Letnik 1917. Državni zakonik kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XV. — Izdan in razposlan 27. dne januarja 1917. Vsebina: (Št. 29—81.) 29. Ukaz o zahtevanju in izročanju ovčjih, janjčjih ter konjih kožic in konfekcijskih odpadkov in o prepovedi striženja mrtvih živali. — 30. Ukaz o prometu s'svinjskimi kožami. — 31. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za svinjske kože. 29. Ukaz trgovinskega ministra v po-razuniu z udeleženimi ministri in v soglasju z vojnim ministrom z dne 26. januarja 1917.1. o zahtevanju in izročanju ovčjih, janjčjih ter kozjih kožic in konfekcijskih odpadkov in o prepovedi striženja mrtvih živali. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. Št. 274) in §§ 24 in 27 zakona z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 236) se zaukazuje tako: Zahtevanje ovčjih, janjčjih ter kozjih kožic in konfekcijskih odpadkov. I ' ' / 8 1. Zaloge sirovih ovčjih, janjčjih in kozjih kožic (zelenih, soljenih ali posušenih), kar jih je ob času, ko dobi ta ukaz moč ter kar jih prirasle pozneje, in zaloge odpadkov strojenih ovčjih, janjčjih in kozjih kožic, ki se podajajo ob konfekciji kožuhovine, so zahtevane za vojne namene. S tem je prepovedano vsako posamezno razpolaganje s temi zalogami in pravtako vsako dobivanje iz takih zalog, kolikor ni izrečno dovoljeno v nastopnih predpisih (§ 2. drugi odstavek). Trgovinsko ministrstvo more dovoljevati izjeme od tega. Zahteva se ue razteza na zaloge, kar jih je dne, katerega dobi ukaz moč, že v strojarnicah ali v krznarskih obratih", kolikor se podelajo te zaloge do 31. dne marca 1917. 1. Izroča lij (■ kožic. 8 2. Vsak posestnik in hranilec zalog ovčjih, janjčjih in kozjih kožic jih mora od 3. dne februarja 1917. 1. počenši izročati vsak teden (vsako soboto), izpolnjujé nastopne predpise. Ako ob tekočem dohajanju takih kožic poprečni tedenski dohod in v drugih primerih množina, ki jo je oddali, ne znaša več nego 400 ovčjih kožic ali pravtoliko janjčjih ali kozjih kožic in kozličkov („heberlingov“), je oddajati kožice prostovoljno upravičenemu kupčevalcu s kožicami vsak teden ali jih izročati „c. kr. vojaškemu zavodu za kože na Dunaju* (Handelskni 300 kolodvor ob donavskem obrežju). Posestnik zalog, kojih poprečni tedenski dohod znaša , več, in drugi posestniki ali hranilci (Slovtnlftch.) 19 zalog kožic, ki presegajo navedeno množino, morajo kožice in odrezke izročati naravnost vojaškemu zavodu za kože. § 3. Kožice, ki se pošiljajo vojaškemu zavodu za kože, je zamotavali ločeno po posameznih vrstah, navedenih v prilogi A, in na omotu je narediti obče znake vrst, navedene v prilogi. Hkratu, ko se odpošljejo kožice vojaškemu zavodu za kože, mora izročitvi zavezana oseba vposlati temu zavodu: 1. seznamek vposlanega blaga, v katerem je navesti: \ Ime in kraj naselbe posestnika ali hranilca, okraj in občino, kjer so bile zaloge, oddajni kraj, nadalje — ločeno po posameznih vrstah kožic — kako so zamotane, posebna znamenja firme na omotu, število, tekoče številke in uradno potrjeno težo paketov; 2. duplikat voznega lista, v katerem je uradna navedba teže. Prepoved striženja mrtvih živinčet. § 4. Kože živinčet, ki se niso ostrigle že na živih živalih, je izročati neostrižene. Striči mrtva živin-četa posamezniku ni več dovoljeno. Izročanje konfekcijskih odpadkov. § 5- , Odpadke strojenih ovčjih, janjčjih in kozjih kožic, ki se podajajo ob konfekciji kožuhovine, in volnene odpadke morajo konfekcijska podjetja izročati vsak teden (vsako soboto) naravnost komisiji za prevzemanje ovčje volne pri vojnem odboru industrije volne na Dunaju. Hkratu, ko se odpošljejo odpadki, mora izročitvi zavezana oseba vposlati komisiji 1. seznamek vposlanega blaga, v katerem je navesti: ime in kraj naselbe izročevalca, kako so zamotani, posebna znamenja firme na omotu, število, tekoče številke in uradno potrjeno težo paketov, 2. duplikat voznega lista, v katerem je uradna navedba teže. Določitev odškodnine. § 6- Odškodnino za izročene ovčje, janjčje in kozje kožice določi pri vojaškem zavodu za kože ustanovljena „komisija za prevzemanje kožic*, oziraje se na najvišje cene, navedene v prilogi A. Prevzemna komisija je sestavljena iz treh udov, izmed katerih določi po enega vojno ministrstvo, poljedelsko ministrstvo in trgovinsko ministrstvo, nadalje iz dveh izvedencev, ki ju imenujeta poljedelsko ministrstvo in trgovinsko ministrstvo. Odškodnino za konfekcijske odpadke naj določa s cenitvijo, komisija za prevzemanje ovčje volne. Posestniku zalog je varovano uveljavljanje njegovih pravic po § 33 zakona z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 236). Prevozna potrdila. § 7. Prevozna potrdila, predpisana z ministrstvenim ukazom z dne 28. maja 1916. 1. (drž. zak. št. 156) za prevažanje ovčjih in jagnjetovih. kožic, so potrebna tudi za prevažanje kozjih kožic. Prevozno potrdilo podeljuje vojaški zavod za kože. Enako prevozna potrdila so potrebna za prevažanje konfekcijskih odpadkov strojenih ovčjih, janjčjih in kozjih kožic. Ta prevozna potrdila podeljuje trgovinsko ministrstvo. Za pošiljatve vojaške uprave, ter za pošiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ni treba prevoznih potrdil. Kontrola. 8 8. ♦ Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge organe, in vojaška uprava. V ta namen se morejo ogledati obratni prostori in z zaporno kaznijo do 6 mescev ali denarno druge naprave in vpogledati poslovne knjige. kaznijo do 5000 kron. Kazensko določilo. § 9. Vsako ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje § 10. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Urban s. r. Priloga A. A. Najvišje cene (za odkup po vojaškem zavodu za kože). Cena v kronali za kilogram I. Ovčje kožice. do 28. dne februarja 1917.1. od 1. do 31. dne marca 1917. 1. od l.do 30. dne aprila 1917. 1. od 1. dne maja 1917. 1. naprej wr v • 1 1 z. Kožice z volno a) za krznarske namene pripravne kožice (kožica težka 1'20 do 2 kg) 710 6-60 6-60 6-60 b) druge kožice z volno (vštevši kožice z volno crknjenih živinčet) : fino(merino)volnate j srednje(zygaya)volnate ) 710 6-60 ' 5-70 5-20 debelo(cakelj)volnate 6 60 6-20 . 5-20 4-70 2. Ostrižene kožice: \ Kožice živo ostriženih živinčet („katlaki“) . . . 7-10 6-60 6-60 6-60 Kožice mrtvo ostriženih živinčet („goline“) . . 4-70 425 3-80 3-80 (Striženje mrtvih živinčet \e § 4 ukaza sedaj prepovedan o.) Cena ^ kronah za kožico 11. Janjčje kožice in enoletniki. do 28. dne februarja 1917. 1. od l.do31. dne marca 1917. 1. od 1. dne aprila 1917. 1. naprej do 25 kg crknjenih živinčet | „šmašev“ J 0-80 0-80 0-80 čez 25 kg do 40 kg poljagnjeta .... 2-85 2-85 2-85 Kožice, če znaša 1 teža za 100 kožic Cena v kronah za kilogram m do 28. dne februarja 1917.1. od 1. do 31. dne marca 1917.1. od 1. dne aprila\ 1917.1. naprej^ čez 40 kg do 80 kg 1 i čez 80 kg do 120 kg ) Jagrye l 7-55 710 7-55 710 7-55 710 Gena \ kronali za ! kožico III. Kozje kožice in „heberlingi“. 1. Takozvane .odprte“ kožice: Kozlovske kožice: do 28. dne februarja 1917.1. od l.doSl. dne marca 1917.1. od 1. dne aprila 1917.1. ! naprej ! teža sto kožic čez 150 kg M-35 10-40 9-45 teža sto kožic pod 150 kg 10-40 ,9-4b 8-50 Kozje kožicp • teža sto kožic čez 115 kg . . . 10-40 9-45 8-50 j Heberlingi : teža sto kožic čez 70 kg do 115 kg in poprečna teža 90 kg -. . 8-55 7-55 6-50 Cena v kronali za kilogram j 2. Takozvane vrečaste kožice: do 28. dne februarja 1917.1. od l.do 31. dne marca 1917.1. od 1. dne aprila 1917.1. naprej kozlovske kožice 5-70 5-20 5-20 kozje kožice 615 5-70 5-20 kozlički (.heberlingi“), teža sto kožic čez 70 kg do 115 kg 8-30 710 6-15 4 IV. Skupna določila. Pogoj za sprednje najvišje cene je dobava zdravili kožic, brez' pogreškov, na zraku sušenih (s suhimi ušesi in repom) brez rogov in nog. Za zelene kožice se znižajo cene za 50%. Za kožice, tehtane brez soli, se znižajo cene za 40%. Za slabše kakovosti veljajo najvišje cene z naslednjimi odstotnimi odbitki: . secunda tertia 1. in II. Ovčje kožice, janjčje kožice in enolelniki . . 20% 40% III. Kozje kožice in kozlički („heberlingi“).................. 30% 60% Za določitev cene secunda- ali lertia-blaga je merodajen trgovinski običaj, ki je bil pred vojno. V najvišjih stroških so zapopadeni stroški običajnega omota ali vrvic za povezanje in da se pošljejo do nakladne postaje. Posestnikom zalog ali hranilcem, ki morajo svoje zaloge izročiti naravnost vojaškemu zavodu za kože (§ 2, zadnji odstavek, ukaza), gre za tako izročene kožice 6% doklade k ceni. Za uporabo časovno stopnjevanih postavkov najvišjih cen je merodajen čas prodaje in pri kožah, ki se izročajo vojaškemu zavodu za kože, čas priporočene oddaje séznamka (§ 3, št. I, brez železniškouradnega potrdila teže), s katerim se naznani vojaškemu zavodu za kože, da je dotična pošiljatev kožic pripravljena, da se odpošlje. Ako se to ni naznanilo, je merodajen čas, v katerem se oddajo kožice, da se pošljejo vojaškemu zavodu za kože. B. Predpis za sortiranje in oznamenila. Kožice, ki se vpošiljajo vojaškemu zavodu za kože, je zamotavati ločeno po naslednjih vrstah. Posamezne zamote je oznamenjati tako, kakor je predpisano v nastopnem. I. Suhe kožice. Sortiranje Oznamenilo Krznarske ovčje kožice .............................................. K. S. Krznarske janjčje kožice: kožice crknjenih ovac (šmaši).................................. K. St. poljanjčje kožice................................................. K. H. janjčje kožice 41/80 kg........................................K. L. L. janjčje kožice 81/120/;^.......................................K. S. L. Strižene kožice živih ovac in jagnjet (kaflaki)........................ L. G. Strižene kožice mrtvih ovac in jagnjet (goline)........................ B. Ovčje kožice z volno: š fino (merino) volno.......................................... A. G. | s srednjo (zygaya) volno........................................... D. z debelo (cakelj) volno........................................... E. „Odprte“ kozje kožice: kozlovske kožice.................................................... O. B. kozje kožice...................................................... O. G. heberlingi .......................................................... O. H. Vrečaste kozje kožice: kozlovske kožice..................................................... S. B. kozje kožice......................................................... S. G., kozlički („heberlingi“)............................................. S. H. Pred sprednja oznamenila je- postaviti znamenja kakovosti (I., II., III.). Število kožic, ki so zamotane v halah, je navesti na hali ha desni spodaj pred spredaj navedenim oznamenilom s podčrtanimi številkami. Oznamenilo in številke števila kosov je namestiti z razločno čitljivo pisavo s črno tinto za znake in črke ter številke naj bodo prilično 20 cm velike. 50 prima ovčjih kožic z volno zygaya-volnatih :. Na primer: 100 prima krznarskih janjčjih kožic 41/80 kg'-. H. S. 62 i. K. L. L. 100 100 sekunda golin: G. A. 58 II. B. 100 100 prima odprtih kozjih kožic: J. B. 85 1. 0. G. 100 H. Soljene kožice. Soljene kožice je zamotavati tako, da je( mesna stran zunaj. Vsak omot je opremiti z leseno ablico, na kateri je namestiti znamenje firme in tekočo številko s trajno in razločno pisavo. ' #s /m «fr.' ' 30. Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri in v soglasju z vojnim ministrom z dne 26. januarja 1917. 1. o prometu s svinjskimi kožami. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. St. 274) se zaukazuje: Devaiije svinj iz kože, § 1. Kjer je bilo v mirnih časih običajno devati svinje iz kože, je delali to tudi v bodoče za dobivanje tega kožnega gradiva za izdelovanje usnja, izvzemSi primere, v katerih se zaklane živali z železnico ali parnikom prepeljejo od kraja klanja v drug namembni kraj. Izjeme more dovoljevati politično oblastvo 1. stopnje, ako so dani važni razlogi. Promet s svinjskimi kožami. § 2. 1. Svinjske kože se smejo dobavljati izdelovalcem usnja le Se s posredovanjem središča za kože in usnje d. dr. na Dunaju. Pravlako smejo izdelovalci usnja dobivati te kože le s posredovanjem imenovane družbe. (Izjerpa pod št. 4 in 5.) 2. Mesarji, klalci in drugi posestniki zalog svinjskih kož, ki jih doslej niso oddajali izdelovalcem usnja ali skupljevalcem izdelovalcev usnja, temveč drugim odjemnikom, morajo oddajati kože, in sicer vsak teden, ali tistemu, kateremu so dobavili take kože zadnjikrat pred 1. dnem januarja 1917. L, ali morajo ponuditi kože v nakup središču za kože in usnje. 3. Posestniki kož, ki so dobavljali svoje zaloge doslej izdelovalcem usnja ali skupljevalcem izdelovalcev usnja, morajo oddajati kože, in sicer vsak teden, kaki družbi za vnovčevanje kož ali drugemu kupčevalcu. ki ima pravico obrtniško kupovati in prodajati kože ali jih ponuditi v nakup središču za kože in usnje. 4. Posestniki svinj, ki koljejo za porabo v svojem gospodinjstvu ali gospodarskem obratu, smejo eno petino pri tem dobljenih kož, najmanj pa 5 kož v letu obdržati za porabo v svojem gospodinjstvu ali gospodarskem obratu, ali jih dati za plačilo strojiti pri izdelovalcih usnja. 5. Kože od klanja v sili smejo prevzemati tudi izdelovalci usnja. 6. Izdelovalci usnja, ki nameravajo otujiti zaloge svinjskih kož, jih morajo ponuditi v nakup središču za kože in usnje d. dr. 7. V sprednjih določilih predpisane ponudbe središču za kože in usnje d. dr. je pošiljati tej družbi vsak teden vsako soboto. Za ponudbo je porabljati tiskovine, založene v trgovinskih in obrtnih zbornicah. S ponudbami je ravnati po predpisih ministrstvenega ukaza z dne 12. julija 1915. I. (drž. zak. št. 198). 8. O zalogah svinjskih kož in svinjskega usnja morajo izdelovalci usnja in drugi posestniki ali hranilci teh tvarin vsak teden (vsak torek po stanju prejšnje sobote) podati naznanilo o zalogi ,uradu za zglašanje usnja v c. in kr. vojnem ministrstvu“, uporabljaje uradne tiskovine, v dveh izvodih. Tiskovine se dobivajo pri zglasilišču. Kože od klanja v sili je navajati v naznanilih o zalogah izdelovalcev usnja, posebej, priloživši uradno potrdilo ' o klanju v sili. Naznanila zaloge so oproščeni tisti posestniki zalog, ki oddajajo svoje zaloge neposrednje ali posrednje središču za kože in usnje d. dr. ali jih ponudijo tej družbi. 9. V ostalem se uporabljajo gledé prometa s svinjskimi kožami vsa tista določila, ki so se ukrenila gledé prometa z govejimi in konjskimi kožami. (Ministrstvom ukazi z dne 19. avgusta 1915. 1. [drž. zak. št. 243], z dne 4. septembra 1915. 1. [drž. zak. št. 259], z dne 28. septembra 1915. 1. [drž. zak. št. 291]. z dne 23. junija, 1916. 1. [drž. zak. št. 194] in § 2 ministrstvenega ukaza z dne 16. oktobra 1916. 1. [drž. zak. št. 357]). Zlasti smejo javna prometna podjetja prevzemati svinjske kože v prevažanje pravtako, kakor že doslej goveje in konjske kože, telečje kožice, odstavljena teleta in pitlinge le še na podstavi prevoznih potrdil ali trajnih dovolilnic, ki jih je enako izdalo trgovinsko ministrstvo. ' § 3- Ravnanje zoper predpise lega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron. § 4- Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Clam-Martinic s. r. Forster s. r. Urban s. r. Georgi s. r. Trnka s. r. Hofer s. r. 81. Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri in v soglasju z vojnim ministrom z dne 26. januarja 1917.1., s katerim se ustanavljajo najvišje cene za svinjske kože. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje: § 1. Za svinjske kože se ustanavljajo v priloženem aeznamku navedene najvišje cene. § 2- Najvišje cene se ne uporabljajo na prejemke iz earinskega inozemstva. Občekoristnim združbam, ki se bavijo z nabavo kož za vojne namene, more trgovinsko ministrstvo v porazumu z vojaško upravo podeliti dovoljenje, da oddajajo nabavljene predmete s primemo doklado, ki se ustanovi k najvišjim cenam. § 3. Določila tega ukaza se uporabljajo tudi gledé obstoječih dobavnih dogovorov toliko, kolikor še niso izpolnjeni dne, katerega dobi ukaz moč. Namesto pri tem dogovorjenih višjih cen veljajo v ukazu ustanovljene najvišje cene. 8 4. Prepovedano je prodajati in kupovati svinjske kože po višji ceni nego po ustanovljeni najvišji ceni. Kdor ravna zoper to prepoved, kdor posreduje pri kupčijah, ki se naj sklenejo po višji ceni, ali drugače sodeluje pri njih sklepu, ali kdor se zakrivi drugačnega nasprotovanja zoper predpise tega ukaza, tega naj kaznuje politično oblastvo prve stopnje z zaporom do šest mescev ali z denarno kaznijo do 5000 kron. Poskusi ogniti se določilom, so kazen otežujoča okolnost. § 5- Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Clam-Martinic s. r. Forster s. r. Urban s. r. Georgi s. r. Trnka s. r. Höfer s. r. gilOTMdMh.) Seznamek najvišjih cen za svinjske kože. Cene v kronah A. Zelene nesoljene svinjske kože: za kilogram Razredna razdelitev: v) Svinjske kože s ščetinami, nemške, brez volne, dolge najmanj 60 on od korena repa do vratne vrtavke, kratka noga brez ušes in repa, brez zareze in luknje......................................................................K 2 50 Te kože z zarezo 1—2 luknji 10 on od roba, ali nekoliko raztegnjene . . , 2'20 Mrjaščeve kože, prima, brez luknje in zareze............................. „ 1*— Prašičje kože, brez luknje in zareze..................................... „ 220 Luknjaste ali zarezane mrjaščeve ali prašičje kože so za 30 vinarjev za kg ceneje. b) Svinjske kože z volno (ogrske in hrvaško-slavonske svinjske kože), kratka noga brez ušes in glave in brez repa, brez zareze in luknje....... „ 150 detto z zarezo 1 — 2 luknji 10 cw od roba, ali nekoliko raztegnjene..........I-— Mrjaščeve kože, prima, brez luknje in zareze............................. , 1-— Prašičje kože, brez luknje in zareze..................................... „ 1- — Luknjaste ali zarezane mrjaščeve ali prašičje kože so za 30 vinarjev za kg ceneje. Gene se umevajo v kronah za kilogram zelene teže. B. Za suhe kože znašajo najvišje cene 1 -ikrami znesek sprednjih najvišjih cen za zelene svinjske kože. C. Doklade: Šolnina 5 vinarjev za kilogram kože. D. Odbitki; Hudo poškodovane ali hudo raztegnjene kože se cenijo posebej, pravtako konjedersko blago. Skupna določila. 1. Najvišje cene se umevajo od skladišča, vštevši običajni omot (povezanje). 2. V vmesni trgovini se smejo terjati pod a in b navedene najvišje cene z doklado 4#/0; v njej so zapopadeni stroški, da se pošljejo kože do nakladne postaje. 3. Pri prodajah na čas morda terjane obresti ne smejo presegati, preračunjene za leto, obrestne mere v meničnem eskomptu Avstrijsko-ogrske banke več nego 2®/„. 4. Z navedenimi kožami se sme trgovati le po leži. Iz c. kr. dvorne in državno, tiskam p.