Poštnina plačana v gotovini. 18. marca 1939 St. 12 Leto lil. ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Novi Javiti 15—25 odstotna doklada k neposrednim davkom. Slovenija bo plačala letno 41 milijonov Finančni zakoni k državnemu proračunu uvaja novo davčno doklado k neposrednim davkom. Posebni prispevek se bo plačeval po posebni davčni lestvici od letno predpisanega neposrednega davka. Med neposredne davke spada pa tudi uslužbenski davek, katerega plačujejo delavci in nameščenci. ^ Pri najnižjem, predpisu usluž-benskega davka bo znašala nova davčna doklada 15%.. Ta odstotek se pa pri višjih zaslužkih tudi primerno zvišuje. Delavci, ki imajo mesečni zaslužek do 1200 dinarjev, bodo plačali odslej za 15 do 20% več davka. Delavci, ki zaslužijo od 1200 do 2200 din na mesec, bodo pa plačali okrog 25%' več davka. Razne gospodarske korporacije so takoj, ko se je zvedelo za povišanje davkov, intervenirale, da se BoJ imo res Brez malodušnosti se Delavski pok reti. zlasti strokovni, preživljajo v večini evropskih držav v zadnjih letih težke čase. Zaradi tega se v delavske vrste tako rad naseljuje usodni pesimizem, spremljan marsikje tudi s popolno apatijo. To je zlasti vidno v tako imenovanih avtoritarnih državah, mnogo bolje p« tudi že ni več v državah z notranjo demokratično ureditvijo. To pa nikakor ne pomeni, da bi morali tudi mi vreči puško v koruzo, ko nas pa vendar na vsakem koraku skriti in vidni nasprotniki, trdo in neizprosno življenje glasno kličejo in silijo k .vztrajnemu delu in v odločno, neizprosno lx»rbo. Težave in ovire, ki se nam postavljajo na pot, so zato tukaj, da se spoprimemo z njimi ih Podzemski zakladi novo doklado ne izvede. Tudi za delavstvo lahko izjavimo, da ne zmore nobene nove obremenitve več. Saj že obstoječih socialnih in davčnih dajatev ne more plačevati. Davčna doklada k neposrednim davkom bi donašala državnemu proračunu novih 400 milijonov dohodkov. Od tega bi Slovenija plačala letno 41 milijonov. Samo delavci in nameščenci bi plačali novih doklad na uslužbenski davek letno 6,25 milij. dinarjev. Davčna doklada je pa mišljena za dobo desetih let. V tem času bi nova davčna doklada prinesla preko 4 milijarde novih dohodkov državi. Slovenija bi pa plačala na novem davku v desetih letih 410 milijonov, od teh delavci in nameščenci z uslužbenski m davkom 62,5 milijonov dinarjev! kor«. oklenimo sirokovnega pokreta jih premagamo. Če borno pa oklevali in se umikali, utegne prav kmalu napočiti zli trenutek, ko tudi z naj ogorčene j šo borbo in z naj-silnejšo voljo ne bomo več mogli priboriti si pravih in koristnih uspehov in ko bo vse naše stremljenje, delo in žrtvovanje zaman. Zato je sveta dolžnost vseh nas. da se oklenemo svojega strokovnega narodnega delavskega gibanja in da pod njegovim neomadeževanim praporom v znamenju kladiva in peresa iz voj ujemo odločilno, uspešno zmago. Tega nismo dolžni le sebi in svojcem, temveč narodu in domovini ter vsem onim bodočim delavskim rodovom, ki bodo prihajali po naših izhojenih stopinjah. Prav vsakomur je znano, da ima Jugoslavija v svoji zemlji neizmerne in neprecenljive zaklade rudnega in drugega podzemskega bogastva. Pretežni del tega naravnega bogastva pa leži danes še vedno neizkoriščan. Jugoslovansko rudniško gospodarstvo se nahaja šele v povojih. Produkcija raznih rud je pri nas tako majhna predvsem zato, ker nimamo razvite težke industrije v onem obsegu, kakor naprednejša tujina okrog nas in pa Večja produkcija raznih rud se ne more razviti, ker imamo premalo težke industrije ker je izvoz rudnih zakladov v naših razmerah večinoma združen s takimi ovirami, težavami in previsokimi stroški, da se skoro ne izplača. Toda, če bi teh ovir tudi ne bilo, nam že interesi naše državne obrambe, naše trgovinske bilance in splošnega napredka našega gospodarstva narekujejo, da moramo vse važnejše surovine predela vati sami doma, ne pa za drag denar uvažati polfabrikate in predelane surovine iz naše lastne rude i? Spe- Delavska zk ormca Volitve bi pomenile spoštovanje do delavsko-nameščenskih vrst in bi visoko dvignile avtoriteto in soc. važnost zbornic Zakon o zaščiti delavcev je ustvaril za delavce in nameščence prepotrebno ustanovo, Delavsko zbornico. Zbornica je zavod javno-pravnega značaja, ki ima nalogo, da vsestransko in na učinkovit način v gospodarskem in socialnem življenj« naroda in države brani in zagovarja koristi in potrebe ročnih in duševnih delavcev. Zbornica je zakonita in uradna zastopnica teženj delavcev in nameščencev, ki ima kot taka dolžnost, da v imenu najvišje pravičnosti in v imenu državne avtoritete zasleduje pojave gospodarskih in socialnih dejanj in nehanj in jih usmerja na taka pota, ki ne gredo v nasprotje z življenjskimi potrebami enega najpomembnejših soustvarjalcev naših gospodarskih dobrin, delavca in nameščenca. Delavska zbornica je zato naš delavsko-nameščenski parlament, ki je po volji zakona vključen v naše nacionalno življenje, da izpolni svoje naloge, ki mu jih narekuje postoječi družabni red in ki jih zahtevajo višji državni in nacionalni interesi, naša nacionalna kultura in narodno občestvo, ki naj se razvija na temeljih potreb narodne samobitnosti, ljudske morale in socialne pravičnosti. Delavsko-nameščenski parlament je zato tudi del javne uprave, javnega prava, ki mora biti sposoben, da v svojem delokrogu neovirano in s polno inicijative izpolnjuje svoje vsenarodno poslanstvo. Delavsko-nameščenska zbornica je pozvana, da ima stalno razpeta jadra, v katera naj zajema strujne vetrove, ki se premikajo v množicah delavcev in nameščencev in tako s previdnim krmarenjem vodi ladjo v varna pristanišča preko valov in ovir, ki jih na življenjsko gladino zaženejo domači in tuji vetrovi. Delavsko-nameščenska zbornica, ki je v tesnem sožitju z delavsko-nameščenskimi strokovnimi organizacijami, je živ regulator neurejenih strasti, Uženj, borb in naukov o reformi gospodarsko-socialnega reda in usnierjalec neugnanih hotenj v tako smer, ki pomeni pozitivno korist za vse javno življenje. Po obsegu, značaju in važnosti svojih nalog spada ta zbornica k najučinkovitejšim bojnim, sredstvom za zatiranje komunizma in je po objektu svojega delokroga posebno sposobna, da v najširše vrste zanaša smisel za razumevanje za demokratične, resnično ljudske metode upravljanja javnega narodnega in državnega življenja. Resnični prijatelji demokracije in socialnega napredka morajo v tej zbornici videti ono moč, ki prodira v temo in s svojo demokratično privlačnostjo vzbuja zaupanje v socialno pravičnost in v demokratične težnje tam, kjer je to drugim činiteljein težje mogoče. Avtoritativna, demokratično vodena delavsko-nameščenska zbornica je poklicana, da najkrepkeje sodeluje pri ureditvi naših notranje-političnih nesoglasij in delavsko-nameščenski razred pritegne k prizadevanjem za vsenarodno izmirjenje in k taki medsebojni strpnosti, ki je naši narodni kulturi nujno potrebna. Imamo nebroj zbornic: kmetijsko zbornico, zdravniško zbornico, apotekarsko zbornico, zbornico za trgovino, obrt in industrijo itd. Vse zbornice slone na načelu samouprave, interesenti imajo možnost, da člane samouprave po prostem preudarku in brez ingerence tretjih oseb volijo. Tudi Delavska zbornica je osnovana na načelu samouprave, v tem je njena posebna pomembnost, ker je baš v delavsko-nameščenske vrste treba vnesti največ smisla za odgovornost in za lastno zasebno prizadevnost. Delavsko zbornico je treba posebno nežno in previdno negovati, ker je delavsko-nameščenski element posebno občutljiv za stvari, ki se dotikajo njegove demokratične miselnosti ali ustanov, ki so njegove in ustvarjene, da služijo sanno njegovim koristim. Volitve v Delavsko zbornico bi pomenile spoštovanje do delavsko-nameščenskih vrst in bi visoko dvignile avtoriteto in socialno važnost zbornice. Prizadevanja gredo že dolgo za tem, da se volitve izvedejo, ki naj bodo izraz ljubezni do delavcev in nameščencev in dokaz, da se pravica hoče z enako moralo deliti na vse strani enako. S terni težnjami ni v skladu določba v novem finančnem zakonu, ki predvideva možnost, da se samoupravni organi Delavske zbornice spreminjajo brez volitev, z imenovanjem po ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Volitve bi nedvomno prispevale k ustvaritvi onega dobrega ozračja, ki nam je tako zelo potrebno in ki je postalo vodilna težnja naše notranje politike, —ec. kulantske tujine. Dočim je bila prva leta po končani svetovni vojni proizvodnja raznih rud v Jugoslaviji razmeroma zelo majhna, se je pozneje z dvigom in okrepitvijo domače ter s tujim kapitalom zgrajene industrije, kakor tudi s povečanim povpraševanjem inozemstva po raznih surovinah in kovinskih izdelkih pričela naglo krepiti in povečevati. V dobi splošne svetovne gospodarske krize je sicer nastopilo nazadovanje rudniške produkcije. ki se je pa zadnja leta zopet razmahnila in popravila, ker je nastalo povsod veliko povpraševanje po rudah in kovinah za kritje potreb vojne in oboroževalne industrije, ponekod pa tudi zaradi ponovnega oživljanja splošnega gospodarstva. V rudarskem gospodarstvu Jugoslavije zavzemajo po obilju Ln važnosti rudnega bogastva vidna mesta premog, železna, bakrena, svinčena in cinkova ruda ter bauksit. Na prvem mestu stoji tako po količini, kakor tudi po vrednosti — premog. Dalelcosezna pooblastila socialno-politična pooblastila k finančnemu zakonu državnega proračuna za leto 1939-40 Od nekdaj že so pooblastila k finančnemu zakonu najzanimivejši del državnega proračuna. Tudi letošnji državni proračun prinaša mnogo pooblastil. Navedimo one, ki delavce najbolj zanimajo: Že lansko leto je imel minister za socialno politiko pooblastilo, da z uredbo spremeni oni del zakona o zaščiti delavcev, ki ureja organizacijo Delavskih zbornic. Poleg tega je imel minister pooblastilo, da imenuje delegate plenuma Delavskih zbornic tam, kjer je večina delegatov izgubila svoj mandat. Prvega pooblastila se minister ni poslužil, pač je pa na podlagi drugega pooblastila razpustil Delavske zbornice v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu in imenoval popolnoma nove člane plenuma, in sicer izključno iz vrst Jugornsa. Delavska zbornica v Sarajevu je bila tudi na novo imenovana, upoštevane so pa bile vse delavske organizacije in nima Jugoras v plenumu večine. Stare uprave Delavskih zbornic so ostale le še v Zagrebu, Ljubljani in Splitu. V letošnjih pooblastilih ima minister za socialno politiko zopet pravico, da z uredbo na novo organizira Delavske zbornice. Pooblastilo glede izmenjave uprav Delavskih zbornic je pa še širše, kot lansko leto. Kajti ne glede na to, ali so plenumi Delavskih zbornic še polnoštevilni ali ne, lahko minister v celoti ali deloma razreši delegate zbornic in imemije nove. Važno je pooblastilo, da lahko minister izda uredbo, s katero bi se obvezno pokojninsko zavarovanje razširilo tudi na trgovske pomočnike, na zobotehnike in strojnike s strojniškim izpitom. Ljubljanski Pokojninski zavod bi na ta način dobil okrog tri tisoč novih članov. Minister za socialno politiko ima nadalje pooblastilo, da z uredbo razmeji obstoječa privatna društva bolniških blagajn po področjih Pokojninskih zavodov. Prizadet bi bil pri tem predvsem zagrebški Merkur, ki bi lahko vršil zavarovanje le na svojemi teritoriju in ne tudi v Sloveniji in v Beogradu, kot sedaj. Z uredbo lahko spremeni minister za socialno politiko uredbo o preskrbi brezposelnega delavstva. Želeti je, da bi z novo uredbo prišlo predvsem tudi sezonsko delavstvo do svojih pravic. Ne bo tudi odveč, če nova uredba odpravi vsaj nekaj birokratizma, s katerim so sedaj Borze dela preobremenjene. Pooblastila k finančnemu zakonu dajejo ministru za socialno politiko na razpolago kredite za dograditev enega paviljona v ljubljanski bolnici in za odkup zemljišč za bolnice v Celju in na Studencu pri Ljubljani. Z dovoljenimi krediti pa seveda še z daleka ne bo odpravljena mizerija, pod katero trpi n. pr. ljubljanska bolnica, ki ima tako malo prostorov in tako nezadostne zdravstvene naprave, da že leta ni kos nalogi, ki jo ima kot osrednja slovenska bolnica izvrševati. Španija po vojni Le anglosaške države bodo lahko zopet dvignile vsled bratomorne vojne izčrpano Španijo Po zadnjih vojaških porazili in moč na gospodarsko močne auglo-po notranjih homatijah republi- saške države. Ali je to mnenje pra-kanske Španije sodeč, se bliža bra- tomorna vojna svojemu zaključku. Silen in krvavi požar, ki je nad dve in pol leti pustošil špansko zemljo in španska mesta, že pojema. Čeprav je v vodstvu republikanske vojske in uprave še vedno nekaj vročih glav, ki l>i se rade vojskovale do zadnjega moža, prevladuje v splošnem večina onih treznih voditeljev, ki vidijo, da bi bilo vsako nadaljevanje državljaiiske vojne brez vsakega smisla in brez izg leda na uspeli. Približuje se torej čas, ko bodo utihnili topovi in ko bo zazvenel križem Španije glas lopate in krampa. da sc zabrišejo strahote in razdejanja zadnjih nesrečnih, strahotnih in krvavih let. Prihaja čas, ko ho treba ponovno zgradili razrušena mesta in vasi. da bo mogla Španija zopet stopiti v organizem svetovnega gospodarstva. Španija, obubožana zaradi vojne, ho nedvomno potrebovala izdatno tujo pomoč, če se ho hotela gospodarsko dvigniti. Zato se v svetovnem tisku vedno pogosteje pojavlja mnenje, da se bo španska nacijonalistična vlada, pa naj bo povezana s političnim prijateljstvom že s komurkoli, morala brezpogojno obrniti za po- vilno, nam ho pokazala bodočnost. Vemo pa, da razpolagata Anglija in Amerika z ogromnimi, neplasi-ranimi rezervami kapitala in da so pripravljene plasirati ta kapital rna razdejanem Pirenejskem polotoku. Iz izkušnje pa vemo, da obe gornji velesili investirata svoj kapital vedno le tam, kjer imata tudi svoje politične interese. Povojna španska trgovina bo imela vsekakor povsem drug iz-gled, kakor ga je imela predvojna. Zadnja španska trgovinska statistika iz leta 1935. nam kaže, da je odpadlo 64% celokupnega španskega izvoza mi izvoz žita, sadja in življenjskih potrebščin. Poljedelstvo je dalo 71% vsega izvoza, 11%, je odpadlo na izvoz rud in samo 17% na izvoz ostalih surovin in industrijskih izdelkov. Naravno je, da je obstojal uvoz predvsem v industrijskih izdelkih. Današnja opu-stošena Španija potrebuje izredno mnogo za svojo obnovo. Uvoz vsega mogočega v Španijo je neogiben. Kot vsi voditelji avtoritarnih režimov, pa bi se tudi general Franco rad čimbolj osamosvojil in se osvobodil tujega vpliva v svoji državi. Kdo bo gradil novo Španijo, zaenkrat zato še ni znano, verjetno pa bodo to oni, ki imajo kapital. jlcuz^ltd — Oborožena Anglija. V proračunski debati v angleškem parlamentu so ministri javno obrazložili obseg in napredek angleškega oboroževanja. Namen objav je bil, prepričati svet, da Anglija noče biti več popustljiva in da je pripravljena tudi z orožjem braniti svoje interese, še leta 1935. je kopna vojska štela le 114 tisoč mož, danes jih šteje 600 tisoč. Proračun za kopno vojsko znaša za to leto 40 milijard našega denarja. Proračun letalskega ministrstva znaša 60 milijard našega denarja, ki bo ves uporabljen za izpopolnitev bojnega letalstva. Angleška letalska industrija je zmožna zgraditi že danes po 400 bojnih letal na mesec. Do I. aprila l>o imela Anglija 1 TIM) novih bombnikov. Letalska armada šteje 100 tisoč mož. Tekom letošnjega leta bo na novo zgrajenih 27 Lojnih ladij, ne računajoč manjših pomožnih edinic. I Prispela je velika izbira češkega in angleškega blaga. -Brezobvezno se lahko prepričate! -_ Krojaške potrebščine! Kakor znano, dobite zmeraj najboljše in najeenejše samo v Češkem rgazlnu - Maribor - Ulica 10.oktobra — V Franciji živeči Italijani so sprejeli na veliKeni zborovanju resolucijo, s katero zavračajo fašistične zahteve po Tuniziji, Korziki in Nici, ker te zahteve izzivajo k vojni, ki bi bila pravi zločin, še prav posebno, ker sta si francoski in italijanski na- | rod po duhu, kulturi in jeziku tako sorodna. Resolucija ugotavlja, da živi v Franciji 700.000 Italijanov, ki bi šli vsi v boj proti fašizmu, če bi lahkomiselno izzval vojno. — Italijankso časopisje zavrača angleški optimizem, da bi sklicanje raz-orožitvene konference lahko olajšalo mednarodno situacijo. Italijani zahtevajo Tunizijo brezpogojno in so vse konference odveč. Tudi italijanske zahteve glede Nice in Korzike, niso po mnenju italijanskega časopisja, no^ bene fantazije, ampak realnost. Oboroževanje Anglije ne bo prestrašilo Italije. — Japonski zunanji minister je izjavil, da njegova država ni totalitar- Karol T., Kranj. — Ali imam pravico do izredne podpore pri Borzi dela? — Pravico že imate, vendar pa izplačuje Borza dela izredne podpore le tedaj, če ima na razpolago kredite. Kakor vemo, trenutno Borza dela ne izplačuje izrednih podpor, ker nima na razpolago kreditov. Za izredne podpore se sine namreč pri Borzi dela uporabiti samo 12% proračunskih kreditov. Eno petino od teli kreditov se sme razdeliti med osebe, ki nimajo nobenega članstva pri OUZD. Izredno podporo dobi delavec največ tri tedne v enem tromesečju. Kakor rečeno, Vam pa vsa la lepa določila nič ne pomagajo, ker Borza dela vsled pomanjkanja kreditov ne izplačuje izrednih podpor. Ignacij B., Jesenice. — Zavarovan sem pri OUZD. V zadnjih dveh letih sem bil zaposlen le 10 mesecev, prav zadnje leto pa le pol leta. Ali imam pravico, da zahtevam za svojo ženo porodnino? Okrožni »rad mi jo namreč odreka. —■ Do porodniških dajatev nimate pravice. Vsako pritoževanje bi bilo zaman. Po zakonu ima žena zavarovanega člana pravico do porodniških dajatev, če je imel njen mož v svetu na. Japonska je zaveznica Nemčije in Italije pri kominterni in nič drugega. Zmotno je mišljenje, da bi Japonska vsled protikomunistične pogodbe morala sovražno nastopati proti demokratičnim državam. — Angleški odbor, ki je bil ustanovljen za pomoč češkim beguncem, je razdelil za 16 milijonov Kč podpor. — V španski državljanski vojni so izgubil Italijani 2065 legijonar jev, 10.700 mož je pa bilo ranjenih. — Komunisti so se uprli novi vladi v Španiji. Upor je trajal v Madrida teden dni in je bil končno krvavo udušen. Zato so pa komunisti prevzeli v splošni zmedi, ki vlada sedaj v republikanskem taboru, oblast v Carta-geni. — Angleški predlog. Na zborovanju konservativne stranke je angleški notranji minister Hoare govoril o potrebi miru in predlagal, da bi morali pri ureditvi odnošajev v Evropi sporazumno sodelovati diktatorji avtoritarnih velesil in predsednika angleške in francoske vlade, ki bi laliko v kratkem času postavili svetovno zgodovino na nove osnove. Če bi njihovo sodelovanje podprl tudi predsednik Zedinjenih držav, bi postali nepozabni dobrotniki sveta. Torej, konferenca petih mož naj bi rešila človeštvo vojne, konferenca, do katere seveda nikdar prišlo ne bo. Zato je tudi predlog angleškega ministra učinkoval žali-bog samo — na shodu njegove stranke. — Okrevališče delavskega zavarovanja v Kasindolu pri Sarajevem dobi dva moderna paviljona za jetične bolnike. — Pomanjkanje delovnih sil v Nemčiji je splošno. Med drugimi bi dobilo takoj zaposlitev 17 tisoč inž.enjerjev. — Kronanje papeža Pija XII. se je' izvršilo zelo slovesno. Na trgu pred baziliko Sv. Petra se je zbralo četrt milijona ljudi, v cerkvi sami pa 60.00(1 ljudi. 40 držav je poslalo h kronanju svoje zastopnike. — Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je na nekem zborovanju posebno ostro poudaril nemško zahtevo po kolonijah. Ako so očitali Nemčiji, da je pri zedinjenju z Avstrijo in Sudeti raztrgala mirovne pogodbe, bo svet videl, da je Nemčija zmožna še vse kaj drugega, ko bo začela z uresničevanjem svojih zahtev po kolonijah. — Bivši češki general Rudolf Gajda, ki je svoj čas izgubil svoj generalski čin. je rehabilitiran. Gajda je voditelj čeških fašistov. zadnjem letu pred porodom 10 mesecev, oziroma v zadnjih dveh letih 18 mesecev zavarovanja. Vi pa vsega tega nimate. Janez M., Maribor. — Pri delu sem se opekel z jedko kislino. Imel semi velike bolečine. Nisem mogel do zdravnika OUZD in sem se v naglici poslužil zasebnega zdravnika. Ali mi mora OUZD povrniti stroške, ki sem jih imel z netiradovim zdravnikom? — Okrožni urad povrača stroške za ne-uradovega zdravnika v dokazano nuj-nel in neodložljivem slučaju, kjer bi obstojula nevarnost v odlogu zdravniške pomoči, odnosno, kjer ni mogoče priklicati uradovega zdravnika. V Vašem slučaju, kot ste ga nam opisali, ne bo težko, da dokažete nujnost, zaradi katere ste poklicali neuradoveg« zdravnika. Doletela Vas je nenadna nezgoda, trpeli ste velike bolečine in ste pač poklicali najbližjega zdravnir ka, ki Vam je nudil prvo pomoč. Mislimo, da Vam bo urad brez nadalj-nega povrnil stroške. Če pa proti pričakovanju tega ne bi hotel storiti, se pritožite na rentni odbor. oditi v cerkev, moliti, iz navade izvrševati obrede in podobno, to ni težko; toda biti si popolnoma in stalno svest razmerja do Boga, imeti spoštovanje pred vsakim človekom in mu pomagati, potlačevati svoj egoizem, --------- živeti razumno in nravno — to je težko in to je prava pobožnost. ( Masari/k) Na vprašanje - odgovor TEKOM TEDNA Birokracija V mariborskem obratu je bil zaposlen delavec, ki se je pri delu ponesrečil. Prijavil je OUZD obratno nezgodo. OUZD je delavca sprejel v stalež bolnikov in v redu izplačeval hranarino, ni pa priznal obolenju značaj obratne nezgode. Delavec se je čutil prikrajšanega. Pritoževal se je pri vseh instancah, dokler končno ni prišla zadeva pred sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. Delavec se razumljivo ni mogel zadovoljiti samo z zastopstvom Delavske zbornice pri razpravi. Sani bi bil rad navzoč pri razpravi, o kateri misli, da odloča o njegovi usodi za vse življenje. Kje dobiti denar za pot v Ljubljano. Poškodovani delavec je že zdavnaj brez zaslužka. Podpore ne more od nikjer pričakovati. Vsaj se je mnogo trudil, pa ni ničesar dosegel. Ni mu preostalo drugega, da je šel na dolgo pot iz Maribora v Ljubljano peš. Hodil je štiri dni, ker je še vedno bolan in težko hodi. Prišel je v Ljubljano, kjer je zopet navezan na podporo dobrih ljudi, ali na beračenje! Tudi nazaj bo moral peš! Ker išče poškodovani delavec svojo pravico, bo hodil osem dni, bolan in v mrzlem vremenu, brez denarja in brez prave hrane in prenočišča, gotovo v nevarnosti, da omaga na poti, še bolj zboli, ali tudi umrje! In zakaj vse to muče-iiištvo? Samo zato, da ponesrečeni delavec varuje svojo pravico, ki mu jo daje zakon! Ne smemo misliti, da je to edini slučaj! K razpravam sodišča delavskega zavarovanja romajo tedensko ljudje v Ljubljano iz najoddaljenejših krajev. In to po večini niso zdravi ljudje! Uvidevaino, da po celi Sloveniji ne morejo biti razprave sodišča delavskega zavarovanja. Mislimo pa, da bi moralo sodišče delavskega zavarovanja poslovati tudi v Mariboru in Celju zn štajerski okoliš. Zakaj se sodišče delavskega zavarovanja s svojimi razpravami ne bi premaknilo tudi iz Ljubljane! Zakaj se ne bi olajšal pristop delavcev do razsodišča? V mariborskem in celjskemi okolišu je polovico zavarovancev! = Državni proračun zn leto 1939/40 je sprejela narodna skupščina z vladnimi glasovi. Opoaicija se glasovanja ni udeležila. = Z reševanjem hrvatskega vprašanja, je po izjavi ministrskega predsedniku, pričeti takoj, z vso resnostjo in vso iskrenostjo. Hrvatsko vprašanje se mora rešiti sporazumno in ne more biti o diktiranju kake volje nobenega govora. Ministrski predsednik je tudi mišljenja, da je treba računati z dejstvom, let delo. Ali verjamete, ali ne? — da je naše neozdravljivo mesto vedno tam, kjer ga najmanj potrebujemo —, da je sladkor v Jugoslaviji dražji, kot drugje parfum, rov, ■<%&>. dafr> -'-Trms**, — da bo prišlo tako daleč, da brez visokih gospodov stricev ne bo dobiti niti najmanjšega zaslužka, — da bi France Prešeren potočil bridke solze, ako bi videl današnje rodoljubne Slovence, — da poslušen pes ugrizne vedno le tedaj, kadar je najbolj poslušen, • ssm? .-Mr*.. fe* j/tim — da se še ni zgodilo, da bi postal narodni poslanec tisti, ki ima res namen čuvati interese naroda, — da je proračunska debata v narodni skupščini vedno združena z neizogibnimi obljubami, Iz naših delavskih krajev Hrastnik Redni letni občni zbor podružnice NSZ v Hrastniku se bo vršil v nedeljo 19. t. ra. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Roša. Ker se bo na občnem zboru razpravljalo o važnih vprašanjih rudarskega delavstva ter o splošni situaciji, vabimo vse tovariše in somišljenike, da se udeležijo tega občnega zbora. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnika, blagajnika ter zastopnika centrale, pri slu-čajostih pa se bomo pomenili zaradi nadaljnje in skupne akcije in uspešne zaščite rudarskega delavstva. Luče Občni zbor podružnice NSZ v Lučah se bo vršil v nedeljo 19. marca t. 1. v Lučah. Na tem občnem zboru se bo poročalo o delu in akcijah ter bodočem delu podružnice NSZ v Lučah. Zastopnik centrale bo podal širše poročilo o pomenu organizacije. Ker bo ta občni zbor zelo važen, prosimo vse tovariše, kakor tudi ostalo delavstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. Laško Dramatični odsek ljubljanske podružnice NSZ bo gostoval v tukajšnjem Sokolskem domu s prekrasno igro «Pesem s ceste», na kar že danes opozarjamo'. Upamo, da bo naše članstvo in ostalo občinstvo znalo ceniti trud mladih igralcev in napolnilo dvorano do poslednjega prostorčka. Predstava se bo pričela ob 8. uri zvečer in ne bo nikomur žal, kdor bo prišel k predstavi. Preskrbite si vstopnice pravočasno. Žiri 11. t. m. se je vršil članski sestanek podružnice NSZ v Žireh. Ta sestanek je bil pri lično dobro obiskan, toda z ozirom na važnost sestanka bi lahko prišlo vse delavstvo, saj so se obravnavala važna stanovska vprašanja, ki se v prvi vrsti tičejo čevljarskega delavstva. Na sestanku se je razpravljalo o splošnem položaju čevljarskega delavstva, o odpovedi sporazuma in o akcijah, ki jih bo morala organizacija pod vzeti, da bo delavstvo zaščiteno in da se mu bodo uredile delovne razmere s pismeno pogodbo. Delavstvo je enotno in želi, da se razmere čim preje uredijo. S složnim in stvarnim delom ter le malo dobre volje od strani delodajalcev bo zadevo čim preje likvidiralo. Kranj Redili letni občni zbor podružnice NSZ v Kranju se je vršil v nedeljo 12. t. m. v Sokolskem domu v Kranju. Udeležba je bila zadovoljiva in kar jc najbolj razveseljivo, da je bil navzoč kader mladih delavcev, ki se zavedajo, da je njihova rešitev v stanovski organizaciji, katera edina jih lahko uspešno ščiti in jim zboljšuje socialni in gmotni položaj. Upamo, da se bo v Kranju razvila močna strokovna organizacija, ki bo znala braniti in uspešno zastopati delavske interese. Občni zbor je vodil tov. Mlinar, ki je podal tudi svoje predsedniško poročilo, iz katerega se jc razvidelo delovanje podružnice v minulem poslovnem letu. Tudi iz poročila tajnika tov. Miliča je bilo razvidno, da podružnica napreduje. Tov. tajnik pa je bodril delavstvo k vztrajnemu skupnemu tovariškemu delu. Po poročilu blagajnika so sc vršile volitve. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen tov. Mlinar Albin, za podpredsednika tov. Vidergar Ivan, za tajnika tov. Jernejčič Ivan, za namest- nika tov. Jermolj Stane, za blagajnika tov. Milič Lojze, za namestnika tov. Kalan Franc, za gospodarja tov. Gaberšček Franc; za odbornike pa so bili izvoljeni tov.: Zupan, Kavčič Ivan, v nadzorni odbor tov. Košnik Stane in tov. Bratuš Davorin, namestnika nadzornega odbora sta tov. Eržen Franc in tov. Čotar Avgust. Občni zbor je pozdravil zastopnik centrale, ki je v kratkem orisal tudi pomen organizacije ter poročal o gibanju in o poteku pogajanj za tekstilno kolektivno pogodbo. Končno je občni zbor sprejel predlog, da naj odbor stori vse. da se združi kranjska podružnica s stražiško, kar bo delo le pospešilo. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik stražiške podružnice tov. Stanič, kateri je tudi obljubil, da se bo storilo vse, da pride do stvarnega skupnega sodelovanja. Tov. Žerjal Drago pa je pojasnil pomen fuzije in pozival članstvo k stvarnemu sodelovanju. Radovljica Dramatični odsek ljubljanske podružnice NSZ gostuje v nedeljo 19. marca t. 1. z igro . To je ena najboljših Molierovih komedij, ki je žela na vseh odi ih odlične uspehe. — Članstvo NSZ in ostalo občinstvo naprošamo, da se predstave zagotovo udeleže, kajti nasmejali se boste iz vsega srca. Predavava se; prične točno ob 8. uri zvečer. Preskrbite si vstopnice pravočasno. Ljubljana Društvo zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev sporoča svojemu članstvu, da posluje v društvenih prostorih NSZ vsako nedeljo od 9. do 12. ure. V tem času lahko plača članarino tisto članstvo, ki med tednom nima časa. — Tovariši! Sezona se je pričela in pri-glašajo se vedno novi člani. Na delo torej, ker bo treba voliti naše zaupnike. Vemo, da je precej članov, ki še ne vedo, kaKo in kdaj je treba voliti zaupnike. Pri nas dobite vse potrebne informacije. — Organizacija vas ščiti, zato tovariši, storite naprani njej tudi vi svojo dolžnost. Maribor Poziv članom stavbinskega odseka. Odbor stavbinskega odseka NSZ poziva vse člane, ki so že zaposleni, da se po delu javijo tajništvu NSZ v Sodni ulici 9/111 zaradi prijave zaposlenja. Prosimo tudi vse člane, da privedejo v naš krog svoje sodelavce. Naše člane prosimo, da se ne dajo begali po nekaterih agitatorjih, ki lovijo člane po I stavbah. Oni, ki ste v naših vrstah, j poznate take tiče in jim ne boste nasedli. Javite se takoj v tajništvu NSZ zaradi važnega sporočila. Pevski odsek stavbinskega delavstva. Na izraženo željo stavbinskega delavstva se bo v okviru stavbinskega odseka ustanovil pevski zbor. Vsi stav-binski delavci, ki čutite veselje do petja, se čimprejc javite v tajništvu in se vpišite v pevski odsek. Malo razvedrila po težkem delu ne bo škodovalo. Pevske vaje bodo pričele v kratkem. Kaj pa to. Iz Rosnerjeve tovarne, kjer je vladal v zadnjem času red in ni bilo pritožb, smo dobili te dni nekaj pritožb proti nekemu inozemskemu nameščencu. Baje je bilo po njegovi zaslugi v zadnjem času precej ljudi odslovljenih. Prizadeti naj se javijo tajništvu, da pod vzame potrebne korake. Kdor misli, da ima zato kruh pri nas, da se zaganja v nacionalno delavstvo, se moti. Pot je široka in meja odprta. O tem prihodnjič kaj več. Resen memento tekstilnemu delavstvu. Te dni so se sestale vse delavske organizacije v Mariboru na važen razgovor z ozirom na težak položaj, ki je nastal v tekstilni stroki. Narodna banka je namreč izdala nove določbe, s katerimi se za polovico zmanjšuje izdaja deviz tekstilni industriji pri nakupu surovin, predvsem bombaža iz inozemstva. Če sc prične ta določba dosledno izvajati, in lo vsi znaki ka- ..OBNOVA" F.NOVAK dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, linolej, preproge, zavese, odeje, železno pohištvo, otroške vozičke naj c e ne j e Maribor, Jurčičeva 6 žejo, bo morala tekstilna industrija za polovico zmanjšati obrat in bo pri tem najhujše udarjeno baš delavstvo. Organizacije so pod vzele potrebno, da se prepreči ta nova grozeča katastrofa. Na delavstvu pa leži sedaj, da tudi samo dvigne svoj glas. Skrajni čas je, da pristopi vse tekstilno delavstvo v organizacijo, ker le na ta način si bo lahko pomagalo. Tekstilno delavstvo naj se zaupa Narodno strokovni zvezi in pristopa v njene vrste. Vpiše se lahko v tajništvu NSZ, Sodna ul. 9/1H ali pri zaupnikih organizacije, ki so v vsaki tovarni. O sklepih organizacij v prihodnji številki. Ugoden nakup manufakture pri I . TRPINU Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo! Jesenice Gradiln se bo nova bolnišnica. Koncem januarja sc jc vršila na Jesenicah izredna skupščina Bratovske skladnice, na kateri se je obravnavalo o gradnji nove bolnišnice. Sedanja bolnišnica nc ustreza današnjim razmeram ne po svoji opremi, kakor tudi nc po velikosti. Ob velikem številu zavarovancev so ti ob vsaki težji poškodbi ali bolezni 'navezani na druge bolnišnice. Jesenice ali okolica pa bi že zdavnaj morali misliti na to, da se z ozirom na številno prebivalstvo zgradi primerno ustrezajoča nova bolnišnica. Dolgo časa se je že debatiralo na raznih anketah o postavitvi take bolnišnice, vendar ni prišlo do konkretnih sklepov. Ta izredna skupščina Bratovske skladnice pa je soglasno odobrila predlog uprave, da se prične graditi taka bolnišnica na račun zavarovancev Bratovske skladnice. — Skupščina je sklenila sledeče: 1. Krajevni upravni odbor se pooblašča, da pripravi in uresniči gradbeni program za postavitev nove bolnišnice v smislu danega poročila, da nakupi v ta namen potrebni svet in da najame potrebna posojila; 2. prispevek za bolniško blagajno se z veljavnostjo od 1. januarja 1939 poviša od 7 na 8%, t. j. za pol % v breme podjetij in za pol % v breme zavarovanih članov; 3. Krajevni upravni odbor se pooblašča, da proda ali zamenja po svojem prevdarku zemljiške parcele, ki so last Krajevne Bratovske skladnice in ki za gradnjo nove bolnišnice ali za kako drugo svrho bolniškega zavarovanja za zdaj ne prihajajo v poštev. Tako jc prišla v poštev za gradnjo bolnišnice parcela g. Hrovata na Zgornjem Plavžu. Želja celotnega delavstva in vseh zavarovancev je ta, da bi že skoraj prišli do tega, da bo ta boU nišnica zgrajena. Delavstvo je s tem sklepom prišlo do precejšnje obremenitve s tem 'A% povišanjem, ako upoštevamo, da se zadnje čase naše plače kjjub dviganju cen življenjskih potrebščin niso povišale. Ta prispevek pa bo na podlagi predvidenih proračunov za dolgo vrsto let padal v breme delavstva. Mi smo mnenja, da bi bilo pravilno, ako bi podjetje KID le priskočilo s kakšno posebno dotacijo v ta namen in bi se s tem znatno omilila obremenitev delavca in nameščenca. Podružnični odbor se je na svoji seji konstituiral: tajnik žen Tine, zapisnikar Žen Maks, blagajnik Avsenik Janko, nam. blagajnika Toman Valentin, prosvetar Lajnar Adolf, gospodar Žnidar Mirko, poverjenik Nove pravde Tavčar Ciril. — Postavljen je bil tudi zbor organizacijskih zaupnikov, tako, da so v tem odboru zastopani vsi oddelki KID. Vsi organizacijski zaupniki pa bodo dobili svoja navodila potom okrožnice. „GRIČ“ pod Urbanom Rošpoh. Izletniška gostilna, prenočišča, auto cesta. Prvovrstna vina in kuhinja. Telefon: 28-07 Vsaki osebi — družini nudi stalni zaslužek „MARA“ Maribor, Orožnova 6 Celje, Slomškov trg 1 Pletilnica — razpošiljal ni ca nogavic in pletenin Vse za Vaše postelje. Posteljno odeje, močno prešite (domač izdelek), izgotovljeno post. perilo, zglavnike, tuhne, madrace, koce, perje, puh, najceneje pri A. ŠTUHEC, specijalna trgovina — Izdelovanje odej. MARIBOR, Stolna ul. S FOTOGRAFIJE “S"1' izdeluje najceneje in hitro Foto VLAŠIČ, Gosposka 23 Posteljno perje od Din 8*— naprej kemično očiščeno se dobi pri „LUNA“ Maribor, samo Glavni trg 24 Or za poselske knjižice OLillVCi jn za legitimacije najceneje in najhritreje pri Foto Kieser, Maribor, Vetrinjska 30 obleke gotove In po meri pri krojaču J. Vezjak, Matlbor, Vetrinjska 17 Dobro blago in poceni Spomladanski plašči za dame in gospode, perilo, nogavice itd. nudi najceneje JAKOB LAH Maribor, Glavni trjj 2 Poravnajte naročnino! Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10*—, polletno Din 20*—, celoletno Din 40—. Posamezna številka Din 1*—. Uredništvo in oprava Ljubljana, Dalmatinovn ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.1??. Poštni predal štev. 74. Za konzorcij »Nove Pravde« izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani.