250. številka. Ljubljana, v torek 29. oktobra 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
■shaja mk dan aveeer, iaimii nadel]« in prasni k«, tor valja po polti prejeman ta avstro-oge rake delala ta vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld, aa četrt leta \ <ld., za jedeo ■bom 1 gld 40 kr.— Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa te trt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. lufckr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta — Za taje deiele toliko vec, kolikor poštnina anala. Za oananila plačuje se od i tiri stop ne petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiaka, po f> kr., to «e dvakrat, in po 4 kr., to se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se »vole frank i rat i. — Bok opisi so ne vračajo. — Dradniltvo in upravnittvo je aa Kongresnem trgu »t 13. Upravnietvn naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naroibo.
Ml«vno p. n. obšlnatvo nI jadao vatslmo na nov* sarofibo, »tare KOipode naroenlke fm, ka-
srvttmo, da Jo o prav«m isan pouove, «1» s>o*l-IJna|e ne preneki« In dn dobe številk«.
„SLOVENSKI NAROD"
velja ta L|nki|»sike nereeulke brea pošli)«-
n|n nn dom t Voe trlo . . .  gld. 1S>— I Četrt leta   . . gld.ft-ao Pol letat ...    h    a*BO I Jeden u«tee.     „ l-lo fin po*IIJau|e nn dona ae raeuan 10 kr. nn nmeaee, ao kr. nn četrt leta. m pošiljanjem po poŠti veljat V ne leto . . .  gld. 15-— I Četrt letn . . . gld. — Pol letn ...    »i    **—I Jeden meaec . l*4o QV Mnroenje ne Inkko ■ vsaklni dnevom« n k krstu ne mora poalntl tndl nnrošnlnn, dragnee ■e ne osi ramo aa dotično nnroello.
Upravnlštvo ..Slovanskega Naroda". Državni zbor.
Na Dana ji, 28. oktobra.
Grof Badeni je danes zopet govoril. Izrekel se je le o dveh točkah svojega programa in sicer tako, da smo a njegovim pojasnilom zadovoljni. Glede tolmačenja vodstva, katero je za vlado reklamiral, je izjavil, da parlamentovih pravic nikakor ne misli prikrajšati, glede narodnostnega vprašanja pa je povedal, da ne tolmači jednakopravnosti drugače, nego so jo tolmačili slovanski govorniki. Badeni torej priznava absolutno popolno jednakoprav-nost vseh narodov, njegove besede o nemški kulturi so bile torej le fraza. Levičarje je Badenijevo današnje pojasnilo te programske točke nekam vznemirilo, slovanske poslance pa zadovoljilo, jedni in drugi pa so trdno odločeni, soditi le po — dejanjih.
V današnji seji so poslanci dr. Ferjančič in tovariši interpelirali finančnega ministra glede povišanja aktivitetnih doklad v L j u b -ljani bi vaj o čim drž. u r a d n i k o m. Dotična interpelacija slove:
Vsled potresa, ki se je primeril minolo pomlad, | so kakor za večino slojev ljubljanskega prebivalstva nastale zlasti za državne uradnike v Ljubljani trajno neugodne razmere. Najhujše je zadnji čas postalo vprašanje o stanovanjih. Hišni posestniki so najemnine stanovanj jako Čutno povišali in v vseh drugih kategorijah se je spoznalo kot potrebno upoštevati to okolnost. Vojaški erar je dal revidirati najemnine za stanovanja in je izdatno povišal pavšal za stanovanja; južna železnica je svojim uradnikom dovolila 70°/o, državna železnica celo 80*/o dunajskega najemninskega pavšala. Povsem primerno in opravičeno je torej zahtevanje, naj se v tem oziru tudi kaj stori za drž. uradnike v Ljubljani, naj se njili aktivitetna doklada, znašajoča samo 50% dunajske aktivitetne doklade, poviša primerno povišanju najemnin za stanovanja. Podpisanci vprašajo finančnega ministra: Hoče-li JSj. e<scelenca ozirati se na sedaj bistveno hujše razmere glede stanovanj v Ljubljani in skrbeti zato, da se drž. uradnikom v Ljubljani primerno tem razmeram dovolijo višje aktivitetne doklade in da se to povišanje postavi Že v drž. proračun za I. 1896.?
Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje debate o vladnem programu.
Posl. dr. Kaizl je rekel, da pogreša v vladnem programu pojasnilo o stališči ministerstva glede svobode državljanov. To kaže, da je bil Badeni promoviran ministerskim predsednikom, ne da bi mu bilo povedati svoje mnenje o drž. osnovnih za konih. Kar je govoril ministerski predsednik o kamenju, ležečem na potih, in o potih, odvajajočih od civilizacije, to svedoči, da se hočejo zopet utesnjevati pravice državljanov. Vlada ni obljubila preme-niti svobodi sovražne zakone in žo zato morajo mladoče^ki poslanci ostati v opoziciji. Liberalizem propada v Avstriji čedalje bolj, sosebno pri Nemcih. Tudi o rešitvi narodnostnega vprašanja se je mnogo govorilo. S tem, da je vlada pritisnila svoj pečat na nemško kulturo in naredila češkemu narodu svoj poklon, s tem se nasprotje še ni odstranilo,
Sundečićevo „Milje i Omilje".
(Dalje.)
Leta 1853. ga predloži dalmatinska vlada za učitelja bogoslovja na zaderskem semenišču in to službo je opravljal Sundečić do I. 186;). Začetkom I. 1860. mu izroči vlada uredništvo „Glasnika dalmatinskega4*, ker pa je zahtevala, naj ureduje list v protislovanekem duhu, odložil je uredništvo in se ni dal premotiti niti najlaskavejšim vladinim obljubam. 0 priložnosti Kačićeve stoletnice izda Sundečič leta 1860. „Album", za kateri je napisal razširjeno pesem „V r š i d b a" (mlatva) in I. 1861. „Majko Ćrno-gorko". .Sjetva i vršidba" pa „Petrov dan na Ce-tinjuu spominjata po obliki nekoliko na Šilerjev .Zvon". L. 1863. utemeljijo „Matico dalmatinsko" in Sundečič postal je član književnega odbora. Kot tak urejal je „Narodni koledar" za prosto ljudstvo. To Sundečićevo delovanje pa vladi ni bilo po volji in poslali so ga za župnika v Baljke (blizu Drniša), kjer je imel le 200 gld. letne plače, a ti niso zadostovali niti za potne stroške njegovej mnogošte-vilnej družini. V tem obupnem stanju izdal je poziv na avojo „Krvavo košuljo", za katero se je oglasilo 5O0O naročnikov. S to pomočjo potoval je Sundečić a pobratimom Mihovilom Pavlinovićem skozi Trst, Ljubljano, Zagreb in Djakovo v Beligrad, kjer sta
bila navdušeno sprejeta Vrnivša se v Dalmacijo obiščeta še Kotor in Cetinje, kjer ponudi mladi knez Nikoli Sundečiću mesto osebnega tajnika.
Jeseni leta 1864. preseli se naš pesnik z vso družino na Cetinje in začne izdajati nov črnogorski letnik „Orlc", katerega je izšlo zaporedoma šest letnikov. Ker pa je bila cetinjska tiskarna do tlej še zelo pomanjkljiva, potoval je Sundečić 1. 1865. v Prago in tam za samih 700 gld. naročil vse, kar je urejenej tiskarni potrebno. Sundečić je skušal na mladega kneza upliva!i in ga približati Srbiji, ali ker se mu to ni posrečilo, zapustil je Cetinje in se preselil 1. 1867. v Srbijo. Tam pa se je dogodila topčiderska katastrofa, ministerstvo se je spremenilo in Sundečiću niso hoteli dati obljubljene piofesure, nego porabiti ga pri novinarstvu. Zato je raje sprejel nov poziv kneza Nikole in se koncem oktobra 1868 zopet preselil na Cetinje, ali na potovanju je bil zelo obolel.
Za premnoge zasluge prinesel je knez 1. 1869 Sundečiću iz Petrograda viteški red sv. Vladimira, „učeno beogradsko društvo" ga je imenovalo svojim častnim članom in cetinjski metropolit Ilarijon povzdigne ga na čast protoprezvitera (kanonika) in mu podeli pravico nositi protojerejski križ. Ko se je bil knez 1. 1870 odločil, izdajati političen list „Crnogorac", bil mu je glavni sotrudnik naš Sundečić, ki je spisoval tudi književno prilogo „Crnogorka".   L. 1871 ga pošlje knez na Dunaj, da iz-
da, nasprotje se da le odpraviti z idejo o spravi. Poslanec dr. Kronavvetter je rekel, da je ministerski predsednik s svojim programom prokla-miral absolutizem. Kdo pa mu je rekel, da se poslanci hočejo dati voditi? Menda jih pozna! Ko bi to ogeraki, francoski ali angleški ministerski predsednik rekel, nastal bi vihar pri vseh strankah, pri nas pa se najdejo še ljudje, ki pravijo: To je bil govor! Kdor ima kako javno funkcijo, je zanjo odgovoren in te odgovornosti ne odpravi nobena vladna izjava. Ministerski predsednik tudi ni rekel besede, da misli svobodnim načelom naše ustave pripomoči do veljave pri upravi in ker je volilni reformi prisodil najmanjšo vrednost, je naravno, da se bodo dale bivše koalicijske stranke z veseljem voditi. Ministerski predsednik je obljubil ozirati se na religijozni moment. Religijozno je le to, kar je vsem religijam skupno, pozitivnim veram pa so skupna samo etična načela, čim se pride do dogem, nastane nasprotje. Tudi krščansko je samo to, kar je vsem krščanskim veram skupno, in to so zopet etična načela. Kdor pa hoče religijozno vzgojo, mora biti za simultansko šolo in ne za kooiesijo-nalno. Tudi kar se je govorilo o Židih, je neosnovano. Takozvana nezdrava spekulacija je posledica človeškega egoizma Tudi pristnokrščanski, pristno-germanski in pristnopoljski gospodje so zanjo uoeti, to kažejo razni ringi. Če je protisemitizem naperjen le proti nezdravi spekulaciji, naj se napravijo primerni zakoni, v tem slučaju pa je njegovo ime nepravilno.
Za Kronawettrom je vstal ministerski predsednik grof Badeni in ob najinteuzivnejši pozornosti cele zbornice rekel: Začetkoma sem nameraval poseči v debato le, če bi se vladnemu programu kaj podtikalo, kar se ž njim nikakor ne strinja. Ne morem trditi, da se je to zgodilo. Hvaležno moram priznati, da so se z raznih stranij izrekle vzpodbudne besede, če tudi je zaupanje le pogojno. Vzlic temu se mi zdi potrebno, izreči nekaj besed, že zaradi tega, ker se zbornica že tri
posluje znižano ceno soli za Crnogoro, da uredi poštno konvencijo in priganja k izpeljavi vozne ceste mej Kotorom in Cetinjem, (katero so izvedli šele 1. 1880). Naslednjega leta pa ga pošlje knez z vojvodo Savom Plamencera k politehnični razstavi v Moskvo, kjer se je Sundečič seznanil s premnogimi slovanskimi učenjaki.
Na tem potovanju je Sundečič zelo obolel iu — kakor sam pravi — po zimi 1. 1872—73 skoro umrl. V začetku I. 1873 je hotel „zrak premeniti" in zato je potoval v Zader in na razstavo na Dunaj. Povrnivši se v Dalmacijo, preseli se s svojo družino v Kotor in prosi kneza za nedoločen dopust, katerega tudi dobi aprila 1. 1874. V začetku 1. 1875 podeli mu ruski car „kot bivšemu sekreteru knjaza crnogorskoga" doživotno pokojnino 600 sre-bernih rubljev na leto, knez Nikola pa 400 frankov v zlatu.
Od 1. 1874 naprej opomogel si je Sundečić fizično in duševno in se poprijel zopet z mladeni-škim ognjem književnega delovanja. Od tedaj se je spremenilo vse Sundečićevo življenje, „zapustile so ga vse dotedajsnje črne in dubomorne misli, izginile so njegove neiznosne sence, ponehalo je njegovo trepetanje in njegova žalostna zlovolja". Uzrok temu je bila krasna Nevenka (III. ljubav). Ko se je nekega večera po Savinem dnevu (koncem aprila) 1. 1874 šetal skozi Glavato pri Prčanju, zagledal se je a pesniškim navdušenjem v njeno
dni trudi s posvetovanjem o mojih izvajanjih. Umeje se ob sebi, da tega, kar sem rekel, ne morem nič preklicati in tndi nič popraviti, zlasti ker sem se izrecno zavaroval proti eventuvalnemu očitanju prevzetnosti. Mislim — in tudi dosedanja debata me ne more prepričati o nasprotnem — da je takisto v interesu zbornice, kakor tudi v interesu prebi-VH:sfva, zastopanega v tej zbornici, če se poskusi jr opati tako, kakor je vlada namignila. Po moji sodbi ni močna, na nobeno stranko vezana vlada parlamentu nevarna, nego je jamstvo za povečanje parlamentovega ugleda, ker uspeh jednega faktorja je odvisen od pomoči drugega. Zato pa tudi ne morem uvideti, da bi moje besede oškodovale parlamentarno načelo, mislim pa, da kot konsekvenca tega. kar sera rekel, so bo moč parlamenta pomnožita, nko lio vladi mogoče, rešiti svoje naloge. Zbornica ima do konca tekoče legislaturne dobe se časa dovolj, da svojo delavno sposobnost z mnogokrat dokazanim pat rijotičnim sodelovanjem izpriča in tako ovrže mnenje Ustih, ki se drznejo trditi, ti.j zbornica sploh za delo ni sposobna. Ce bo zbornica gotova pereča vprašanja rešila v tem zrnislu, kateri sum namignil, v zmislu objektivnosti, sprav-Ijivosti in pravičnosti, in s tem dokazala svojo moč, po:em bo ta uspeh ugodno oblival na razmerje mej p slanci iu prebivalstvom, Ue bo zbornica lojalno in brez predsodkov se oklenila vladnih namenov, se bo vedno manj govorilo o prevzetnosti, o poni-_u parlamentarizma ali celo o protektoratu nad s: <.nk.i'iii.
Vladi, katera je svoje namene glede narodnostij popolnoma jasno, v duhu državnih osnovnih zakonov < vila in proglasila pravičnost za svojo devizo, taki vladi s<« nikakor ne more očitati, da hoće kak narod zapostaviti ;ili prezirati jednakopravnott na-r ov.
Svoje naloge hočen o pošteno in resno izvrševati. Vzdržati le same sebe nam ni v mislih. Naših đolŽD istij nimamo samo pred očmi, utisnene bo tudi gli boko v naša srca in zato nas od niih izvršitve ne bodo odvrnila nikika teoretična razlaganja. Z d bro vestjo, trdno vero in trdno voljo, pa tudi ; : irnno in energično bo vlada postopala in ker se t' svojemu cilju bližala le na ravni poti, zato bo h li a polnim prepričanjem ostala pri idejah, katere B i tu pred tremi dnevi pojasnil. Ca bomo le splošno govorili, ne bomo nič storili. Pranim vas, v ojte mi, da 68 bomo približali drug drugemu, i . i se otrebrno abstraknostij in generalnih principov;
. jenje, nje.a potrebe, živa politika in sila nas 1 Eo združile Zato mi dovolite, da Baklicem zi po-vno slvarjajoče delo sposobnim strankam : Več liego mnenje j.! dulžuost, vsak <lan porajajoča so c iuost. Vzl.e v::":ii geslom strank upam, da se najdemo na polju konkretnega dala,
Posi. dr. F o u r n i e r je rekel, da ministerski j silnik ni danes nič povedal, kar bi že ne bil 1 veda! v programu. To je ob sebi umevno, da se l lo stranke našle z vlado na polju dolžnostij, a str nke morajo ohraniti svoje mn nje, kako je naj
n 'i lic«, kakor duhovnik Petrarka v Lavrino, in kakoc V. Kuga v Elviro. Tudi Nevenka je bila ». mreč omožena s pomorskim kapetanom in imela troke. Ah :;ko bi ne bila Nevenka z njeno lepoto Sundečida obvladala, „ostala bi bila velika praznota v njegovi lirici glede erotiških pesmij, ki BO duša prave lirike**. Od 1. 1874 — 77 izpeval je Sundefiid vse ljubovne pesmi, ki se nahajajo v ■:. ki „Milje i omilje", od „Pomorčeve ljube", pa <i i „Pieminiacentiae".
Jeseni I. 1877 začela se ga je Nevenka ogi-bati, (morda zaradi hudobnih jezikov), in tudi Šunde id se je delal na videz bolj hladnega, a  v res-I •     gorela je lava pod mrzlo skorjo z neugasnjeno slo naprej   Poleti 1881 pa sta se ljubovuika zopet pr bližala   in   tedaj  je  Sundečič zložil   v jednom I    lem letu ciklus, ki se začenja s pesnijo „1 sad", pa nehnje z „Tri ljubavi" (str. 82 — 99 gori ome-njene zbirke)    L. 1882 so preseli Nevenka popol-noma v Trst   k svojemu možu in od tedaj jo je Sandočid le redko videl, ako jo ona v Boko prišla, ali pa ako je ou skozi Trst potoval. Zaradi mnogih smrtnih udarcev v družini,  (izgubila je tudi svo-jega prvorojenega sina v šestnajstem letu njegove starosti), začela je Nevenka tako žalovati, da se jo je lotila prsna bolezen  in je umrla <). febr. 1891. Po njeni smrti je zložil Sundičić Še mnogo pesem „ja likovk" (žalostink), ki so natisnjene v zbirki od ■tr, 1G9 do 271. (Konec prih,)
holje izpolniti te dolžnosti. Govornik je na to očital Čehom, da so oni krivi propadanja parlamentarizma ker se nečejo podrediti nemški kulturi.
Posl. dr. Romančuk je dokazoval, da je današnji govor ministerskega predsednika prav tako nejasen, kakor prvi. Grof Badeni je pred kakimi sedmimi leti tudi v gališkem dež. iboru razvil program, ki je naredil na Maloruse dober utis. A kot namestnik je deloval tako, da so morali Malorusi zopet prestopiti v opozicijo. Po Badenijevem delovanju v Gališki je beseda pravičnost v ustih ministarskoga predsednika velika smelost. Govornik je na to naštel celo vrsto uprav škandaloznih dogodb pri ga-li.ških deželnozborskih volitvah in rekel konečno: Pravilneje bi bilo, da se kot vladna deviza ni razglasila pravičnost, nego avtokracija in brezobzirnost. Bog obvaruj Avstrijo pred resultati, kakeršne je rodilo Badenijevo vladanje v Gališki.
Posl. En gel se je potegoval za Žide. Mej tem, ko je on govoril, so se vsi vpisani govorniki odpovedali besedi izvzemši posl Haucka, ki seje izrekel zoper vlado.
Zbornica je na to rešila nekatore nujne predloge glede podpor. Zanimivo je bilo glasovanje o nujnem predlogu posl dra. Steinvvendra. Predlog, naj odsek za sestavo službene pragmatike poroča v 14 dneh o Steinvv-jndiovem predlogu, zalite va-jočem predlogu, naj se razveljavi Kielmanseggov ukaz in izda službena pragmatika, se je vzprejel z vsemi glasovi zoper glasove Poljakov in kuservativcev.
Konečno sta posl. Rainer in Kuppel-\vieser interpelovala vlado glede kranjske indu-strijalne družbe namere, ustanoviti v Skednja pri Trstu plavž.
Prihodnja aeja bo v ponedeljek.
V IJublJanl, 29. oktobra. Badeni in Mladočehi. Včeraj smo povedali, da je grof Badeni vabil Mladočehe k sebi. Danes naj omenimo, da je bil pri Bideniju dvorni svetnik dr. Randa in je grof Badeni proti njemu tožil, da so Mladočehi preostro govorili.  On je pričakoval, da bodo zmerno govorili,  ker je vlada zmerno nastopila in obljubila, da je pripravljena ozirati se na vse opravičene želje.  Grof Badeni je obžaloval, da se njegove besede o nemški  kulturi tako razlagajo, kakor jih on ni mislil.   Ne s.nejo se preveč razte-govati.  Ministerski predsednik  je rekel, da bi bil rad videl, da bi se mu  bili predstavili Mladočehi, itakor so se mu člani drugih strank. To bi ne bilo nič škodovalo  njih opozicijskemu  stališču. — Iz tega pogovora je vidno, da je grof Badeni se nadejal, da bodo vodje vseh strank se mu predstavili in se mu urivali, kakor se mu je na primer baron Clilumeckv, a se je o Mladočehih motil. Prepričani smo pa, da Mladočehi zaradi  tega niso nič zgubili na veljavi v očeh ministarskoga predsednika, da niso prišli k njemu.   Vlada vsaj ve, da bode sama morala storiti  prvi korak,  če hoče spravo s češkim narodom
Češki Nemci.   Na shod  čeških Nemcev v Pragi pet nemško-narodnili poslancev ni več prišlo in je pismeno naznanilo shodu, da \z stranke izstopijo.   Liberalci so vsled  tega sklenili, da hočejo začeti odločen boj proti nemškim nacjonalcem, naj hi tudi vsled tega boja mej  liberalci in uacijoualci imeli dobiček socijalisti sli klerikalci, ki bi utegnili priboriti kak okraj. Jednak boj napovedali so tudi novi obrtni stranki proti protisemitom in Cehom, katere podpirajo z Dunaja.   Položaj  je  zlasti v meševitih okrajih za liberalce jako težaven, a vzlic temu se mislijo boriti z vsakim, ki ruši organizacijo, katero je  napravil  pokojni   dr. Schmfvkal.   V nekaterih krajih utegnejo biti kar po štirje ali pet kandidatov. Kdo ve, če liberalcev ne doleti pri deželnozborskih volitvah že hud poraz. Češka in Moravska sta sedaj še jedini zavetišči nemškega liberalizmu. Ako tukaj propadejo, potem zanj« ui več rešitve v Avstriji. Zato je pa naravno, da bodo pri letošnjih volitvah na Češkem napeli vse sile.
Imenovanje ministra unanjih stvarij. Ogerski ministerski predsednik je odgovoril na Ugro-uovo interpelacijo, da se je imenoval novi minister u nanj i b stvarij po stari navadi, da imenovanje podpiše tudi odstopivši minister unanjih stvarij. Naslov nMinister cesarske hiše" je bil že običajen pred 18G8. letom in mu pri sklepanju dualizma ni nikdo ugovarjal. Delokrog, ki izvira iz tega naslova ni državnopraven, temveč se tiče notranjih zadev cesarske hiše. Imenuje ga vladar sam in je tudi le njemu odgovoren. Upliv vlade v vprašanji prestolo-
nasledstva je ustavno zagotovljen. Sknpnega mini« sterskega predsednika ni, temveč minister nnanjih stvarij samo predseduje skupnim ministerskim posvetovanjem. Sklepi teh posvetovanj so pa šele veljavni, ko jim pritrdita obestranaki vladi. Zbornica je vzela odgovor mi nisterskega predsednika brez vse debate na znanje. Od kar se je bila ta interpelacija stavila, se je pa Madjarom že jedna želja izpolnila, minister cesarske hiše je dobil naslov .minister cesarske in kraljeve hiše".
Dogodki v Turčiji. Izgredi v Trapecuntu so bili mnogo večji nego se je sprva poročalo. Turki so v mestu poklali nad 600 Armencev, dočim je v boju palo le pet Turkov. Vse je bilo poprej mej Turki dogovorjeno. Armenci se niso mogli braniti, ker niso bili oboroženi. Dva tisoč žensk in otrok je bilo bežalo v jezuvitako bolnico, dvesto v avstrijski konzulat Hkratu kakor v Trapecuntu so napali tudi po sosednih vaseh Turki Armence in jih na stotine pobili in jim hiše požgali. — Mej Angoro in lsmidom so zadnje dni Turki požgali jedno armensko vas in vse armenske prebivalce pobili, nekatere pa žive sežgali. Splošno se sodi, da je mej Turki vse države dogovorjeno, da bodo kristijane in zlasti Armenca v velikih množinah pobijali. Turki so še vedno prepričani , da s tem preprečijo vse reforme v prid kristijanom.
Nemci v Vzhodni Aziji. V Nemčiji začenja se neka agitacija, ki zahteva, da naj Nemčija napne vse sile, da dobi kako pristanišče ali skupino otokov v Vzhodni Aziji, da bode ondu mogla dostojno braniti svoje koristi. Pomnoži naj se tudi mornarica, da bode mogla povsod braniti nemške trgovine koristi. Posebno je Nemcem neljubo, da Rusija in Francija dobivati vedno več upliva na azijskem vzhodu, v tem, ko se Nemčija nekako prezira. Najbrž prihaja ta agitacija od vladne strani, ki morda želi novih vojnih ladij, a se boji, da bi jih državni zbor ne dovolil, zato je pa treba pripraviti javno mnenje. Pristanišča ali otokov pa Nemci v Vzhodni Aziji ne bodo tako lahko dobili, ker niti Kitaj, niti Japan ne bode pripravljen jim kaj odstopiti. Vsekako se vzhodnoazijsko vprašanje le poostri, ako bodo tudi Nemci tukaj stavili svoje zahteve. Kitajci bodo pa naposled spoznali, da je bolje pobotati se v vseh stvareh z Japonci, kakor pa zanašati na evropske vlasti, ki bi vsaka radi imela kos kitajske države.
Volilno gibanje.
Kakor „Slovenec" poroča, imeli so klerikalci v uedeljo volilen sboi na- Bledu ter postavili kandidatom za deželni zbor iz polit, okraja radovljiškega gosp. Janeza A ž in a na, župnika v Gorjah. T*gi kandidata poznamo le iz njegovih govorov, v katerih se je kazal zagrizenega Mahničanca. „Slov." pravi, da na shodu navzočni blejski „liberalci" niso posegli kar nič v debato Mi se nadejamo, da bodo z delovanjem posegli v volilno agitacijo in pripomogli do zmage sposobnemu, nezavisnomu možu.
* #
Iz Črnomlja se nam poroča, da je bil tamkaj v nedeljo klerikalen shod, katerega se je udeležilo celih 10 kmetov vzlic vabilom z raznih cerkvenih lec. Pričakovali so kandidata g. Schweigerja, župnika v Radovici, ki naj bi namesto dosedanjega klerikalnega poslanca Dragoša zastopal črnomaljski in metliški okraj  A kandidata na shod ni bilo.
* *
*
„Slovence" ima včeraj poročilo o domžalskem .shodu, katero popisuje zborovanje popolnem narobe, in obeta za prihodnjo nedeljo .katoliški shod" v Domžalah.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29 oktobra. — (Pravi prijatelji drž. uradnikov.) Slučaj je nanesel, da se je v včerajšnji seji poslanske zbornice posebno markantno pokazalo, kje naj državni uradniki iščejo svoje prijatelje.   Posl. dr. Ferjančič in tovariši so s posebno interpelacijo,  katero prijavljamo doslovno v državnozborskem poročilu prosili finančnega  ministra, naj z oziram  na posebne,, za drž   uradnike sedaj jako  neugodne razmere v našem mestu, poviša v  Ljubljani  bivajočim dri. uradnikom aktivitetne doklade, nasproti pa bo Ho-hemvartovci   in   poljski   poslanci  glasovali zoper Steinvvendrov  predlog,  naj  odsek za sestavo službene pragmatike tekom  14 dnij poroča o predlogu glede Kielmanseggovega  ukaza in  glede takojšnje sestave službene pragmatike.   Tu se je pokazalo, kako iskreni prijatelji drž. uradnikov so Hohenvvar-* tovci. Drž. uradniki naj si to dobro zapomnijo.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Nocoj nastopi gospč. Pol a kova zadnjikrat kot Deoiza v „Mam'zell Nitouche", vsled cesarje današnja predstava te operete tudi zadnja na našem odru, kajti po gospč. Polakovi je do cela nemogoče, da bi kaka druga igralka zamogla prevzeti to ulogo. Prihodnja predstava bo, kakor smo že javili, dne ,1. t. m. in se bo igrala igra „Mlinar in njegova hči".
— (Imenovanja.) Dež. šolski svet je v zadnji svoji seji podelil gimnazijskim učiteljem gg. Francu Jeraju, dr. Gašparju Pammerju in Martinu Petelin u naslov profesor in imenoval nadučiteljem v Ivo pri v-nikn g. Jož. Perca v Svetlem potoku; nadučiteljem v Begunjah g. Val. Zavrla v Stupiču; nadučiteljem v Polhovem gradcu ondotnega učitelja gosp. Ivana Bajca; učiteljem-voditeljem v Velikih Poljanah gosp. Andreja Cvara v Loškem potoku; učiteljem-vodi-teljem v Hotičah g. Hajka Mežana na Sveti gori; tretjim učiteljem v Radečah g. Franca Ivanca v Leskovcu; za tretje učiteljsko mesto pri Devici Mariji v Polju gdspč. Leopoldino Rozman v Selcah in za tretje učiteljsko mesto v Žužemperku gospč. Amalijo Koncilijo v Dobrniku.
— (Lokalni vlak) Piše se nam z Dunaja dne 27. t. m.: Zaradi lokalnega vlaka mej Ljubljano iu Trstom  je izročila  včeraj  deputacija poslancev dr. Ferjančič,  Kušar, Nabergoj  in Spinčič peticije 76 občin pri južni železnici generalnemu ravnatelju dvornemu svetniku Pfeiff-jrju.  Peticije mesta Ljubljane ni bilo zraven, čeravno smo že davno čitali, tla je mestni svet jednoglasno pritrdil dotičnomu predlogu dr. Maj ar ona. Deputacija je stopila precej v podroben razgovor z generalnim ravnateljem o mogočosti in koristi  tacega vlaka  in je nagiašala, da se mora ta vlak za Notranjsko vsaj  toliko bolj ob nest i,  kakor lokalni vlak iz Ljubljane v Celje. Generalni ravnatelj se ni splošno temu vlaku upiral, vendar je izrazil misel, da bi ue bilo treba, da ide vlalc iz Trsta in se vrača v Trst, ker za potrebe Tržačanov je skrbljeno z brzovlakom. Morda bi kazalo tak vlak napraviti mej Divačo ali kako drugo Itaoijo in Ljubljano.   Tudi je omenil, da  bi se ta vlak ne mogel pred 1. majem 1896 upeljati, ker je vozni red do 1. maja določen,  in  bi upeljava tega vlaka pozimi, ko so na Notranjskem tolike prometne težave, ne bila za stvar dobra in koristna. Deputacija je vendar prosila,  da bi se vsakako vlak prej napravil in če prihajajo prometne težave v poštev, vsaj  ko te  minejo, torej  vsaj  meseca  marca. — Tudi bi deputacija  pomagala pogladiti stvar,  če bi S9 od trgovinskega ministerstva  kake težave delale glede tega,  da se upelje vlak pred  1. majem. — Konečno je generalni ravnatelj obljubil, da se bode peticija, ki se opira na prometne podatke in sama n i svetuje, kako naj bi ee stvar vravnala. — dobro pivudarila,  in da bode dal  razmere  puizvedeti, — ter je konečno obljubil, da bode deputacijo obvestil o konečnera uspehu.
— (Ljubljansko barje pod vodo ) Situva-cija na ljubljanskem barji, ki je včeraj že bila obupna, je danes še neugodnejša. Voda, ki je pri Št. Jakobskem mostu včeraj dopoludne stala 8*lt) metre nad normalom, narasla je danes na 3*20 m. Kar pomnijo ljudje, ni bila voda še tolika, kajti letošnjo pomlad narasla je le na 2 80 Mt, a za časa velike povodnji leta 1888. na 3 metre. V stanovanjih v črni vasi in drugod stoji voda po 1 do 2 m visoko; prebivalci morali so se deloma umakniti v podstrešja, deloma pa so zapustili domovje ter našli zavetje v Kurji vasi, Rudniku in drugod. Na cesti v Lipah stoji voda 2' a metra visoko. Magistrat poslal je vse mestne čolne na lice nesreče; včeraj rešilo se je na čolnih nekoliko bolnikov iz preplavljenih hiš, tudi živina spravila se je večjim delom že v varnost. Kar se živine ni moglo spraviti v čolne, privezala se je za čolne ter krepko plavala za njimi. Rešilna akcija se tudi danes nadaljuje. Ker je dež pojenjal, upati je, da začne voda kmalu zopet padati. Tukajšnji fotograf Rovšek podal se je včeraj na poplavljeno barje ter fotografoval razne točke in objekte. Kakor se pripoveduje, utonila je ob Ižanski cesti danes dopoludne neka ženska, ki se je hotela peljati v Ljubljano; tudi konj in voz izginila sta baje v valovih.
— (Nesreča) Iz Borovnice se nam piše 28. t. m. Posestnik Martin Perko iz Brezovice je prišel včeraj po opravkih v Borovnico in je vsled nara.stle vode najel konja, da bi ga naj prepeljal č*z opasno mesto. Prišedši do mostu ni mogel konj zaradi naplavljenih snovi čez most, jel je riniti
nazaj in tako so padli konj z vozom, hlapec in
Perko v derečo vodo. Hlapec se je oprijel konja, in se rešil; Perko pa je izginil v valovih in ga zaradi nastale noči in narastle vode ni bilo mogoče dobiti; danes zjutraj izvlekli smo ga pri bližnji žagi kot utopljenca iz vode.
— (Regulacija Toplic.j Letošnjo pomlad je ogenj prijazne dolenjske Toplice skoro popolnoma uničil. Da bi se nova vas sezidala lepša, kakor je bila stara in da bi se razvoj kraja zagotovil, je železniški inžener gosp. Schindler izdelal stavbeni načrt Ta načrt je jako lep in tako spretno narejen, da je na njem Topličanom le čestitati. Občinski zastop je načrt odobril in v znak hvaležnosti volil okr. glavarja g. Vestenecka in inženerja g. Schindlerja častnima občanoma.
— (Poplave) Z vseh stranij naše kronovine prihajajo poročila o velikih poplavah. Vse vode so narasle, stopile ponekod čez bregove in naredile na poljih in pri hišah velike škode. Na mnogih krajih je voda tudi ceste preplavila in je promet ali popolnoma ustavljen ali jako otežkočeu. Železniški vlaki imajo vsi večje zamude, zveza mej postajama Dobrepolje in Velike Lašče je pa bila do danes opol ud ne nemogoča. 'A* lani so bile tod poplave in je bil promet ustavljen, letos pa so iste kalamitete. Svoj čas sta bila tod dva mosta, pod katerima se je voda odtekala, pri zgradbi dolenjske železnice pa je bil jeden most odstranjen in od tedaj so tu vedno poplave. Promet na progi Celje-Št. Jurij in Podčetrtek-!'akovec se je nocoj ponoči zopet otvoril.
— (Iz ombrometričnih postaj Sodražica na Kranjskem in Kozje na Štajerskem) poro-čata ondotna opazovalca ljubljanskemu bvdrogra-ličnemu uradu, da so bili tam 27. t. m. velikanski nalivi in povodnji, v Sodražici je padlo tudi precej snega.
— (Premovanje goveje živine) ee je nadaljevalo dne 2G t. m. v Trebnjem. Razsojevali so podpredsednik kmet. družbe gosi). «J- F- S e u n i g , dež. živinozdravnik gosp. W a g n e r in odposlanci trebenjske podružnice Posebno priznavanje se je izreklo živini trebenjske grajščine in posestnika Al. Schleipacha iz Velike Loke. Darila so dobili za bike nastopni posestniki: Gospa Marija Gresel, grajšča-kinja v Trebnjem 25 gold.. Fr. Gliha iz Gor«nje vasi 15 gld., Jan. Saje iz Jablanice, Jan. Novak iz Račjega seln, Ant. Pesten iz Zagozdoa in Ant. Drenik iz Starega trga, po 10 gld,; zasobna darila po 5 gld. so dobili: Jul. Treo iz Mule vasi, Fr. Mešan iz Kam nega Potoka in Terezija Zore iz Trebnjega ; Za telice so dobili darila: Al. Schleipach iz Velike Loke 20 gld., Mih. Urbaučič iz Jeklenika, Anton Pižmah iz Zagorice, Fr. Kamin z Vrha in gospa Marija Gresel iz Trebnjega, po 10 gld.; Za krave so dobili darila: Zbirka gospe M. Gresel iz Trebnjega 20 gld , Al. Schleipach iz Vel. Loke, Jul. Treo iz Male vasi, Mat Pasič iz Starega trga in Jan. Kamin iz Senika po  10 gld.
— (Hrv. akad literarni zabavno društvo „Hrvatska1 v Gradci) je volilo za zimHki semester sledeči odbor: Predsednik: cand. med Luko Dražič, podpredsednik: drnd. jur. Ivan Ucovie, tajnik: stud. med. Milan Begič, beležnik: drnd. jur. Mato Aliloslavič, blagajnik: stal. med. Mite Du-bokovič, knjižničar: stud. fil. Ivan Bellotti, gospodar: stud. med. Baldo Cviličević Odb. namestniki : drnd. jur. Ante Just.i, wtud. tecb. Hmko pl. Krnili. Revizorji: cand. meil. Ante Rraš'ć, stud. med Ante San-ticu, cand. med. Anton Scbwalba. Častni sodniki : drnd. med. Josip Lochert, drnd. med. Mijo Cettolo, drnd. jur. Fran Dorčič
— (Odbor akad društva „Slovenije" na Dunaju) je pri l. občnem zboru dne 25. oktobra 1895. sledeče sestavil: Predsednik: cand med. Ivan Oražen, podpredsednik : siud. jur. Viktor Sušnik, tajnik: stud. pliil Josip R^isner, blagajnik: stud. jur. Ivan Vrančić, knjižničar: stud. phil. Fran Goršič, arhivar: stud. pilil. Stanko B^uk, gospodar: stud. techn. Ignacij Sega. Odborska namestnika: stud. jur. Karol Stotin, stud. phil. Fran Jesenko.
— (Poroka) V Zagrebu se je poročila hčerka našega rojaka in svoječasnega odličnega sotrudnika „Slov. Naroda" odvetnika gosp. dr. Kopača, gospodična Tinka Kopa fi e v a z gosp. dr. Lujom konte Vojnovicem iz Dubrovnika. Čestitamo!
— ^Razpisane službe.) V deželni bolnici ljubljanski izprazneni sta dve službi sekundarijev z letnim adjut.om po 600 gld Prošnje za ti službi poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 20. novembra t 1.
* (Velika tatvina na dunajski posti) Pri
poštnem oddelku carinskega urada dunajskega sta bila v soboto ukradena dva zavoja z gotovino: v jednem je bilo 16 000 mark v zlatu, v drugem 2090 frankov. Pošiljat vi sta prišli ponoči in sta bili s štirimi drugimi položeni v zato določeno blagajnica), zjutraj pa ju ni bilo nikjer dobiti. Ker ie imel ponočno službo poštni uradnik Karničnik, obrnil se je sum takoj nanj, a ni ga bilo dobiti — utekel je bil, pač pa se je v nekem temnem koridoru našel zavoj s franki. Karničnik ga je najbrž od sebe vrgel, ker je bil zavoj e srebrnimi novci prevelik, dočim je bil zavoj z markami majhen. Policija je takoj brzojavila na vse strani in včeraj že se je posrečilo prijeti nezvestega uradnika v Ratiboru na Pruskem. Denar se je skoro še ves pri njem dobil.
* (Umorjeni stražmojster.) Kakor smo svoj čas poročali je bilo v Przerovslu izmej 30 zaradi umora stražmojstra Dioseghy-ja obtoženih husarjev 15 na smrt obsojenih. Sedaj se čuje, da je od teh 12 husarjev priporočenih v pomiloščenje. Nad jednim podčastnikom in dvema husarjema, ki so prouzročili umor, pa se bode bržkone izvršila smrtna kazen, dasi so tudi ti storili zločin le ker so bili neusmiljeno trpinčeni in ni nobena pritožba nič izdala.
• (Panika v francoski zbornici) V zadnji seji francoske zbornice je na sebi nedolžen dogodek prouzročil nepopisno paniko. Z galerije in sicer prav s tistega mesta, od koder je svoj čas anarhist Vaillant vrgel bombo mej poslance, je mej ministrovim govorom jel neki dosti slabo oblečeni človek kričati: „Živela domovina! Jaz sem stradajoč pohabljen delavec." Zajedno jo metal cvetke na poslance. Ti fto se kliče razkropili na vse strani; bežali so čez klopi in se gnetli, da je bilo strah. Mislili so pač, da padajo z galerije bombe. Policija je takoj prihitela in prijela moža, ki je častitljive očete domovine tako zbegal. Izkazalo se je, da je bil mož svoj čas rudar. V rudniku se je pohabil in „liberalni" lastniki rudnika so ga odpustili pa mu niso dali pristoječe pokojnine. Ker vse pritožbe niso pomagale, potoval je mož peš iz Luna v Periz in za žudnje centi me kupil cvetke, da obrne z njimi nase pozornost poslancev.
* (Tatvina na železnici) Po stari a še vedno porabui metodi so nepoznani zlikovci na železnici Kijev-Moskva omamili plemenitaša Riedla in njegovi spremljevalki in jim odnesli 40.000 rubljev. 0 tatovih ni sledu.
Davil a i
Darila  za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gospodična Ivanka Primožič nabrala jedne 28. oktobra t. 1. povodom svatbe svojega brata Ferkota pri ornetu v Gradišči 24 kron in denar izročila St Ja-kobsko-Trnovski ženski podružnici Darovali so gg.: Ivan Primožič 7 kron. Anten Primožič 3 krone, Al. Korzika 3 krone. Šr. Kostanjec 3 kroue, Ferko Primožič 2 kroni, Martin Primožič 1 krono, Ant. Gutmk 1 krono, Drag. RrmHcora 1 krono. Rajko Tavčar 1 krono, Slavoj Polaftek 1 krono, Fr. šega 1 krono.
— „Slovanski Sveta ima v št 41 naslednjo vsebino: Po narodopisni razstavi češkoslovanHki; Kaj nas uče dogodki v Zagrebu; Dopisi; Književnost; Ž-mstvo; R izgled po slovanskem svetu ; Književnost.
— „Planinski Vestnik„ ima v štev 10 naslednjo vsebino: F Kocbek: Dobrač; L Wolrliog: Nekaj o turistiki; Vodnikova koča iu Aljažev stolp; Društvene vesti; Razne novice.
33x250] a,TTlr:e-
Dunaj 29. oktobra. Poslanska zbornica se je danes bavila zgolj s peticijami. Poslancev je bilo malo navzočnih. V konservativnem klubu je nastala kriza. Mnogo klerikalnih poslancev grozi z izstopom iz kluba, če bi se Lueger ne potrdil kot župan.
Dunaj 29. oktobra. Danes se je sešel novovoljeni občinski svet, da voli župana. Obe. svetnik dr. Grubl, bivši župan, ni prišel, ker je bolan, ostali občinski svetniki so bili zbrani vsi. Galerija je bila prenapolnjena, pred mestno palačo pa je čakalo na tisoče ljudij, ki so dr. Lueger j a pri njega prihodu burno pozdravi j * i. Pri volitvi je od 137 glasov dobil dr. Lueger 93 glasov, levičarji so oddali prazne listke. Ko se je razglasil izid volitve, so se dr. Luegerju prirejale velike ovacije. Lueger je v svojem ogovoru povdarjal, da je zmaga protisemitske stranke pri občinskih volitvah dunajskih zmaga krščau skega prebivalstva nad njega sovražniki. Naglasa! je opetovano nemški značaj mesta dunajskega, zahteval, da morajo biti na dunajski .šoli vsi učitelji nemške narodnosti in krščanske vere ter končno obljubil levičarski opoziciji, da se bo pravično nanjo oziral. Zbrano občinstvo je Luegerja pri odhodu nepopisno viharno aklamovalo.
Budimpešta 29. oktobra. V Csiku so orožniki hoteli radi političnih agitacij aretovati nekaj Rutnunov, vsled česar je nastal krvav boj, ki se je danes ponovil. Več Rumunov je bilo ustreljenih, mnogo ranjenih.
Pariz 29. oktobra. Socijalist Ronauet je vlado iuterpeloval zaradi sleparstev pri ju/ni železnici. Ker je zbornica vzprejela od Ronauefa predlagano, vladi neugodno resolucijo v tej stvari, je ministerstvo podalo ostavko.
Iz uradnega lista.
IavrAlla« »II ekaekotlrn« dri»*t»«»: Uršule Jnrkuvie polovica posestva v AjMu, cenjeno 106 gld. 77V, kr., dne 30. oktobra in 4. decembra v Koćevji.
Janeza rSezeljaka posestvo v Jelićinem Vrhu. cenjeno 1140 gld. dnć 2. novembra in 7. decembra v^ Idriji.
Franceta Perfia posestvo v Šencnrji, cenjeno 2270 gld., din'1 4. novembra in 2. decembra v Kranju.
Janeza L m h a zemljišče v GradiSkem, cenjeno 842 gld. dne 4. novembra in 4. decembra v Ložu.
Mihe Roka posestvo v Martinaku, cenjeno 38.r)0 gld., dnA 4. novembra in 5. decembra v Cirknici.
J«re Dan i 6, vdove Kvas posestvo v Velesovem, cenjeno 6898 gld.. dne 4. novembru in 9, decembra v Kranja.
Proda*)* Un|l(c: V zapuščino g. župnika^Ivana Mesarja spadajoče knjige Be bodo prodajale dni-. 30. oktobra
v Ljubljani
^j—— —
28. oktobra.
1'ri »Ionu: Heck, Seichter, Branduk, Nenmann, Knlka, Monschein, St glitz, Kiewel, Schacherl, floldschraidt z Dunaja;
— Cattich iz Zadra; — Nusthaler is Zagreba; — Geiger iz Hud i m peste; — Dittrich iz Draždan; — D^belec iz Slovinje;
— M.i.š.-k. Rtipert. iz Jaške.
Pri in nI 1*1: Atlas, Planer, Herzl, Polatrek, Berger, S tem, KitBcbl z Dunaja; — Albori iz Lvova; — Bock iz Krnova; — pl. Albric, Sigon iz Trsta; — Effenberger iz Brna.
Pri Moj «1 u i Kitz iz Litije; — Dnblinar iz Solnograda;
— Aschman iz Trsta.
Pri to»v m r»k«* m dvoru: Loger iz Bistrice;— Mei-nold, PetriC iz Verda.
Meteorologično poročilo.
Oktobra	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrtna v min. v 24 urah
88. 29, n	H, zveCer 7 zjutraj 2. popol.	734 8 737 7 737 a	3 6° C 4 2° C h 2° C	sr. szah. si. sever sr. zahod	deževno oblačno pol obl.	7 6
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 33 , za 4'7° pod nor-
ZD-u.n.aJslrsi "borza
dne 29. oktobra 1895.
Skupi.i državni dolg v aotah..... 100 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 100 „
Avstrijska zlala renta....... 121 ,
Avstrijska kronska renta 4" ,..... 101 ,
Ogerska zlata renta 4°/„....... 121 „
Ogcrska kronska ronta 4"/,,..... 89 ,
Avstro-ogerskc bančne delnice    .... 1050 „
Kreditne delnice......... 31*8 ,
London vista........... 120 .
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark............
'20 frankov...........
ItaliJHiiHki bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 28. oktobra 1895.
4" „ državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld, Državne srečke iz I. 18t>4 po 100 gld.. Dunava ng. srečke f>° () po 100 gld. Zemlj. obč avstr. 4',,° . zlati zast. liati
Kreditne srečke po 1<X> gld......
Ljubljanske srečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akciji anglo-avstr. banke po 200 gld., Trauiw^y-driiSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati mbelj ........
58 11 9 45
5
86 G5
15 16 05
80 20 75 75 54 20
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, daje nasa iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodičina
postna upraviteljica v Črnem Vrhu pri Idriji
danes zjntraj po kratki mučni bolezni, previđena b sv zakramenti za umirajoče, v 23. letu svoje d«")be mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnee bode jutri, v ponedeljek, ob 3. uri popoludne iz mrtvašnice v Črnem Vrha.
Svete male zadušnice brale se bodo v župni cerkvi v Črnem Vrhu in v mnozih ljubljanskih cerkvah.
Črni Vrh-Lj nbl jana, 27. oktobra 1895.
(1403)        Žalujoča rodbina Jak-ova.
(Mesto posebnega naznanila.)
Suh magacin
ali za to pripravno ©ta.riOT7-a.n3e ori tleh so išče za takoj ali vsaj od I. januvarja 1896.
— Več pove upravništvo „Slov. Naroda". (1394—3)
Za   ~ ~*™*~™~" ti383_4)
mizarskega učenca
bi rad vstopil krepak deček pri mizarskem mojstra. Ponudbe pod naslovom: A. B., poŠta Bled, Gorenjsko.
160 gld.
197 „
130 ,
120 .
201 ,
23 ,
88 .
178 „
588 . 1
60 50 60 85
30»
(leneralno zastupstvo: A. Motsch & to, Dunaj, I., Lngeek 3. V Ljubljani prodajata na debelo i Ant. Krisper in Vas« Petricić.
Izvod iz voznega reda
-v«lj«Tr3a.«)ff» odL X. olcto'ter«. 1805.
OMajMl prihajal ni ta otfhajalnl «aat mmm*>al
MM. Ml • mmm. mm HM mhi ▼•»■ t itdb, ronitn«, i lova«, riiiMiiiTim, Ljubno, aaa »alathal v Adhm, trn aa*, Solnagrad, at./r, Una, Bnđajavlca, Flaaoj, Marijina K»rloT«  wtr», rr»nwTi wtt, Prago, U piko, Dan«) vU
Odhod Is LJabljaa« (jni. kol.)
jM mmM m*nI vlak v TrbU, Pontabal, Baljak, 0». "ijobno^ Aaa Salathal v Aoaaaa, Iaohl, 8moi..
vara, Heb, iMMNa,
C* C Mrt 19        aJaHrvaJ ura«! vlak v Kotov*, Novo mho. Ob f. Mrt lO mUn. «Jw*r«*J orabol »lak t Trbli, Pontabal, Baljak, Gatova«, ■*«■■■■ wWl, UJobno, Dnnaj, aaa Salathal v Solnograd, Dunaj
O* 1». mri 88 mUn. mmmmmmmm raalanl vlak v Novo m«»to, Kotevjo.
Oft 11. ur« tO artan. *cp»h»mt*t oaabnl vlak v TrbU, Pontabal, »aljak, Oalorao, Ifjnbno, Salathal, Dunaj.
O* 4 mri ooobol iUk v Trbli, BaUah, Oalovoo, Iijubno,
0«» Salathal v Bolnogra«, Esai - Oaatala, Zali ni jiitm, Ino most, Broten«, Oorth, Oođ«to, Porta, Storr, Uno, flmun.lm, Uohl, Bud« Jovtoo, k*lMaJ, Marijin« vara, Hek, Pranooto nn, Karlovo vara* Proso, Liptko, Daakj vlo AmiUtUn,
0» T. mri PO m4tt. orator aioionl vlak v *o<-«TJr, Novo masto.
Kaaun taga ob nod«t)ah ln praanikih * ob S. mri »S minut popoludne ooobal vlak t Loaor Blad.
Prihod t lajnbljaao (ju*, kol.).
O* m. mri a» mttm. mfmmrmj OMbnl vlak ■ Dona J a Tla AraiUiun, Lip •kaga Prafl«, Pranoorib raror, Karlovih varav, Heba, Marijinih varov, Planja, Bndejovlo, BolBOgrada, lanca, 8Myra, Omundana, Iaohla, Au». m*a, Unbna, Oolovoa, Boljaka, PranaanafMM, TrbUa.
OO 3. mri 19 mUm. mjmirmj omotani vlak U Kooavja, Novoga maita.
O0 11. mri M mUm. mtpaMnt oaobal vlak ■ Dunaja «ia Amatatten, Uprkeg* Praga. Pranoorlh varor, Katlovlb vara*, Heba, Marijinih varav, PUnJa, Ladajovlo, Solnograda, Unoa, ttorra, Parlaa, Ganara, Onriha, Brrsoata, InoraoaU, Zalla na Jaaarn, I^and-Oaatalna, UJabn« OolovM, Foatabla, TrbUa.
Om B. mH 8» mUn. mrmmkadmš maianl vlak la Kodavja, Novoga raaata,
Oft m. mri «5 mUn. pcaadanHao oaabnl vlak a Dunaja, Ljnbaa, Sali Beljaka, Or ■ >vc», Pianaanafoit«, Ponlabla, Trblaa
Oft 9. mri 93 mUm. mmbmr araaanl vlak la Kodavja, Novoga Maaia
lat bala.
OO 9. mri d ajata. ovraor oaabnl vlak o Dunaja »rako Amataltana to Tdnbnaga, BaUaba, Oolovoa, Ponlabla, TrbUa.
Ođhod li Iajabljauk« (drt. kol./
Oft   t. —-t 98 «a«M. mjmmrm)       V Karanlk.
M Aa m
u      — -    ■    PJW     ■     y^p^wwwww ■ ■
H SO     m     OVadaV m m
„ tO.   „   lO    „    arador        „      „ (poaladnjl vlak 1«
ob aadaljah In praanlklb.i
Prihod ▼ LJoblJano (dri. kol.).
,    11.    .     tB      .     do^laMtaM   . „ (ft— JfjOyl
9.   "   88    "    orador .poiladnJI vlak lo
" * ob nadaUah in praanlkib.
z opravo ali brez nje daje me v iia|«m. Tudi. je na razpolaganje dober glasovir.
Ved pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (1400-1)
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Zeliščni sirup
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
sok za  prsa,  pljuča in zoper kašelj
prirejen iz
planinskih selli6 la lahko raztoplji-vftffav vapnenegjra teUza.
Steklenira z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri (819 43)
l l>Idu pl. Triikoczy-Ju
lokarnarju v Ljubljani.
I*«*lllta m« u obratno pofito.
I
I
I
VIZITNICB '
priporoma po nizki ceni
»Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Troti kuriju in milioilii. osobito pri otroelli« proti Easlfiseil| ii. Im»I«a ni in v vratu. #.«'-lo«l<*ll.   Icilliettll   in   lll«klllll*jll   priporoča se
najbolje
koroški rimski vrelec.
7Nli i jliiM'i-^ii, t i;iiki i^ini vodu,
Zaloga v LJubljani pri M. E. Sapann, v Krcoju pri Radovljiol pri Otona Homanuu
Fr. Dolenca, v
(1334—3)
St 261.
Cestni odbor krški
bode
dnć S. novembra 189S xjutraj ob 8. uri
v občinski pisarni v Krškem
oddajal
vse delo preložitve okrajne ceste
na Selškem Klancu pri Raki
tistemu ponudniku, ki bo stavljal najugodnejše pogoje. — Črteži in prevdarek stroškov so na pregled v občinski pisarni v Krškem. -  VarAčine je položiti
300 gld. v gotovini ali v vrednostnih papirjih Krfiko, dne 8. oktobra 1S95
(1888—9)
Anton It iipoft
načelnik.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč). Mnogo preakuleno oafoMevalMO in »kropeevablno nhiInuo po k/kiii nm?
porili, trw|nlli |«'žhIi itd. — Najlioljo se je obnest 1 pri vseh v.ianjih boleznih,
kakor: prottnu, revnuHleaiosni o(rptiea|aa «vit|u in prett'Kuen)u tu itd. Cearn rtekstemici t .«;f«#. s?.s Hrt*.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskuftpn prj vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, k<»v<-«I11i, ofeah« proilelh Itd., te ik#e*>Jo h-Hii, t0 aiHi»o i»rei»tavijia|u, izvrstno varovalno sredstvo proti kuiiiiui bolezni ui.
ClOHti OdSVttlrM i.i Jt»-. (1224—12j
Glavna zaloga in jedini izdelovatelj: Kaiol TX7"olf
lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postojina in Gorica.
Izvleček iz razglasa.
Vsled uka^a z dnć 7. oktobra 1896, odd. 13, Štev. 1757,. namerava c. in kr. državno vojno ministerstvo potom
splošne konkurence
preskrbeti
različne oblačilne in oprayne predmete.
Zastran natančnejih pogojev za to ponudbeno obravnavo se opozarja na razglas, objavljen v .Slovenskega Naroda" 244. št. z dnć 22. oktobra 1895. (1337-2)
Izdajatelj in odgovorni tutjdnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
HMSHaSBSJMSBl