odredilo orotl nJemu orefskavo radi hudodelstva no 9 85, srbskega kazenskeva zakona. Za to hudodelstvo ie določena kazen 20Jetne ječe. Ore se za delale, ki ca je zagrešil dr. Oosar v Tirasoolu sredi meseca decembra 1918, torel v času. ko fe bilo narodno in državno ujedinjenje že progrlas^no in izvede-deno. To smo smatrali za notrebno. da ucotovimo. nal^a sodt*?a na le da s nr^Vš^avo d^7?ne Oosnrijvo krivdo. Kn'ik^r s*rto Informirani, le dr. Oosar že dobil poziv, da se Z2la-si pri oreiskovalncm sodniku.
— Zemljevid   Slovenskega orernljU.
Slovenska Matica   Izda • krnalu zemljevid, ki obsega vse ozemlje, koder biva slovenski narod in se govori slovenski Jezik Širok je 93 cm, dolg 127 cm ter predstavlja prvo večje kartografsko delo s popolnoma slovenskim Imenovanjem. Sestavljen Je iz štirih listov, katere lahko rabi vsakdo posamezno,   ali pa jih da tlepltL   Matica Je vanj   za'oiila vse svoje premično oremo-I ženje tako, da ne more prijeti prej t Izda-; janjem knj'g   dokler ne Droda Lzdatnega j števila zemljevidov.   Zato naj vsak rojak j naroČi takoj zemljevid prvič zato,  ker Jo gotovo   njegova  vsakdanja praktična potreba, da Ima prvi res slovenski zemljevid I slovenskega   ozemlja v svojem   domu In ker v drugI vrsti podpre Slovensko Matico v njenih    čisto    kulturnih  siremljenilh. — Zemljevid stane celoten na Štirih ilstlh SO
kron brez nalenljenja. Naročnlpo sprejema Matica  takoj  In sicer 80 kron in posebej
poStnlno na račun enega Izvoda. Ca hodo stroški večji, kar pa nI pričakovati, bodo mora'1 naročniki >e primerno vsoto doplačati. Mnogo matičarjev le plačalo naročnino za zemljevid in nalepl'»-nle fe pted vojno. Ta plačila bo Matica vračunala.
— PoŠta In volitve. Poštni urad! no Sloveniji bodo imeli dne 27.. 28. fn 29. t. m. v krajih, kjer le več poštnih nameščencev na razpolacro. permanentno službo podnevi In ponoči, a tudi v kralib. kjer noslule pri pošti samo ena oseba, bo le-ta na razpolago ob vsaki url.
— Odlikovanje. Našega roiaka Jerneia K ram er J a. ki je nedavno teea slavil 40Ietn? jubilej, odkar deluje v državni tiskarni v Beogradu, je reeent Aleksander odlikoval z redom Sv. Save V. razreda.
— Goso. dr. Kramer ca. Est. Narodni socijalist Est ie očital kandidatu JDS. e. ministru na razpoloženi!! dr. Albert Kramerju verižništvo in druge čednosti. Oosp. dr. Kramer le ponudil e. Cstu priliko, da svole trditve pred sodiščem dokaže. Jutri bi se morala vršiti obravnava v £kofji Loki, toda £. F:st se jc obravnave z b a 1 ter jo ie zavlekel s tem. da ie predložil sodiSču celo vrsto ugovorov. Obravnava se ie morala preložiti na knsncišo dobo. toda GTotovo je. da jr. Pst ne uide zasluženi kaznL
— Hitro m^č^vanie. Nokai dr.I prndr\o so morali na^i orožniki zapustiti Korono, le porini! posestniku Hussu v Potnici pri P.orovliah. znanemu zagrizenemu nemčuriu. pes. Posestnik sra le hotel takoi zakonatl na svrv^m vrf". t'Va nioenva boliša nc^lovira «e bi'a dn'cera mnenia In le predJaszcla. da nai mož počaka tako dolgo, da bodo morali jugosloven-t
iki orožniki zapustiti KorosTčo. Potem naj položi psa v krsto in bodo plovesno pokopali Jugoslavijo v obliki pasjega kadavra. Mož je bil s tem zadovoljen in ko so odSli Jueo-slovenski orožniki, so imeli v Resnici sijajen prizor. Jugoslavijo so nesli v veliki krsti iz Hussove hiše in Huss sam je prepeval pogrebne oes-mL Z okna pa se je oglasila Hussov-ka, da naj psa le globoko pokopljejo, da se Jugoslavija ne bo nikdar več vrnila. In zgodilo se je po njeni želji. iToda tri dni pozneje je potrkala smrt na vrata Hussove hiše in poklicala s seboj gospo Hussovo. In četrti dan so Hussovko pokopali še globeie, kakor njenega psa, da ne bo hodila nazaj.
— Dvakrat bodo volili bocosiov-
cL Iz zanesljivega vira se nam poroča, da so bogoslovci vpisani na kmetih v volilnih imenikih in to zlasti v onih občinah, katere imajo klerikalci y rokah. Ker so tudi v Ljubljani vpisani, bodo volili dvakrat. »Slovencev« poziv, da njegovi ljudje volijo že dopoldne, ima torej namen prisle-pariti nekaj glasov klerikalni stranki. — Svojim zaupnikom na kmetih priporočamo te bogoslovce.
— Vsa Komenskega ulica voli na nčltetfišcu. oziroma v šoli na Ledini in sicer na učiteljišču volilci s črkami A do L. na Ledini pa od M do Ž.
— Telefon v Novem mestu. Pri poštnem uradu v Novem mestu se ie otvorila dne 6. novembra t. 1. telefonska centrela z javno govorilnico.
— Sprememba posesti. Bivšo Bav-luharjevo hišo v Stritarjevi ulici je kupila > Slovenska bankac, ki si v tej hi Si uredi tudi svoje poslovne prostore.
— Zvišanje stalnih oristoJbliL Ker se je uredba z dne 29. septembra 1920 št 30.000. Uradni list štev. 3S3. o novem povišanju stalnih pristojbin za 100% v pokrajinah izven Srbije in Crne gore tudi od finančnih organov napačno razlagala, opozarja generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu, da se omenjeno povišanje nanaša na stalne pristojbine skupno z njihovim dosedanjim poviškom. tako da je na primer vloga, katero je bilo prvotno kolko vati z 2 K. po začasnem zakonu z dne 4. aprila 1920, s 4 K, zdaj zavezana kolku 8 K, ne pa 6 K. Ta novi povl-šek pa zadeva, kakor rečeno, samo stalne pristojbine, ne pa tudi lestvici nih in odstotnih.
— V Krškem je umrl dr. Jurij Pucko, ondotni notar v starosti 63 let Z njim legel v grob eden najboljših sinov slovenskega naroda. Rojen Je bil v onih lepih Slovenskih goricah, (v 51 Andražu pri Ptuju), ki so dale Slovencem ne-broj odličnih domoljubov. Solil se je ranjki v letih 1370—1830 na mariborski gimnaziji. Njegovi sošolci so bili nepozabni dr. Dečko, dr. Janko Babnlk, dr. Jfurko, dr. Munda, možje, ki eo delali, oziroma še delajo sebi in Slovencem čast. Po končanih juridičnlh študijah je stopil rajnki dr. Pučko v notarsko pisarno v Mariboru, kjer Je z drugimi mladimi domoljubi sodeloval pri raznih narodnih podjetjih, osobito pri >Stid-Bteuris^he Post«. Zapustivši Maribor bil je kratek čas notarski koncipist V Kamniku. Pred 80 leti pa mu je bil podeljen notarijat v Krškem, četudi 80 se na Dunaju obotavljali podeliti ga odločnemu Slovencu. Menda so mu le njegovi odlični študijski uspehi pripomogli, da mu niso mogli odreci tega dobrega no vari jata.   Pučko je bil kot notar
gvoje junicndoir-.eionjtzaO ,Xkv
na svojem mestn. Tukaj je porabil svoje juri dično znanstvo, svoje poznanje kmetskih razmer in kmečkih nalog sebi v korist in v blagor ljudstva. Z eno besedo: ranjki dr. Pučko Je imel lizorno notarsko pisarno, za katero Je Živci in umrl. Pretrgala mu je nit življenja nagla smrt — kap. Glede njegove osebnosti, ki je bila sicer skozi korektna, so Slovenci v Krškem le to obžalovali, da ni bil rajnki, ki se res ni silil v ospredje, prevzel raznih častnih mest, kjer bi bil kot učen in praktičen mož lahko veliko koristil narodni, gospodarski stvari. Ponujali so mu n. pr. že pred leti županstvo, a Je vse odklonil. Kljub temu bo ostal rajnki v blagem spominu. Kot mož, kot čvrst Slovenec. Blag mu spomin, njegovi rodbini Iskreno so žal je.
— Slovensko obrtniko-motetre
opozarja invalidski oddelek nover-jeništva za socialno skrbstvo na sledeča dejstva: Velika večina slovenskih invalidov je zelo delo- in redoljubna, izjeme so čedalje redkeiše. Slovenski invalid le uvideL da si le z lastnim sodelovanjem more Izboljšati sedanje bedno stanje In zagotoviti si lepšo bodočnost. Mnogo slovenskih Invalidov je tako pohabljenih, da ne morejo več opravljati svojih prejšnjih poklicov; zato se žele izučiti novih poklicov, in Invalidska uprava jih v tem pogledu podpira. Ustanovila je takozvano Invalidsko šolo v Ljubljani, kjer dobivajo stanovanje, hrano In drugo oskrbo invalidi, ki se hodijo učit v šole In k obrtnim mojstrom. ObrtnOcl-moistri. ki imajo invalide-vajence. priznavalo soglasno, da imajo v teh invalidih prvovrstne redne in uporabne vajence ter so ž njimi povsem zadovoljni. Invalidska uprava želi. da bi se krog obrtnikov-mojstrov za sppd-£auuue Invalidov; - vajenca* koliko*
mogoče razširil r. Ljubljani In do drugih krajih Slovenije. Invalidska uprava Jamči za vsakega invalida, ki ga pošlje kakerrjn mojstru v učenje; zato žeH, da bi se mojstri, ki bi lahko sprejeti invalide za vajence, priglasili v našem uradu (Invalidski oddelek, šentpeterska vojašnica v Ljubljani). Tekom prihodnjega leta napravi Invalidska uprava enak in morda še večji invalidski zavod v Celju. Za sedaj bi tudi Invalidska uprava rada namestila invalide-vajence po drugih krajih hi je pripravljena prispevati mojstrom samim za vzdrževanje invalidov ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in prigla-sov.
— Poročil se je in vstopil v katoliško vero včeraj gospod Karel 5a-pirov, ruski dijak, sin tovarnaria. doma iz Vladlvostoka. z gdč. Anko Ložar v Št. Vidu pri Zatičini. Mladima poročencema obilo sreče!
— Nemška predrznost Iz Maribora poročajo, da se le izrazil lekarnar K5nlg v kavami »Rotovž« sledeče: »Jetzt wird die Orenze bei Leitersberg gezogen. dann bekom-men wir In Marburg Plebiscit. Da werden dle Wlndischen laufen!« — Predrznega Izztvača ie policija spravila na varno.
— Nakup sveta za cerkev v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo, da so klerikalci kupili na Kralja
Petra cesti svet za zgradbo cerkve sv. Magdalene za 481.000 K. Mestni sosvet je odobril to kupčijo, ne da bi bil vprašal za mnenje občane.
— Zdravstveno stanje mestne občine Uubltenate. V času od 14. do 20. novembra se ie rodilo v Ljubljani 28 otrok, umrlo je 18 oseb, med njimi 8 domačinov. Umrli so za grižo 3 tujci, za vratico 1 tujec, za Jetiko 2 osebi in vsled nezgode 1 oseba. Oboleli so za škriatico 1 oseba, za tifusom 1 tujec, za grižo 2 tujca in za vratico 1 tujec.
— Glavni tobačni saloni v Mozirju in v Laškem sta razpisani do 21. decembra. Prva je donašala čistega dobička 12.974 K, druea pa 49.179 K. Do 21. decembra je razpisana tudi glavna tobačna trafika v Laškem 6t. 128.
— Zanikrnost. Vse postaje in postajališča na naši dolenjski železniški progi so opremljena z voznimi redi. samo novomeška postaja, nnjvečja na vsej progi, dela v tem oziru izjemo — a ne častno. Na celem novomeškem kolodvoru ne najdeš niti enejra voznega voznega reda državne železnice, temmanj seveda voznih redov sosednjih hrvatskih prog ali južne železnice. Tako so potniki ali meščani prisiljeni, ako hočejo kam potovati, da gredo na postajališče v sosednjo Kandijo, kjer najdeš vse te vozne rede. To je erotovo velika malomarnost nasproti potujočemu občinstvu. Upamo, da bodo te vrsti je zadostovale, da se ta nedostatek odpravi.
Volilci!
Spominjajte se, da so klerikalni poslanci v bivšem avstrijskem parlamentu bili tisti, ki so odobrili zakon o volilni dolžnosti do 50 leta.
Spominjajte se, da so klerikalci, na Cela jim dr. Sasteršlč in dr. Pegan, bili edini v Sloveniji, ki so ščuvali na vojno proti Srbiji.
Spominjajte se, da je klerikalna Slovenska Ljudska Stranka izdala Ob izbruha vojne okrožnico na svoje zaupnike, v kateri lih le pozivala, naj vsakega narodne mislečega Slovenca ovadijo oblasti kot srbofila in rnsofila ter ga izroče krvnika.
Spominjajte se, da je bilo na stotine poštenih Slovencev in Slovenk na podlagi teb klerikalnih ovadb vrženih v Ječo.
Spominjate se, da so znani klerikalni veljaki, k! Jih Se sedaj klerikalna stranka trpi v svoji sredi, Izročili kmeta Brenceta na Dovjem in kovača Kromarja v Črnomlja avstrijskemu krvnika.
Urazalte, da klerikalna stranka delale za malo Sloveti-io. v svrho da bi lažje spravila Slovence pod nemški in habsburški jarem, kjer so že pripravljene ječe in veSala za vse zavedne Slovence.
Uvažajte, da bi se v tem slučaju vsem nam godilo tako, kakor se godi sedaj našim slovenskim rojakom na Koroškem.
Uvažajte, da Je klerikalna stranka s svojo nesrečno politiko zaigrala koroški
plebiscit . _
Uvažajte, da Je klerikalna stranka vsled nesrečnega koroškega plebiscita so-
kriva našega neuspeha pri poga|aujlh z Italijo.
Kateri polten Slovenec more glasovati za tako stranko 1
Nobeden! _
nainoveiSa poročila.
D' ANNUNZIO OKUPIRA VSO JADRANSKO OBAL? —d Solit 24. nov. Včeraj ob 2. popoldne Je letel nad Splitom D* An-nuzijev aeroplan« ki Je metal letake, v katerih poziva D* Anmmzio prebivalstvo, na bo pripravljeno, da bo v kratkem okupiral ves Jadran, ki so ga ministri v Rapallu Izročili hiso-slovenski požreSnosti. Poziva prebivalstvo, naj se vežba v orožju ter čaka na osvoboienje. Ko se Je modo spoznati, da je bil aeroplan D* An-nunzijev, je med tem že odletel daUe.
ITALIJANSKI POSLANIK.
—d Beograd. 24. nov. Vlada kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev je Izdala aerement za novega italijanskega poslanika profesorja Man-zonlja, ki le btt dolgo vrsto let načelnik v ministrstvu za zunanje stvari v Rimu.
POMDLOSCEN.fr! IZ SOLUNSKEOA PROCESA. —d Beomd. 24 noo. Podpisan je ukaz, s katerim so pomilo^čenl polkovnik! Milan Milovanović. Ceda Popović. Radoje Lazić. Miljutin La-zarević In višji veterinar Mita Mar-ković. ki so bili obsojeni v znanem solunskem procesu. NepomiloSčeni so ostali samo trije ta sicer general Damjan Popović. ooUamilk Tucovlč In major Venlč.
ČEŠKO - SLOVAŠKA LADJA v SPLITU. —d Split 24. nov. V solinski pristan je došla češkoslovaška ladla. ki potuje v Vladivostok. Tukajšnji češkoslovaški konzul Je priredil včeraj popoldne na ladji obed ter so pri tel priliki govorili predsednik nokrafln-ske vlade dr. KrsteU. sreneral Milic, župan Tartaglla in mag. Bulic
nasa ustava. —d Beograd. 24. nov. Za Jutri le skffcal ministrski predsednik dr. Vesnlć sejo ministrske« sveta, na kateri naj bi se določila redakcija načrta ustave, ki se predlo*i ustavotvorni skupščini To redakcfio le Pripravil minister za konstltuanto Lazar Markovfč.
RUSKI BEOUNCL —d Beograd« 24. nov. »Politika« poroča: Vsled odobrenja nafte vlade bo okoli 10.000 ruskih beguncev, ki so se izselili is južne Rusije z gene* ralom Vranglom. nastanjenih v Boki fefcrakL Đtguoca feofa artotUaU '%
Carigrada ter lih nastaniU v zgradbah, ki so Jih postavili Avstrijci za stanovanja mornarjem. Verjetno je. da bo kasneje sprejetih še gotovo število beguncev, ki jih bodo razde-lili po kraiih. ki so sedaj še zasedeni po Italijanih.
SVETOVNI POSTNI KONGRES.
—d Madrid, 24. nov. Svetovni poštni kongres je sprejel konvencijo svetovnega poštnega udruženja, po kateri se določa mednarodna pristojbina za pismo na 50 centlmov. za dopisnice na 30 centlmov in na vsakih 50 gr tiskovin, trgovskih papirjev In vzorcev na 10 centimov. Države, katerih valuta Je višia od franka, so upravičene vporabljatl te postavke v pristojbinah, ki odgovarjajo veljavi franka, ne da bi ilm bilo treba rabiti pristojbine, predpisane na svetovnem poštnem koneresu v Rimu. ki veljajo še sedaj. Prihodnji svetovni poštni kongres se bo vrSU leta 1924 v Stockholmu.
PLEBISCIT V VILM
—d Ženeva, 24. nov. Ko so bili zaslišani odposlanci Poljske ln Litve, je svet zveze narodov sklenil poslati na glasovalno ozemlje Vilne mednarodno posadko. 1800 mož. da se bo glasovanje vršilo svobodno.
REVOLUCIJA NA IRSKEM.
5—d Pariz, 24. nov. Pe neki brezžični brzojavki iz Londona so v soboto trije sinfajnovei poskušali pobegniti iz ječe. Pri tem so bili ubiti.
Knltnra.
Reperioir Narodneara gledali!** v LJubljani
. Drema:
Oetrtek, 85. nov., Pobujsanje t dolini
Sentflorijanaki, rod A. Petak,   96. nov.,   8en kresne noči, v
o*poi^ism. ari
edali&ea,  ob dramskih
cenah, red B. Sobota, 27. nov.,   Pohujšanje v dolini
Sentflorijanskl. red E. Nedelja, 28. nov., Ljubimkanje, laven. Ponedeljek,  29. nov.,   Figaro se ženi,
red A.
Operet
Četrtek. 25. npvM Dalibor, red C. Petek, 26. nov., Sen kresne noči, dramska predstava, ob dramskih cenah.
rod B.
Sobota. 27. nov., Vesele žene irindaor-
ake, red D. Nedelja, 28. nov., Trubadur, izven, ponedeljek, 29, novn zaprte«
— Koledar »Dražbe sv, ClrHa tn
Metoda« Izide v kratkem. Poleg običajnega koledarske« dela bo vseboval izkaze poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Dalje sled« beietristični spisi, životopisi trmrlih narodnih dobrotnikov, poročilo o društvenem delovanju za leto 1919, proračun in bilanca. Koledar Ima bogato vsebino ter ga vsem rodoljubom prav toplo priporočamo.
— Ivan Cankar: Mimo žtvfjenla. Založila Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg. Ljubljana 1920. 8°. IV + 230 str. Cena broširanemu izvodu 20 K, vezanemu 30 K. prednostni izdaji na belem lesa prostem papirju 40 K. Trinajst novel in črtic iz svojih mlajših let. med njimi več do zdaj še neznanih, je zbral Ivan Cankar ter kniigo po uvodni črtici značilno naslovil »Mimo življenja«. Kakor onkraj sveta, onkraj življenja živi večina njegovih oseb te zbirke. »Zakaj samao v sanjah, samo v tistem otroškem hrepenenju Je resnica m življenje; vse drugo Je živlienia poskus.« pravi v »Lepi Vidi«. Slikar sania v tujini o domovini kakor o svoli ljubici, zvesti mladenki, umira v kr> prneniu in domotožiu kakor popotnik brez doma. V noč, brez konca in brez cilja potuje niegov poet, ki so ga majhnega in Šibkega pognali na cesto In za zmerom zaprli duri za njim, in ki mu je mar cilja kakor škrjancu. kadar izžvrgoli iz tople brazde. Razen teh »mlmoživljeni-skih« tipov je pogledal Cankar tudi v globino otroške duše In je ustvaril dovršene psihološke študije, kakor so »Oreh«, »V temi«. »O prešcah«. ki ostanejo traino med najlepšimi biseri njegove umetnosti. Iz vseh na odseva Čudovita lepota slovenskega iezika, ki Jo ie Cankar negoval ves Čas z veliko ljubeznijo. Zato knfteo toplo priporočamo vsem ljubiteljem prave umetnosti.
— Kredit za prenos MeStrovIčevIh del Iz Bruslja. Beograd, 24. novembra. Ministrstvo prosvete le dovolilo znaten kredit za prenos umetniških del MeStrovlća Iz Brusila v katerekoli mesto v naši kraljevini
— IMftrrtrn smrti   I>va Tolstega.
Dne 20. novembra 1910 Je naerloma umrl veliki ruski pisatelj in filozof grof I^ev N. Tolstoj ▼ leseni koči neke ruske železniške postaje. Deset let Je preteklo, a v Rusiji eo se zgodile izpre-membe, ki Jih ni Tolstoj pričakoval niti čez 100 let Mrtev je car, mrtev Pobjedonosoev, mrtva ruska carevna, a večno živa so nesmrtna njegova dela, Tolstega veliki romani in novele.
Društvene oestl In
prireditve.
— Občni zbor »Slovenskega Rdečega Križa« v Ljubljani se vsled nastalih ovir 35. t. m. ne vrši in se preloži na nedoločen čas.
— »Žensko telovadno društvo V LJubljani« naznanja, da so se določile za »Plesne tečaje« sledeče ure: I. oddelek: ob nedeljah od pol II. dopoldne do pol L popoldne. II. oddelek: ob oondeljkfh in četrtkih od 6. do pol 8. ure zvečer. TTT. oddelek: ob sredah in sobotah od 6. do pol 8. zvečer. Tečaji se pričnejo v četrtek. 25. t m. Ker so tečaji že prenapolnjeni, se zaključi vpisovanje; pač se sprejemalo še nadalme prijave za eventuelni IV. tečaj, ki se prične pozneje. , M
— »Drusrvo eodnfli podnradnikov in sluar z« Slovenijo« v Ljubljani vabi g. stanovske tovariše za vpis   in na
ustanovni oWnt zbor. ki §e vrši dne 5 decembra 1920 ob pol 15. url v sodnem poslopju v LJubljani v sobi §t. 19. Rešila se bodo tudi druga važna stanovska vprašanja, radi tega naj se g. tovarifti iz Slovenije občnega »bora v obilnem Številu udeleže. Začasni odbor.
— Pripravijni odbor učiteljskega društva sa Mežiško dolino v Prevaljah potrebuje, da more zastopati Interese koroškega učiteljstva nemudoma nar slove vseh koroških učiteljev in učiteljic, bodisi da stanujejo na Koroškem aU Izven Koroške. Javite takoj naslovi Odbor.___m
Gospodarske cesti.
—t »JsfoslavOe«, splošna zavarovalna družba, ustanovljena že pred več leti v naSl državi, le kakor se nam poroča, prevzeta od zavarovalne družbe »feniks« bi »Graške vzajemne zavarovalnice« vse ogromne kupčije v Jttfoslariji V očigled dejstvu, da so bile te družbe posebno razširi ene v Sloveniji, Je ustanovna ta družba za na So pokrajino ravnateljstvo s sedežem v LJubljani.
—g Koroška gospodarska družba ob-veSča vse trgovce, občinske tajnike ln vodje bivših gospodarskih odborov veli-kovškega ln borovellskega okraja, da se nahajata pisarni podružnic Slnčavaa ta Podgora v LJubllani, skladišče Balkan, ra kateri naslov se lahko vrnejo vreče hi druga embalaža ta kjer se ramorejo urediti zaostali obračuni.
—g Prikrofevafal tečaj za Invalidne črevUarfe hi krojače. Urad za pospeševanje obrti naznanja, da se prične prUrroje-valni tečaj za Invalidne črevljarje ta krojače v ponedeljek, dne 29. t. m. In sicer v prostorih kf. drž. obrtne šole. Trajal bo 8 tednov.
—g Glede prometa a sladkorno peso Je minister za obnovo aomlje Izdal
naredbo, po kateri Je saditev ln gojitev sladkorne pese v naši kraljevini svobodna. Letni donos sladkorne pese pa se mora vporabiti izključivo za proizvodnjo sladkorja. Pridelana sladkorna pesa ne more biti predmet trgovine, ako ni za to posebnega dovoljenja ministra ea prehrano in obnovo zemlje. Producent mora svoj pridelek odstopiti samo domačim fabrikam, s kateri se je pogodil in sicer po dogovorjeni ceni. Kdor nima take pogodbe, mora odstopiti svoj celotni letni pridelek Jedni od domačih fabrik in sicer po najnižji ceni, katero je ona producentom plačala- Brez posebne dozvole Je vsaka draga vpo raba sladkorne pese prepovedana. Zabranjena je zlasti poraba take pese za izdelovanje cikorije ln alkohola. Posebna dovoljenja sme dati minister za prehrano.
Borze.
—d Zagreb, 24. nov. Devize: Bero-lin 191—192, Bukarešta 0, ItaUja 512 do 515, London, ček, 453—4G0, Novi Jork 120—127, Pariz 815—820, Praga 157—159. Sofija - Švica 2050—2125, Dunaj 26.30—20.60. Valute: ameriški dolarji 126—127.50, avstrijske krono 27.50—28.50, bolerarnki levi 0—166, carski rubljl 80—S5. Češkoslovaške krone 155—160, angleški funti 460, francoski franki S50—0. grške drahme 0, napole-ondor 445—4 >5, nemške marke 190 do 192, romunski leji 200, italijanske lire 500—504. turška lira 500
— Praga, 24. novembra, Devize: Beograd 252, Zagreb 62.75, Dunaj 16.25, Budimpešta 16.25, Varšava 17.50, Sofi-jp 101.75, Bukarešta 119.25. Valute: dinarji 246, avstrijske krone 16.25.
—d Curih 24. novembra. Devize! Berlin 9.30, Holandija 195, Newyork GS5, London 22.27, Pariz 39.20, Milan 24.35, Bruselj 41.50, KodanJ 86.50, Stockholm 123.25, Kristijanija 85.60, Madrid 83.50. Buenca Aires 220, Praga ?.10, Varšava 190. Zagreb 5. Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.45, Dunaj L95, avstrijske Jiirosane krone 1.40.
—d Dunaj, 24 novembra. Devize: Ber* lh! 731, Bukarešta 715, Curih 7725. Valute: nemške marke 229, bolgarski levi 0, švicarski franki 7675, francoski franki 3012.50, italijanske Uro 1815, angleški funti 171 s, madžarske žigosane krone 100, Praga 595, Varšava In Krakov 105. češkoslovaške krone 5000akJ 601, novi dinarji 1475.
Raznoterosti.
4   Ali sne imeti zdravnik brado?
Moška brada je v zadnjih letih po Širnem svetu precej izginila in zgubila vse simpatije higijeni enega ln eetetičV nega sveta. Možje, ki so si iskali dostojnosti v bradi, so Izginili, kakor tudi oni, ki so lokali prikupljlvoeti in ljubezni v navihanih brkih. Brada je obsojena, da izgine In nastane le se vprašanje, ali sme sploh imeti brado zdravnik, ako hoče izvrševati svoj poklic docela natančno. Brada Je gnezdo v?eh možnih bacilov in zato jo je naj-ostrejše obsodil ravnatelj Pasteurjeve-ga zavoda dr. Ronv.
• Na Karlovi univerzi v Pragi le vr4-sanlh za zimski semester 1920, 1921 poslušalcev 8159. Med temi 1© bogoslovce v samo 35. dasi Imalo na razpolago najlepši žlvllenske ugodnosti.
• Čudna šala. V Londonu Je bil obsojen 35 letni natakar Tomaž Stopber um 18 mesecev prisilnega dela, ker Je skušal zastrupiti Karla Kempsterja. Natakar Je namreč stanoval pri Kempsterlevl družini pa so Imeli grdo navada drug drugega dražiti z neumestnimi šalamL Tako so ti naprtmer metali sol v pivo, nekega dne pa le Stopher nasul strupa za podgane na kruh Kenrpsterjtt. Ta Je obolel, nakar mu Je bito šale dovolj In naznanil sluča) sodnJJL Sodnik Je ostro graja! obtoženca ta njego-' ve življenja nevarne tale.
• Pomanjkanje stanovanj v Bukarešti. BukareMd mestni svet Je sklenil da pozove neko Švedsko tvrdko, da postavi v raznih delih mesta do 1000 lesenih hlž._
Poizvedbe.
— Zgubili te Je bela svilnata obleka
na Cesti na Južno železnica Odda naj »c proU dobri nagradi v Kolodvorski ulld šc 34, L nadstropje J. T. _
Glavni nrednfk: Rasto PustoslemSek. Odeovoml urednik: Božldnr Vodeh.
Dre pfttfeiil z notnima omaricama Brtl. Reiljna l 1/IL
8776
MaL dvo] e sani za mesarja.
in dva vagona bukovih drv. Cena ae Izve pd prodajalcu Anton Jakomlil Kečetja. 8715
Maj slika in kukalo. Bfi steza »n. 1.111. nattstr. 8788
vttopiU priden močan fant poštenih ttsrifv Iz Primorske. Ponudbe pod »Tajrsec 8784« na upravništvo Slovenskega Naroda. 8784
Zamenjam stanovanje Slfi
oje. 2 velikih sob In prltiklin. Ponudbe pod .Sredina mesta 8785" na upravo Slov. Naroda._ _8785
Hit i alnoetji ia Baiiiii nrez-
■lifnn daje profesorica tukajšnjega PldUlU konservatorija tistemu, ki jI odstopi mebl nno sobo. Ponudbe pod ,Sotopetjt 6787a na upravo Sloveoskega Naroda. 8787
Ren Mmm s Hrano pt;0£T
Ponudbe pod »Štealec 8789« na upravo Slov. Naroda. 8789
Ho? šivale! strel ceno proda lM, Uo&fjana. M® i 11.
8793
sSrejme » takej sprefeo đetatt, I" stareila ml v speterijski iele-trgoTisi J. Perdaa v Liniljsoi.
8786
Proda se im feOa miollca
vinskih transportnih In hramnlb sodov ter več malih od 25 It. naprej, Stađltr, Ijsbljata, Sodna al it. 8792
iemB prazno sabo za pisarn
proti visoki najemnini v sredini mesta. Ponudbe pod .Iliriji 877f na ©pravo
Slov. Naroda. 8770
ca špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »Špecerijska trgovina 8777" na upravniStvo Slov. Naroda. 8777
»jIhm    koroški begunec, \IQSUOlt  prosi   službe pri
lesni trgovini ali kot vodja žage. Ponudbe prosi pod .leganec 87431 na upravo Slov. Naroda. a/43
Proda n im Samrti kWOi (estrabai ii rtmfoji Madn m oprava Slot. liarsli
8768
•rednjevetlk krasen damski
Proda se
scalskmov   pla^Č.    Ogleda se vsak 3 v Zalokarjeri al. 14, levo.
871'^
dan od 1
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc:
nudim efekiretehnilnl materijal, betonsko železo, različen železni materijal In motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
Beograd, piletina nI is.
^roda se trgovini
stanovanjem) z zalogo in, gramofonov in električnih predmetov v atibore. Cena po dogovoru Naslov: Kočevar, Maribor, Krekova alfra 9 t j. 22. 8769
M. Jankovi! k. d.
Mina-Mna I Izvozna radnja n Sreni. itrovltl.
Kupuje, prodaje t posreduje u svim trgovaCkim arUkloviuia. Finanslra sve zdrave poslove!
Prima u komisiju svakovrsnu robo. uz novčanu garanciju 1 Preporučuje svoje fabrično siovarište sobnog namešlanja (oprave), kao i .to stovarište gvoždjaiske robe (železnine), u potpunom izboru s niženim i* nm a.
isto tako prcporučuie veliki izbor muških i ženskih Sto f ova (blago v). !*ored ostalih poslova, bavi sc kupovinom i predajom, sv«h životnih na-t\ r-; ca <živi!), za svoj račun i za račun drugih, koja za kalantnost jamči i
polaže penale.  —  Na prvom mestu molimo p. 1 kolege 1 potrošače, da našu rvidku uvTSte u svoj register, te da se u svakoj prilici (»brate na nas, sa ponu->ir»4 kao I potrebama. — Na svaki upit, rado na usluzi stojimo. 3rzojav: Luvr MltroviC*. Telefon br. 54.
Obtmska nranilnlca v Krškem naznanja v globoki žalosti, da je njen dolgoletni član upravnega odbora in pravni konzuleni, gospod notar
dr. Juril PuiSco
Pozor! Lovci! Pozor!
Strychiiii
Ima o zalogi oblastozne konces. predaja stropna
droaeriia H. Rane.
Ljubljana, ŽMoaslta a. 1.1
Stavbiice
za vilo, 2K00 m* po K 25'— pri TIvoH proda Fr. Mileč, Kralja Petra trg it 8.
87^8
U i e n c
krenkega, boJiSlh staršev, i§čs trgovina z mešanim  blagom.   Oni  iz vodmat-skega okraja imajo prednos\ Ponudi) pod .Učenec l§20/875t* na upravništo Slov. Naroda. 8759
Preda a m zoni jbB. ssr
obleka, par Ženskih čevljev ftev. 38. usnjat jopič, 2 moški srajci, usnjara roibica in zlata zapestnica z dvema bfiljantoma in opaloaa. Irca Koželj, Kolodvorska al. 12 at ivttiaCa. 8775
10, decemlira v tfemčljo
in izvrtl vsako naročilo pri nemških industrijskih podjetjih Pismena naročila pod .Trgovec 878?* na upravništvo Slov. Naroda. 8782
danes v Gospodu zaspal.
Občinska hranilnica obrani blagega pokojnika v hvaležnem spominu.
V KRŠKEM, dne 22. novembra 1920.
?Sia*    irne:r,i trgovski, y neoženjen aH vdovec
brez otrok, vešč vseh kultur, cvetlic osobito gojenja vrtnic, riklatn in kri-zantem, labko dobi, dobro in stalno službo v prvorazredni trgovin! cvetlic
od 1. decembra za samostalno vodstvo vrtnarije. Stanovanje naturalno. Pomene r-onadbe S na enačbo plače na Priaz salon cvijeća. Zagreb, Duga ul. 8. 8768
porcelanske izolatorje in uvodnice telefone in žarnice dobivate s skladišča takoj po tvorniških cenah v tehniški poslovnici lug. Ofttro Dorner, Zagreb. liic* br. 82. 8718
Tnžnim srcem in v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, uradom in znancem, da }e naš nad vse ljubljeni, predobri soprog in oče, oziroma brat, gospod
odda a: Dr. Fran Janko, Import k
Ssuert, !j ubijan*, Srafeov trg 19, I« na d stropi e bodofk desno. Tele« Ion 340 Iclernrbae. 8715
dr. Jurii P
Va?
notar, &mn upravnega avota Obiltiake *tramHn?ce v Krikom« poaoalivlk L L d.
v ponedeljek, 22. t. m. ob 1. mi popoldne po kratki, mukepolni bolezni v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega nepozabnega ranjkega se začasno vrši v sredo, 24. t. m. ob 4. uri popoldne na novo pokopališče v Krškem, od koder se kasneje pre ■ pelje truplo pokojnikovo v lastno grobišče v Ljubljano.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v vseh krških cerkvah.
Predragega pokojnika priporom v molitev in blag spomin.
V KRŠKEM, 22. novembra 1920.
Marija Pučko roj. Butlnaro, soproga. Ema Pučka, hči. Katarfna Polko, sestra.
Oipotijn nt toniti ntiik i
falfin laWHra v Argentintjo, itd m JUiflU a KI lil potom prevzamem na-
rotila, nabave ter razne slične zadeve. Interesenti eo naproSeni, da sporoče svoje naslove pod .Argeatialja 8773' na uprava Slov Naroda. 8773
Lokomobila
stacionarna, 40—50 UP, S atm., Izborno
ohranjena, ki deluje brezhibno in jo je takoj moči sprav ti v obrat, z rešetko (Treppenrosf), urejena za kurjavo z žaganjem ali s premogom, se proda Lahko se vidi tudi v obratu. Cena nem* avstr. K 370.000. Nasiov pove uptavniltvo Slov. Naroda. 8771
Prva specijalna trgovina z rokavicami m parfumi
Ravnokar došle:
rokavi eo io dame ta
goapode,   kakor tudi flae črne franeoafe* damske nonsviee.
Ralfiiiiii fra"cwW pariinL
O- BraČkO, Ljubljana, Dunajska   cesta  štev. 12
Poštno o9pravniško um \
se želi zamenjati je v dobrem kri: bhzu mesta.  Pbuodbe se prosijo p I .Številka   1010/87*4*   na upravni*:
S'ov. Naroda. 87. I
Mm k 8 mMm otrobi
se sprrlme tikoj z letnimi tetii^ in vešče iivanja )ma)o pcediosL Poi dbo: Br. Dcfcrfli. Ritafl.eti .lici It 10 .
87' ■
Staasvaale v Gradm i tm soli iltMilKatftllMIil ^JaDI'- Mil Hit aro «. H . Več vagoni P aH Me} t
Franko Ljubljana (aH dom) se odd 1 taVoj. Naročila se sprejemajo Ahaclje 5 cesta 10, trfoviaa s oTrml, tramvaj*!
posta;a sv. Petra cerkev. 87^'
Hiša
Proda se v Ljubljani 10 minut od sredine mesta oddaljena še davkoprosfo velika enonadstropna hiša na oglju z ve!ikim vrtom in dvoriščem. Za industrijske podjetje prav pripravna. Posre-dovald so Izključeni. Samo resnim rc-j flektantom da natančne informacije J uprav. Slov. Naroda. Stanovanje s pre-tiuiinami obstoječih s petimi sobami je kupcu 1 marca 1921 na razpolago.
loinil (iil
se za takojšnji nastop ali pa s 1. jjnu-arjem 1821 i§če In to z večletno skušnjo v raznih tvorniških obratih s raznimi parnimi stroji in z znanjem tudi najtežja dela odnosno pooravlla izvrševati. Prednost imajo oni kateri se razumejo v električnem obratu in naj samo prvovrstne moči svoje ponude s prepisom spričeval ln navedbo plače s prostim stanovanjem in gorivom pismenim potom javijajo. Na samo površne ponudbe brez prepisa spričeval in navedbo plače, se ne code oziralo! Tudi se sprejmeta dva ključavničarja, (Reparatur-^chlosser) za težja 1 -opravila v obralu! Ravv&teHatto tovarno cementa Zadan azo 8629
Pozor!
Pozor!
Za gospode častnike!
Ravnokar ie doSlo pravo pristno
angleško ,,KAKY blaga
za oficirske uniforme.
Priporoča se uniiormiranje
«
Simon KSimanek,
Ljubliana.
Selenburgova ul. 6.
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev j
Na podlagi odredb zakona o Narodni Banki kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev od 26. januarja 1920 (razglašenega v .Službenih Novinah* br. 22 od 31. januarja 1920) se otvarja
f
subskripcija 40.000 kom. delnic
v nominalnsm iznosu din. 20,000.000 v kovanem zlatu.
Podpisovanje traja od I.—31. decembra 1920. Subskripcija se vrsi: V Beogradu pri banki sami, izven Beograda pri vseh bančnih podružnicah in poleg tega v mestih, kjer banka nima podružnice, pri denarnih zavodih, ki so v zvezi z banko aH njenimi podružni« cami, dalje, kjer ni niti teh, pri davčnih uradih.
Na podlagi popisa in procene celokupnega bančnega premoženja se je zvišala vrednost starih delnic banke, ki se glasijo na 500 dinarjev, na 720 dinarjev. Radi izenačenja je določena ista vrednost tudi novim delnicam, katere se bodo istotako glasile na 500 dinarjev in to po sklepu Glavnega odbora Narodne banke, odobrenega od ministrstva za trgovino in industrijo. Nadalje je določeno, da se pri vsaki delnici računa za emisijske stroške 10 dinarjev v zlatu.
Za vsako delnico, ki stane 730 dinarjev v zlatu, ie ima plačati pri subskripdji kot prvi brok 130 dinarjev v zlatu, a ostalih 600 dinarjev za akcijo se ima položiti v roka 5 let, in sicer kakor se bode zahtevalo.
Pripomba: V slučaju, da bi subskripcija prekoračila razpisano množino delnic, sme banka po omenjenem zakonu podpisano število delnic reducirati, a vplačani zneski se vrnejo takoj subskribentu. Dividenda teče od 1. jen. 1921*
Beograd, 1. novembra 1920.
Uprava*
mm
L JH11
i
— Brzojavni nas!ov: Banka Ljubljana« -»
OatrttSka glavnica 50,000.000 — kron«
SfrStarJeva ulica štev. 2.
Rezervni zmh ledi45.0OO.0OO«— kron.
— laAcIoneka Številka 2fef ta 413.
Glavnice z rezervami 95 000.000*— liro i.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Pfeila.
Izvršuje vse bančne posle najlculantneje.
Soreiema •tes
vioge na knjižico in Sokoli račun
proti ugodnemu obrestovani«
Kupuje In prodala vse vrste vrednostnih papirjev, valu!
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
• ;
-
d. stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne S*, novembra 1U2U.
271. Sto.
31
K
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodne šimi pogoji.
j^LPrerzama vse bančne posle pod najngodnejilmi poso*L
Beograd,   5el|e,  Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
3C
Denarni savod Itte prvovrstnega
■radnika im
a primerno prakso Vstop takoj, pogoji po dogovoru. Ponudbe z označbo refe-tcac pod Šifro »Denarni zavod* na uprav. Slovenskega Naroda. . 8780
Okraski za božično drevo.
Božične ln novoletne razglednice, svil n in krt pa s t papir vseh tnrv. raj-itia, svečke bele in ideče, dalje Družinsko in Blaznikovo pratfka, koledarje; 'peresa, svinčnike, radh-Ke, kamenčke, tabl'ce, ravnila, pušice, drsala, pivni, :n-digo nt uradni papir; pismen papir v mapah, v kasetah luksusnl in navadni 100/100; kredo, pečatni vosek ta.,'črnilo, žico za rože. trgovske 'n od>emalne knjige, risalni papir in vsakovrstne zve7ke, cigaretni papir: Abadie, Golub in jUtesse stročnice St 2. in 3. razpošilja na debelo
Papirafca-Uraons, Lfublfana, Meartarl trg 11.
Proda se 630 M dobro rferanaa vinke eosoite ^S4*1 j* Ljubi am.                               87 2	M ItSro ooisBlii)? »toke za 88-sanaa rov'š» ii- in flmnica s prt*d SPUR, Bvonri trg 51. 1, IL esdstr. kw o« % Š9 4 £674	Tnije ta stroce izdelale in prodali na debelo n c robno m- po K 4*80 pri v' čiih na'OČil h znaten r*rpm* Staiaer Anton, L( m bi a na, Jarane v a ulica ta Trnovo. 4256	perfektna slergraj.nja in s'roiepiska se išče za raVo 5nji n«• top   Ponudbe n* pisarno dr. *«?ak is dr. Kobila, Ljabljaas, Dalmatinovi al 3, S767
HI • • goda'a. loke 1/ IftIIIMIfl P-hala ln po'reb II 1 A IIIIIII sftne. Strune na illfaHlllar droh ,0 ln dc* ■ »a v«i iiijvf tete: Rmanee. Đ ack Ends, EHte td. Popravila iz prve <oke, strokovno in e- no A. Stasfć, Ljubi saa*   ftelaattvra; va 6.	Proda se po usodni ceni lep moder n da ms**' zimski plašč (astraham), najtineje izdelano b'ago is rrrdvojnega Časa. Vpo-cled in poi/vedbe v Uttr»i»r ki rrcw1a-ja'ni M. Kis      Zldtfsta siki.       F7 2		
		Pozor! Proda se večja množina Portland cementa. Pol zve se pri Ivanu Pifnatu G'ince prt Ljub']"ni 87r3	Poslotodja za parno lwz S2f ako mogoče tudi trgovski* Izobražen, zmo?en laičine, se spre iaa    Hrana m stanovanje piost*-. Ponudbe prosimo s pogo.i. A. Dsaiiceij. St Peter m Kraso. 870'
Važno!
Važno!
Gospod Jvan Zfoifič. veleposestnik fa vetetrgme v Aleksandri)! —
Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim pod jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulartlnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibelk ie rodom Daimattnet, gorel! Jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 tet. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja
tvrdka
Charles Princ
trgovina ?, manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, L nadstropje. 7135
Posluje po vsej državi.
.Jugoslavija"
OeltiKka glavnica 3 milijon* din. v zlato.
sklepa s
splošna   zavarovalna družba.
RaTOBrtdlsfiN) za Slovenijo o LJablJanl
1. ) polarna savaroiraoia,
2. ) ilvtjaaska zavarovani«, S.) rtcsgodaa fa Jao>atvotto
4. ) sav ar o v. proti Shodom
5. ) tr« as por trta savarovasaja,
6. ) mmvmvoir. proti Ifcoalaoi
7. ) zavarovanja proti Škodom
rosbltla stekla, totl.
Največji tu delujoči domači zavod — OrvSba |« prav* od „Graška vsajam na savarovain4ea(< In od s a varovala a družba „Feniks" (polarni vos njihov ktspfljskl obstoj v naši drfavf.
Najnižji tarifi, takojšna izplačila škod.
Pisarne se nahajajo začasno
v Sodni ulici 1 (Feniks) ln na Gosjiosvetskl cesti S (Graška).
1*1
1*1
M M
y
n y y
n
n
„BALKAN11 delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani
Poziv na subskripcijo.
Zaradi državno političnih odnošajev, nastalih po razpadu stare Avstrije, Je prešel sedež trgovsko, epedlclfoke hi kemfslfsfce delniške dražbe ^BALKAN11 s aodetem v Trsta v območje taje države kar je povzročalo poslovanja njenih podružnic v Lfobljani, Maribora, Zagrebu, Beogrado in Wienu, katero se je zlasti v zadnjiii časih skoro potrojilo, nepremostljive težkoče. Ustanovila se je vsled tega z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. septembra 1920, VI. št. 2419, nova delniška družba pod imenom
delniška clruiba sa mednarodne transporte v LjubljanL
9«Balkan ,
s sedežem v Ljubljani, katere namen je prevzem podružnic stare delniške družbe „Balkan" v Ljubljani, Mariboru, Zagreba, Beogradu fn Wiena t vsemi aktivi in pasivi glasom bilance z dne 30. junija 1920.
Nova družba opusti trgovske oddelke stare družbe ter razširi in osredotoči svoje poslovanje izključno le na šftedicijske in transportne posle vseh vrsi Bavila se bode s posredovanjem pri ocarinanju, z \ skladiščenjem raznovrstnega blaga, z železniškimi in carinskimi reklamacijami itd.
Nova družba prevzame tudi ves delež stare dražbe pri L LtuMJaasfcam Javaom aktadli6a9 ki je danes največje in edino te vrste t vsej Jugoslaviji, z vsemi aktivi in pasivi vred.
Delniška glavnica znaša K 4,000.080, ki ie razdeljena na 10.000 komadov delnic v nominalni vrednosti po K 400 ali din. 100, glasečih se na donosca. Ta delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez nadaljnega oblastvenem dovoljenja zvišati na K 24,000.000 ali din. 6,000.000.
Za sedaj se izda 10.000 komadov denic po nom<nalu K 400 ali din. 100 pod sledečimi pogoji:
1. ) Dosedanjim delničarjem trgovske, spedicijske in komisijske delniške drulbe „Balkan", s sedežem v Trstu, se prepušča 7.500 komadov delnic v skupni vrednosti K 3,000.000, t j. u vaako itaro dclnten aaa mowm po nominalni vrednosti B 400 ali din. 100 piva 9 7» obresti, računajo* od 1. falila 10M do dneva vplatMla, katere se imajo ob prijavi opcie takoj polno vplačati.
V to svrho je potrebno, da izvršijo imejitelji delnic opcijsko pravo ter polože svoje delnice pri spodaj označenih subskripcijskih mestih, da se na njih označi izvršitev prava opcije.
2. ) Ostalih 2.500 komadov delnic v skupnem nominalu K 1,000.000 se stavlja na Javno subskripcijo po emisijskem kurzn K 900 aI3 dla. 215 plna 5% obresti, raAonafoč od 1. Jutlje 1920 do dneva vplačila, katere so takoj pri podpisu polno vpitij ive.
3. ) Rok za izvršitev prava opcije in podpisa novih delnic se prične a 9. decembrom tm t<-*|a do taki 90. decembra 1920.
4. ) Ustanovitelji si pridrfe pravico reparticije delnic v roka do 20. januarja 1921. Subskribe.iti imajo pravico z dnem 21. januarja 1921 dvigniti vplačano protivrednost za nedndeljene delnice.
5. ) Delničarji participirajo na čistem dobička počenši od 1. julija 1920.
6. ) Kurzni pobiček (agio), ki se doseže pri emisijskem kurzu, gre po odbitka emisijskih stroškov in pristojbin v korist rezervnega zakfada družbe.
7. ) Delnice se bodo izdajale v komadih po 1, 25, 50 in 100 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera potrdila se bodo kasneje zamenjala za delnice družbe.
8. ) Subskripcijska mesta so: JadrasUk* bomba V Ttas, LJaMla*!, Maribora, 601)% Eraaja, Zagreba ta Beograda.
Ljubljana, dne 22. novembra 1920.
Jadranska banka, podružnica Ljubljana: Avgust Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke; Ante Bogdanović, veletržec v Trstu; Alojzij Lilleg, veletržec v Ljubljani; Dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani; J. N. Soštarit, veletržec v Mariboru.
H H
lil
r i
In tjsk »Narodne tiskarne«
tt tf tf tf *       & KiLiCŽ
1
31