lOlHniH*. i mm. • pw. 1 "H w. U1U.MO. ^,^^*^"**^*^*^^^**^-^-^ ^^^^^^^^^^^_ _^^-^^""""""""^. ^~^~*~~~~^^-^-^^^M^^^^^^^^^_. .^^^^.^^^^_^^___^___ " ■ ' .SlovemU NMod« velja v L|**»H«u m dom l«i- • £- Izleti „ •;>».,. . 5-50 Dopisi noj se frankirajo, Rokopim te ne vra6r|o. Vr*4ol*tvos gnafit-F, mito« *t 5 (v v%mi\\i lero,) toM-M M. M. laserati veljajo: petetoetofiaa petit vnta za enkrat po 16 vhl, za dvakrat po 14 vin„ za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjiti insercijah po dogovora. UpravoiStvu nij se poSiljafo Baročnine, reklamacije, inserati L t leto sknpaj naprej * K 25'— 1 ćelo leto naprej . . , K 30*-t čctrtttta Z Z ." ." 1 Všo 1 M A™«**0 ^ vs« *ugc deiele: na mesec „ • • • • 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.-i VpraŠaajem glede Inserttov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamk*. VpnmsIMvo (spodtj, dvcriftfe levo). Kamilo*** ali*a *t *, telttoa *t U. Delegacije. D u n a i, 7. maja. Delegacijski odsek za zunanje »adevc je pričel včeraj razpravljati e Berchtoldovem eksposeju. Referent markiz Bacquehem se je držal svoje stare navade: njegova izvaja-nia so vedno le več ali manj duhovita parafraza tega. kar je minister povedal ali označil. In tako je tuđi včerajšnje Bacquehemovo ooročilo prožeto onega nepofmljivega optimizma, ki veje iz Berchtoldovih be-sed, optimizma, o katerem ie eden izmed današnjih govornikov konšta-tiral. da se nahaja v najostrejšem odporu s številkami — vojnega bud-geta. Menimo, da je pri nas posebna Specijaliteta, da vsak državnik pove delegacijam nekaj drugega. Ta čudni pojav se je letos posebno karakteristično pokazal- Predsednik delegacije grof Silva - Tarouca je izpre-govoril znane agresivne besede proti Rusiji ter udaril ob meč, grof Berchtold je govoril o vedno intim-nejših odnošajih med Avstriio in Rusik) in o mirovni politiki ruske diplomacije, prestolni govor je konstatira! bistveao popuščanje interna-ciionalne napetosti, eksposć je iz-boljšanje političnega položaja Ie ^ču-til«, zunanji minister je naslikal naše odnošaje napram vsem državam t rožnati luči, vojni minister pa se je opozival na mednarodne opasnosti, predlagajoč delegacijam nova kolosalna vojaška bremena. Ta »duali-zem« nazorov se pojavlja tuđi v delegaciji sami; nekaj delegatov bo vedno za Berchtoldom drvelo čez drn in strn; tem se dopade prestolni govor in dopade se jim ekspose. To-da njihovo število se krči in v dose-danji debati, v kateri so že govorili zastopniki štirih strank. dosedaj še ni padla priznalna beseda za politiko grofa Berchtolda. Takoj prvi govornik, bivši minister dr. pl. Barnreither, znan kot posebno dober poznavalec balkanskih prilik, je pri vsej vljudnosti obsodil zunanjo politiko grofa Berchtolda ter ji stavil neprijetno prognozo. Dr. pl. Barnreither je pravilno označil romunsko vprašanje na Ogrskem kot jedro avstrijsko - romunskega nesporazurnljenja ter poudarjal. da gre pot z Dunaia v Bukarešto preko Budimpešte. Delegat dr. Barnreither je dregnil v sršenovo gnezdo. Današnji jutranji madžarski listi protestiralo proti vmešavanju avstrijskih politikov v notranje ogrske zadeve. O Romuniji in njeni politiki pa se se-veda ne da razpravljati s popolnim ignoriranjem dejstva, da je madžarski šovinizem v prvi vrsti kriv, da je izgubila naša diplomacija svojega tako vernega »balkanskega žandarja«. Romunsko vprašanje ima za monarhijo skoraj isto važnost, kakor jugo-slovansko. Obe vprašanji sta za Av-strijo vitainega pomena. Stevilo onih, ki to spoznavalo. Je vedno več-je, toda število onih, ki preprečujejo vsako pametno razrešitev obeh za-dev, je ostalo staro. V Avstriii germanizacija, na Ogrskem madžariza-cija, to sta dva principa domaće dr-žavniške umetnosti, na katera se opira notranjepolitični sistem, brez ozira na posledice. Isti ljudje, ki bi hoteli v Avstriii vse nemsko, na Ogrskem vse madžarsko, pa se čudijo, zakaj so odnošaji med monarhijo in balkanskimi državami tako neugodni in neprijetni. To so politiki, ki s silno učeno gesto dokazujejo, da imata Francija in Rusija svoje prste vmes in ki vidijo povsodi — »panslavisti-čne^ strahove. Delegat nemškega Nationalverbanda dr. Waldner je eden izmed teh popolnoma prosvit-ljenih. Njemu se zdi najnujnejše, da iztrga avstrijska diplomacija Romu-nijo in Bolgarijo iz krempljev panslavizma, da, to se mu zdi ćelo pred-pogoj trajnega miru na Balkanu. Si-cer pa je dr. VValdner vnet za energično postopanje in po njegovem rnnenju mora monarhija Srbijo, če ne gre iz kpa, pa s huda prisiliti, da privoli v trgovinsko pogodbo, ki bi bila Avstriji v korist. Ta nazor ima v delegaciji očividno precej pristašev, akoravno je naravnost smešen in v praksi absolutno neizvedljiv. Prijateljstva se ne dajo izsiliti in tuđi koncesije ne — vsaj v sedanji evropski konstelaciji ne. Delegat dr. Ellenbogen je iztak-nil novum — italijansko vprašanje. Niti on, niti njegovi tovarili, doseda-nji govorniki se sicer nis^ čutili primorane, posvetiti nekolik > za opatijske kulise ter vsaj povrrašati grofa Berchtolda, kaj je ob'ubil glede našega Primorja di San Culianu. Dr. Ellenbogen tuđi ni povc al, kaj si predstavlja pod »italijanskim vpra- Šanjem«. Smatrati je, da so mu ovacije italijanskih sodrugov, katere je sprejel kot zastopnik nemsko - av-strijske socijalne demokracije na italijanskem sociialističnem kongresu y Jakinu nekoliko zmešale pojme, italijansko vprašanje kot notranje-politično avstrijsko vprašanje ne eksistira, kakor ne eksistira nemško. Italijani nišo le v posesti vseh po ustavi jim garantiranih pravic, tem-več so povrhu še posebno privilegi-lan narod. Italijonsko vprašanje v smislu irredentizma pa Avstrija ven-dar ne more reševati — v to je, ako hoče, poklicana Italija. Zanimivo pa je vsekakor, da so se že prvi govorniki deloma prav obširno pecali z romunskim vprašanjem ter da se je pojavilo v delegaciji sedaj že tuđi italijansko, — o jugoslovanskem pa nemški delegati še nišo izpregovorili besedice! Zdi se, kakor da bi obsto-jal med njimi tih dogovor — molčati o Jugoslovanih. Nadaljni potek debate bo morda pokazal, da se moti-ino, toda prvi vtisk je vsekakor ta, da se većini delegacije jugoslovan-ska zadeva ne zdi aktualna, moderna. To bi bil le dokaz popolne dr-žavniške in politične nezmožnosti, pa tuđi dokaz, da slišijo v Avstriji le onega, katerega krik odmeva od onkraj meje. Ker je na Hrvatskem ko-misarijat odpravljen, ker v zadnjih mesecih ni bilo nikake večje jugoslo-vanske afere, ker si Avstrija in Srbija ne stojita več tako sovražno na-sproti, kakor pred letom — je jugo-slovansko vprašanje že zadeva dru-gega reda, »manje važnosti«. V debato je posegel tuđi delegat dr. Korošec. O njem se ne da mnogo povedati. Uradni izvleček njegovih izvajanj je precej nejasen. Da se tuđi klerikalni delegat ne more izreći proti približanju Avstrije in Srbije, je naravno. Dr. Korošec zahteva to približanje, a ne toliko v narodnem, kakor v državnem interesu, češ, da potem Srbija ne bo mogla razplesti svoje propagande med avstrijskimi Jugoslovani. Ostali del govornikovih izvajanj je veljal katoliškim vprašanjem. Klerikalci si domnevajo, da so posebno poklicani, nastopati kot re-prezentanti one politike, ki se pri vsaki priliki ponuja prestolonasledni-ku za advokata. Tuđi dr. Korošec ie nastopil v tcj priljubljeni \iogi. Nočemo tuđi preiskavati, kakšno stališče zavze- majo naši klerikalci napram tako-zvanernu protektoratu Av^strije nad katoliki v Albaniji in v novi Srbiji. Brez ozira na tendenco, smatramo za pravilno, da je dr. Korošec stavil na grofa Berchtolda tozadevna konkretna vprašanja. Kadar bomo slišali odgovor, se bo dalo o tej stvari več povedati. Spoznali borno tuđi stali-šče naših klerikalcev. Bolezen neše^ m^ti. Včeraj zvečer je bil izdan o ce-sarjevem zdravstvenem stanju sle-deči bulletin: Znaki suhega kašlja v desnih pliučih ne kažejo posebne iz-premembe. Kašelj je bil tuđi včeraj čez dan močnejši, srce in splošno stanje zadovoljivo. Privatno se k temu poročilu po-roča še iz Schonbrunna: Včerajšnja noč ni bila več tako dobra, kakor je bilo vsled zdravstvenega stanja zadnjih dni pričakovati. Do 1. ponoći je cesar nemoteno spal, potem pa je začel kašljati. Kljub temu je cesar, kakor navadno vstal ob 4. Telesni zdravnik, ki je cesarja preiskal, je konštatiral, da kašelj cesarja ni posebno hudo izmučil, dasiravno je moral na drugi strani zopet konstatirati, da ozdravljenje ne napreduje in da je katar na desni strani še vedno precej močen. Cez dan se je počutil cesar precej enako, kakor zadnje dni, bil je čil in precej dobro razpolo-zen, tuđi je imel zadovoljiv apetit. Čez dan se je kašelj nekoliko pole-gel, izmečki pa so bili obilni. Cesar je delal do 5. popoldne, nakar je z dobrim apetiTom zavžil večerjo. Zve-čer sta ga obiskala dr. Kerzl in prof. Ortner, ki sta izdala bulletin, katerega smo zabeležili zgoraj. Boji v Epiru. — Velika zmaga Epircev. 2e snoči smo poročali v brzo-javkah o veliki zmagi Epircev nad albanskimi četami. Ta prvi poraz av-tonomne Albanije bo imel brez dvoma dalekosežne posledice in gotovo ne bo utrdil mlađega albanskega prestola. Iz Drača o teh bojih ne pri-hajajo skoro nobena poročila, mar- več samo dolžitve Grške, da podpi* ra Epirce in naravnost nesmiselne trditve, da so prekoračili Srbi mejo. Z Dunaja pa poročajo o velikih gro-zovitostih, ki jih delajo Epirci. Tako poročajo iz Drača sledeče: Očividci pravijo, da je bilo prve dni t. m. ka* kih 2000 prostovoljcev s Krete ukr-^ canih na Krfu in prepeljanih v Santi Kvaranto, da so ojačili vrste epirskih vstašev. Med Krfom in Santi Kvaranto vzdržuje neki majhen parnik promet, ki obenem preskrbljuje vsta-Še in grške čete, ki so se postavile na stran Epircev, z živili. Temu poročilu sekundira dunajsko poročilo, ki pravi: Iz vseh delov Epira priha-jajo poročila, da vrše vstasi, med katerimi se nahaja mnogo izpuščenih zločincev, strašne grozovitosti med domaćim prebivalstvom. V Vrbečku in drugod v okolici Leskovcev sq Epirci domače prebivalstvo masakri-rali ali pa ljudi žive sežgali, moha-medance so Epirci pregnali. To so tipična poročila iz Drača in z Dunaja, Poročila iz Aten, Rima in Pariza pa govore večidel samo o tem, kako je; potekla bitka pri Argvrokastronu. Iz teh porocil posnamemo slede-* če podrobnosti: Boji severno od Argyrokastrona[ so trajali 5 dni ter so se končali z od-ločilno zmago Epircev. Epirci so za-vzeli samostan. Čepos in več vaši na severu Argyrokastrona (Ergeri-ja). Izgube Albancev so bile velikan-ske, govori se, da so izgubili 500 mož. Tuđi Epirci so imeli velike izgube. Atenski »Embros« poroča \t Janine še sledeče podrobnosti: Vi veliki bitki pri ArgvFokastronu, ki se je končala z zmago Epircev, so se bojevali na strani Epircev tuđi Šte-vilni prebivalci okoliških epirskih vaši. Epircem je stalo mnogo moćnih oddelkov albanskega orožništva na-sproti. Albansko orožništvo je bilo namreč te kraje zasedlo, ko so se bile grške čete umaknile. Prvi dan je bil boj posebno krvav. Epirci so se morali omejiti samo na obrambo. Drugi, tretji in četrti dan pa so dobili Epirci močna ojacenja, tako da je naraslo število epirskih bojevnikov baje na 30.000 mož. Sedaj so začeli Epirci z naskoki ter so v kratkem pregnali Albance iz utrjenih pozicij. Albanci so se morali umakniti. Na LISTEK. „Roitrolop Škrobar". Splsal dr. Alojz Kraigher, založil L. Schwentner. 2e nekaj let sem je bila obligatna tožba slovenskih listov o suši na našem leposlovnem polju, zlasti se je neki občutnočutilopomanjkanjeizvir-nih romanov in daljših povesti. In letos smo dobili naenkrat dva dolga romana, ki zaslužita po svoji umet-niški vrednosti in idejni vsebini pozornost. Videli bomo, kako bosta slovenski pisatelj in založnik, ki sta ustregla naši javnosti, sedaj zadovoljna s svojim moralnim in materijalnim uspehom, oziroma, kako ju bo ta javnost zadovoljila. O romanu Podlimbarskega »Gospodin Franjo« je že bilo govorjeno na tem mestu in zanimivo je, da tuđi Kraigherjev roman »Kontrolor škro-barc, ki je izšel pri L. Schwentnerju v dveh zvezkih, rešuje v drugem de-lu gospodarsko in politično vprašanje, a dočim se je napotil Podlimbar-ski s svojim junakom na Jug v Bosno, jo je krenil Kraigher $ kontrolor-jem Škrobarjem v Sk>v. Gorice, na jezikovno mejo naše domovine. Davčni kontrolor Skrobar {• službeno prestavUen iz KrmJskega v neki spodnještajerski trg, ki je ves ponemčurjen in s svojo okolico vred v moralnem oziru na nizkem stali-šču. Škrobar je orisan kot lahkomi-seln človek, oz. ker je pisan roman v obliki kontrolorjevega dnevnika, se nam predstavlja in obsoja sam po svojih malo častnih ljubezenskih aferah kot vesel, razuzdan dečko, katerega deviza je nemška parola: »Ljubiti, piti, peti, to se pravi živeti.« — V začetku se ne briga za drugo, kakor za kmečke in tržke lepotice, dasi ni posebno izbirčen, in kako bi zadovoljil svojim strastem. To mu gre imenitno od rok, gre od zmage do zmage, in kmalu ima deklet- Cili-ka, Milika, Tilika, Filika — na ižbiro. V trgu so politični prepiri med Slovenci in Nemci, ozir. nemčurji na dne\mem redu, Škrobar se jih izogib-IJe, kolikor more, a slednjič pri trž-kih volitvah mora z barvo na dan. Mož, ki je bil veternjak in neznačaj v Ijubavnem oziru, ki je padal iz ene strasti v drugo, iz pijanosti v pija-nost, izda slednjič tuđi slovensko narodno stvar; iz komodne strahopet-nosti voli z Ncmci. Slednjič se ustre-Ii, nekoliko vsled moralnega mačka in zaničevanja samega sebe ter iz sramu pred rojaki ter morda tuđi vsled nesrečnega zakona, česar nam pa avtor koncem romane ne opisale. To bi bil okvir romana, ki obse-ga zlasti v prvera deltt Uredno dosti ljubavnih scen in zgodb, katere doživi kontrolor. Tu je šel pisatelj preda-leč. Z umetniškega stališča se nika-kor ne da opravičiti tamnožicaerotičnih doživljajev, ker zadostuje eden, kvečjemu dva za karakteristiko glavnega junaka. In stvar je slednjič tuđi težko verjetna in ni umetniški resnična. Recimo, da je Škrobar junak, in da je vse res, s čemur se je pobahal v svojem dnevniku, ali estetski resno delo, ki hoće veljati v leposlovnem svetu, ne vzdrži toliko pikanterije. V svetovni literaturi poznam še dva junaka, ki se moreta kosati z našim Škrobarjem. To sta — si licet parva componere magnis — Don Juan in Casanova. Oba sta slovečih imen — o drugem je baje dejal Ooethe: »Entweder war er der grosste Lebensktinstler, oder der grosste Poet.« Ali Casanova je pisal sam svoje lastne memoare, dočim nam je podal Kraigher roman iz Škrobarjevega življenja. V vsem svojem ustroju ni Škro-barjev značaj logičen. Na eni strani je lahkomiseln junak ljubavnih afer, politični neznačajnež in pijanec, a na drugi je v besedah slovenski narodnjak, ki ima đostikrat lepo misel in zdr vo idejo, kako resiti slovensko stv Kraigher mu včasih direktno po a v usta lastne nazore in rešuje ž n narodni n oblem na realen in gl< jko treicn premišljen način, da se moramo vprašati, odkod Škro-barju to poznanje razmer, odkod smisel za gospodarsko vprašanje? Zato ni dovolj motivirano njegovo renegatstvo, dasi je cinik v najvišji meri, ki mu je samo za užitek in te-lesno blagost. Pisatelj nam ga je predstavil precej objektivno z vse-mi človeškimi slabostmi in dobrota-mi ter nam ne more biti simpatičen junak. Njegov samomor priđe vendar prehitro. (Konec prih.) njeno dete. (Konec.) *>Ali kaj mislim, ali ne, tebi ni dosti mari! To se bom že sam zmenll ž njo. Ali ne, Olgica moja?« Nalahno se je zasmehnil in sto-pil korak od nje. »Da, velika si že, ćela gospodična! In rada bi šla na ples? Lepo, lepo! Samo tega se boj, da ne posta-neš druga Marjanica.« Seda] je zardela kot roža v njenih laseh. Iz gozdov je stopil mrak in se razsul Čez polje in mesto. Siv plaše ie imel in crne. dolge in Široke Tn visoke perotL Olohoko pod mračni piaič je ila Olga, ko je hitela mimo tajnega šepeta vitkih smrek, pod hudomušnim mežikanjem drobnih }vezdtsvojeinu fantu nasproti. Pisala mu je neveselo pismo, zato je veđe-la, da priđe nocoj, čeprav s težkim srcem. »Ti, kaj si mi storil,« Je zaihte-la, ko ji je stopi! nasproti. Žalost se ji je curkoma vlila iz oči in strastno je zajokala. »Kaj ti je, Olga? Ali si, povei vendar, ali si znorela?« jo je vpra^al njen Pavel navidez veselo in lahko-mišljeno, a skrivaj mu je drhtel gtas, in srce se je razburjalo. Pričakovaf je z gotovostjo, da mu potrdi njegove slutnje. »Sam veš, kaj mi je! In zato ne vprašuj! TI si vsega kriv, zakaj si me vodil v log in mi pravil tište arabske pripovedke! Ti, ti, in sedaj gle}, da zbeživa v Ameriko.« »Olga, Bog te dal! odgovori, zakaj?« Sedaj je vedel in }e vpraševat samo iz navade, in da bi dalje trajalo upanje, ki je moralo biti prazno. Hotel jo je objeti, ali sunila ga je jezno od sebe. »Ker bom Marjanica, veš, Mar-janica.« Zaihtela je obupno in se vrgla fantu na prsi in svoje prste je zakopala v njegove lase. »Marjanica?« »Ona ziblje, ona ziblje, in }a^ bom, če ne umrjem poprej.« Đil je tih in kljub temu, da je vedel naprej, ka? mu ima povedati Olga, se je neprijetno zavzel, in bilo mu ie trpko, da je želei biti dateS, dateč od tukaj. Stran 2. •SLOVENNO NAROD", Cm 7. vaja 1914. 103« štcv. 9beh straneh so bile izgube velike. Med ranjenim! se nahaja tuđi neki bivši kavalerijski stotnik* neki bivši jrški poslanec in mnogo grSkih čast-Hikov, ki so bili stopili na stran Epir-cev. Vsled te raage obvladajo Epir-ci skoro vse ozemlje, ki so je zahte-vali za avtonomni Epir. Več sto albanskih orožnikov je bilo ujetih. Predno so Albanci zapustili Kolonijo, so mesto zažgaii. »Petit Journal« zo-pei poroča iz Valone sledeče: Zma-goviti Epirci prodirajo na vseh kon-cih. Izgube na albanski in epirski strani presegajo daleč 1000 mož. Zlasti velike so bile izgube Alban-cev. Vesti o boiih so albanske vlad-ne fcroge silno razburile. Albanska vlada neprestano pošilja nove albanske čete, ki nišo niti izvežbane, v obrambo ogroženih pokrajin. Esad paša se namerava sam postaviti na čelo albanskih čet. Epirski četaši s lopovi in strojnimi puškami prodirajo nevzdržno proti severu. Zasedli so Ciaffo in Nicok ter stoje sedaj pet ur južno od Berata, torej že nekoliko severno od Valone, dasiravno Valo-na še ni padla. Albanskim orožni-kom so Epirci odrezali povratek ter iih potisnili proti jugu in proti morju. Prišlo bo do strahovitega klanja, če se Albanci ne bodo rajši udali. Vse ceste proti Valoni so zasedene od močnih epirskih čet. Baje se nahaja med temi četarni tuđi mnogo grških vojakov in ćeli grški vojni oddelki pod vrhovnim poveljništvom nekega višjega grškega častnika. Tuđi na Korico pripravljajo Epirci odločilen naskok. Epirske predstraže so do-spele že tik pred mesto. Korica se ne bo mogla dolgo držati, zlasti, ker li je odrezana vsaka zveza z Beratom in Elbasanom. V zadnjih bojih Je padlo tuđi več holandskih častnikov in več častnikov je bilo ranjenih. Naravno }et da misli albanska vlada v teh težkih časih na Evropo. Evropa, ki je bila dosti nespametna, da je pripustila ustanovitev avto-nomne Albanije, naj ji sedaj pomaga tuđi iz te zadrege. Prva je nastopila Italija, ki skuša doseći posredovanje za albansko vlado. Italijanski mini-strski svet je namreč sklenil prositi mednarodno kontrolno komisijo za posredovanje v epirskem vprasanju. Komisija je ta predlog baje sprejela pod pogojem, da se sovražnosti prej ustavijo.Med velesilami se baje tuđi že vrše pogajanja, ki imajo namen poveriti kotitrolni komisiji mandat, da doioči garancije, ki se naj dajo epirskemu prebivalstvu. Baje je prišlo med velesilami tozadevno tuđi že do sporazuma in bo kontrolna komisija takoj odpotovala na jug, da posreduje. Italijanska vlada svetuje Albanski vladi, da naj Epircem obljubi vse mogoče upravne olajšave in da naj jim obljubi, če treba tuđi avtonotnijo pod albansko suverenite-to. Enako je svetoval tuđi vojvoda Abruški albanskemu knezu povodom svojega obiska v Draču. Esad paša in njegovi pristaši pa se temu pred-logu protivijo. Mednarodna kontrolna komisija je poslala prov. predsed-niku Epira Zographosu nujno brzojavko, v kateri mu sporoča, da je prevzela kontrolna komisija na prošnjo albanske vlade nalogo, da mu sporoči besedilo koncesij, toda le pod izrednim pogojem, da se sovraž-nosti takoj ustavijo in da Epirci ne prodirajo več proti severu. Komisija bo enako postopala glede albanskih čet ter bo prišla v Santi Kvaranto, da sporoči Zographosu te koncesije »Povej, Pavel, kaj misliš z me-roj?« ga je zaprosila in drhteče se je objemala njegovega vratu. *Kaj naj bo z menoj?« Hotel je reci: »Ne vem,« zakaj v resnici ni mogel zbrati svojih misli, ki so nemirno in brez ciljev begale in se dotikale vsega mogočega. Mi-slil je na zeleni log in po glavi mu Je šumel napev: »Dekle, zakaj tak ža-lostno?« Nato je poljubil svoje dekle na tilnik ter dejal tiho: »Od doma pojdeš.« Posluhnila je, utihnil je njen jok, In samo solze so se zmeraj lile ij njenih oči. Tiho Je ponavljala: »Od doma poideš.« In bilo ji je v trenotku laž je pri srcu in nehote so se ji nasmehnile ustnice, in srce ji je čisto naJahno zaigralo in zasT-jalo, kakor da je padel vanje svete! žarek in je vse razsijal in napolnil z gorko, milo zarjo, da je vse toplo od nje in se tope besede in Čuvstva, »AK poideš z menoj?« Je zaup-no dahnila. »Pojdem, ali ne za doigo.« In takoj nato je pripomnil, ker se mu je zdelo, da so Olgo zabolele njene besede: »Mnogokrat pridem k tebi, in bom pri tebi. Ti moraš biti bolna in pojdeš k morju. In tvoj oče ne bo nič vedd, da si Marjanica« »Da sem MarjanicaU ZdaJ se le že zasmefala skoro na glas in nič več ni bilo žalosti hi mraka v njenem srcu. Ortffce Ootar. in gleda, da se striktno Izvede** Komisija je dobila nato od Zogra-phosa nujni brzojavni odgovor, v ka-terem sporoCa, 4a je takol izjtf poveli«, da moralo Epirci 4m 1. Maja opoldnc vstavtti sovratoosti te prodiranje, seveda pa le, trn slove isto tuđi albanske čete. Stijirsto. Iz Cefla. Poročila se Je gdč. Ci- lika Šribar, hčerka posestnika in ko-vaškega mojstra g. Florjana Sribar-]a na Sp. Hudinji, z g. Edvardom Va-lenčičem, asistentom J. ž. v Ali na Tirolskem. Obilo srečef Iz Slovenske Bistrice. Za župana je bil namesto Stigerja izvcH)en zdravnik dr. Maks Murmayr. Južnoštajersko tuneljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, dne 17. maja dva poučna shoda in sicer enega ob 8. dopoldne v Radmirju in drugega ob 3. uri popoldne v M o-z i r j u. Dnevni red kakor pri zadnjih zborovanjih. PosiHti jo je hotel. Dne 11. sušca t. i. je hodila Ana Zižek domu v Gornji Gašteraj v lenarškem okraju. De-kletu se je pridružil 20letni Jakob iMarko. Dekle se mu je dopadlo in kmalu jo je prijel za roko, potem okoli pasu, jo pritiskal k sebi in je ni hotel spustiti. Kaj hujšega se ni zgodilo. Dne 5. majnika se je imel Marko zagovarjati pred okrožnim sodi-ščem, češ, da je hotel Zižekovi kratiti svobodo. Sodišče pa se ni moglo prepričati, da bi bil Marko imel kak posebno hudoben namen, vzeti de-kletu nedolžnost ali pa li kratiti svobodo. Zau> ^a je oprostilo. Narodna društva ponove, kakor smo že poročali, zgodovinsko slav-nost vsto!ičen*a zadnjega koroške-g:a vojvode dne 10. maja 1914 popoldne ob pol 4. v dvorani »Narodnega doma«. Razun godbe in petja, kakor zadnjič, je tokrat na sporedu še deklamacija Aškerčevega »Knežjega kamna«. Uprizori se seveda zopet knez Volkun s petjem in plesom s spremljevanjem godbe. Tuđi »Tugo-mer« se igra. In končno bo živa slika zopet vse občinstvo očarala. Čitajte kritike, ki so bile v vseh listih o zadnji slavnosti in gotovo pridite tokrat, da vam ne bo žal. Predprodaja vstopnic po znižanih cenah pri gosp. Weixlu. Glavni trg 22. — Dramatično društvo v Mariboru je skle-nilo, vpeljati poduk v šminkanju, ki se vrši vsak torek in petek ob 9. zvečer v moški gledališki garderobi »Narodnega doma«, in sicer pod vodstvom gosp. Boca. Naj se vsakdo udeleži tega poduka, ki ima količkaj zanimanja! Mariborski duhovniki so ustanovili pred leti nekako posojilnico ka-toliških mojstrov. Večinoma nalagajo v tej posojilnici svoje prihranke slovenski mojstri. Tuđi v odboru te po-sojilnice, ki se imenuje »Katholischer Meisterverein« je nekaj Slovencev. Slovenec je ćelo predsednik te zadruge. Sicer imajo prvo besedo slovenski duhovniki. Vendar slovenšči-na nima nikakih pravic v tem zavodu. Uradni jezik je nemški, vlagajo se samo nemške tožbe in še ćelo proti zavednim Slovencem. Tuđi ne dopi-sujejo nikomur slovenski. Pri vsen tem pa se §e drznejo klerikalci trd , da oni v svojih podjetjih spoštujc o pravice ^lovenskega jezfKa! SOOletntco ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvet-skem polju, proslave narodna društva v Mariboru v nedeljo, dne 10. maja ob polu 4. uri popoldne v dru-gič. Bogat spored bo nudil vsakomur lepe ure. Vrhu vsega je ta dan tuđi v to, da pokažemo, da v nas še ni zamrl čut za narodne naše pravice. Vsakega posameznika narodna dolž-nost je torej, da prihiti tuđi na to svečanost! 4 Iz Maribora. Tombolo prirede v kratKem mariborski Nemcu Opozar-jamo že danes naše ljudi, da se te tombole ne udeležijo. Prireditev je strogo nemška. Naroden greh stori vsakdo, ki bi kupil kako karto. Nemški cvetličnl dan v Mariboru je baje vrgel 8000 K surovih do-hodkov. Ker dosegajo izdatki znesek 3000 K, bo ostalo prebitka kvečjemu 5000 K. Ta denar dobe nemška društva in nemške sole. Tatvlne na £eteznicL Iz Maribora nam pišejo: Pred nekaterimi dne-vi so u služben ci Južne železnice na mariborskem glavnem kolodvoru za-sledili. da manjka neka brzovozna v Maribor poslana košara z zaklana perutnino.Kmalu za tem je nek želez-niški uslužbenec ob progi med Mariborom in Lembahom zasačil nezna-nega moža, ki je nekaj jemal iz košare. Ko je tujec zapazil železniSkega uslužbenca, jo je takoj popihal, ne ćm bi bil kaj perutnine s seboj vzeL Ra-dovedni smo, kdo si je hotel na tako premeten način privoičiti par p4-ščancev. V Maribor« ]e včeraj mmti zdravnik dr« Ivan M a i c i r e jl» &M& M tot n li stai fahtm«a nega proleaorla slovenšćine na mariborski gimnaziji Majcigerja. Vzgojen je bil ▼ atorenakem narodneai đatm in je Mkot mmćkstmtc v Orade« član sknr. akad. dmitni. »Triglava«. Ko pa Jo tovršil sto* Kudilo in se nastani! ▼ Maribora, »• \t isaeveril svojem* oarodu in proM v nemšku-tarski tabor. Toda, kakor se zdiv noC ni našel one sreče med Nemci, ki jo je preje pričakovaL V zadnjih letih je ćelo opustil svojo zdravniško prakso in se docela nmaknil v privatno življenje. Včeraj Je umri, za-puščen od vseh. »Marburger Zci-tung« piie o n)em: »Smrt je upihnila življenje, ki je upravičevalo velike nade, ki pa je bilo vsled zunanfih in notranjih okolnosti vrženo iz prvot-nega tira. Na koncu tega okrožnega tira je stala smrt, se nahaja sedaj grob, ki izmirjevalno zasenčuje vse, kar se mu izroči mirno in nemo.« — Na kaj se nanašajo te besede, na pokojnikovo renegatstvo? AH se naj te zagonetne besede tolmačijo še dru-gače. Naj bo že tako ali drugaČe, mir njegovemu pepelu! Nepreviden mladenič. Martin Forštnarič iz Samušan v ormoškem okraju je še! dne 24. svečana t. 1. skozi Brezovec v ptujskem okraju. Nakrat pridrvi za fantom pes in ga napade. Forštnarič, hoteč se uhraniti psa, je v sili segel po žepnem nožu in zadjal psu par zabodljajev. Pri tem pa je enkrat v neprevidnosti zamah-nil proti Lovru Novaku, ki je stal po-leg njega. Zadel je nesrečneža v tre-buh. Čez dva dni je izdihnil Novak. Okrožno sodišče v Mariboru je ob-sodilo Forštnariča na 3 mesece stro-gega zapora radi neprevidnosti. Iz Ljut om era. Dne 4. maja je bila tu pokopana gospa Miroslava ča-granova ob veliki u-deležbi trškega in okoliškega občinstva. Nesreća pa še ni mirovala, kajti drugi dan, v torek, je umrla pokojničina hčerka Minka v najlepši starosti. Z nesrečno obiteljo, ki je zgubila od marca do 5. maja štiri najbližje sorodnike, soču-stvuje ves trg in okolica. Cenjenima obiteljima čagranovi in Babnikovi naše iskreno sožalje. Roroško. Svojega tasta zastrupil? Iz Be- ljaka se poroča, da so našli tamkaj mrtvega 541etnega delavca Jožeia Sevetiča v spalnem oddelku držav-nega kolodvora. Ponoči je imel baje silne krče. Kakor se je dognalo, je bil Sevetič vedno zdrav in čvrst in da je hitra smrt z nastopivšimi krči jako sumljiva. Po izpovedbah njegovih tovarišev ni izključeno. da je postal žrtev zavratnega umora. Sum leti na 311etnega zeta umrlega, delavca Alojzija Monfai, ki je isti večer, ko je potem Sevetič umri, prišel k njemu ter mu izročil prekajeno meso, ki ga je prinesel iz domovine. Sevetič in Monfai sta živela preje ko pes in mačka in ni izključeno, da je zet zastrupil svojega tasta. Monfaia. ki seveda vse taji. so oddali sodniji. Neumestna šala. V Celovcu so si te dni dovolili neznani zlikovci jako neumestno šalo. Razširili so go-vorico, da se bo vršilo obglavljenje onega topničarja, ki je izvršit ropar-ski umor pri Pliberku. Seveda se je dobilo mnogo radovednežev, ki so hiteli prihodnje jutro na kraj, ki so ga označili Šaljivci. Drobne novlce. Poskušen samomor. Pri Beljaku je skočila v Dravo neka 261etna brezposelna natakarica ter si hotela vzeti življenje, ker je imela nositi posledice svoje ljubezni. Njen ljubimec je uganil njeno namero ter šel za njo, jo po-tegnil še ob pravem času iz vode in jo prenesel na njeno stanovanje. Vzrok poskušenega samomora je baje dejstvo. da ima preskrbovati še tri otroke, čijih oče je pobegnil v Ru-sijo, da se s tem resi skrbi za otroke. — Tatvina dinamita. V Bek-štajnu so neznani vlomilci vlomili v shrambo orodja vpokojenega rudni-škega oskrbnika Ignaca Lindebner-ja, ter odnesli 400 dinamitnih patron, dalje več orodja in nek zaboj, v ka-terem je bil tuđi dinamit. O tatovih nimajo še nobene sledi. — Smrtna nesreča. Iz Paternjona poročajo o smrtni nesreći, ki je doletela lllet-nega dečka Hermana Oberrau-terja. Več dečkov je delalo na bližnjem pašniku piščalke, ko pa Je prišel tja neki kmet, so dečki zbe-žaJL Pri tem Je OberraiKer padel ter si zasadil nož v desno stran prsi. Prenesli so ga domov, a Še predno je prtila sdravniška porooč, Je deiek izdihnil. Prinnki. Hfnatsko - rfovofliU fcMdMnti a MriM 4ofoM ibor. »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« je ftklenilo postaviti u predsto- , Me vototv* v ifttrski doiebu sboc riodeće kandidate fn sicer za mest-no kurilo gg.: Josip Stihovi^ ravnatelj Istarske posojilnice v Pulju; dr. Šine Kurtttć, odvetnik v Pazinu; dr. QNro Cervar, odvetnik v Volo-skem. Za kmečke občinc so sledećl kandidati: Mate) Skerbec, župnik, Krkavcc; Josip Valentič, nadnčiteU pri Sv. Antonu pri Kopni; dr. Ivan Poščić, odvetnik v Votoskem; Josip Ribari^ profesor v Kastavu, Josip Grašić, župnik v Beranu; dr. Dinko Trinajstić, odvetnik v Pazinu; Sime červar, župnik v Zrenju; Ivan San-cinf učitelj poljedeistva v Pulju; Luka Kirac, župnik v Medulinu; dr. Iv. Zuccon, odvetnfK, deželni odbornik v Pulju; Anton Andrijčić, umirovljeni župnik, deželni odbornik v Poreču; Ambroz vitez Haračić, profesor v pokoju na Malem Lošinju. V splošni kuriji so sledeči kandidati: prof. Mat-ko Mandić, državni poslanec, Trst; dr. Ivo Milić, voditelj c. kr. okrajne-ga sodišča v Buzetu; dr. Matko La-ginja, državni narodni poslanec v Pulju in profesor Vekoslav SpinČić, državni poslanec v Opatiji. TržaškI občinski svet. Včerajš-nja seja tržaškega obeinskega sveta je bila določena za debato o preskr-bi Trsta z vodo. Po triurni debati je bilo sklenjeno provizorično preskr-beti Trst z vodo iz reke Timava, kar bi stalo 15 milijonov kron. Istočasno pa se naj prouče vodne razmere v Furlaniji, ki bi prišle za definitivno preskrbo Trsta z vodo v poštev. Tekom enega leta morajo biti te studije končane. Regnicoli v Trstu. Pred nekaj časom je znani italijanski poslanec Torre v milanskem »Corriere della Sera« objavil. da je tovarna za lup-Ijenie riža v Trstu prosila pri trža-škem namestništvu, naj ji đavoli pre-rnestiti svoje delavnice v drug mest-ni del. Namestništvo je to dovolilo s pogojem, da sme tovarna jemati v delo samo avstrijske državljane. To je popolnoma pravilno stališče. Sedaj pa poroča »Agenzia italiana«, da je italijanska vlada ugovarjala tej čisto notranjepolitični odredbi, češ, da se hoče ž njo delavcem iz Italije onemogočiti zaslužek v Trstu, in da ie avstrijska vlada preklicala zgoraj omenjeno odredbo. Potres. Seismični aparati c. kr. observatorija v Trstu so zaznamova-li včeraj ob 5. uri 40 minut in 6 se-kund zjutraj potres, oddaljen kakih 145 km. Angie^ko brodovie v Trsta. Povodom obletnice nastopa vlade kralja Jurja V. anglaškega v sredo so se vse vojne ladje v Trstu okrasile z zastavami. Ob enem so streljali topovi. Dopoldne so obiskali angleški častniki Miramar. Popoldne je priredila angleška kolonija vrtno veselico. Obisk angleških vojnih la-dij je dovoljen vsak dan od pol 2. popoldne napre?. Včeraj dopoldne so si ogledali višji angleški častniki kobilarno v Linici. Popoldne se je vršila na dvo-rišču velike vojaŠnice nogometna tekma med angleskim in avstrijskim moštvom vojnih ladij. Angleško mo-štvo je zmagalo s 4 : 2. Zaradi vohunstva. V Kaporetu v blizini Čedada so aretirali 361etnega krošnjarja Ivana Polavška, 'Ker je baje na sumu, da je vohunil za Ita-lijo. Nesreča v arzenalu v Pulju. V arzenalu v Pulju se je pripetila včeraj nesreča, katere žrtev je bil 601et-ni pomožni delavec Josip Ucotić. Spodrsnilo mu je, ko je delal na neki ladji in padel je v morje ter utonil. Ucotić je zapustil ženo in 8 otrok. Za preostale se zbirajo prispevki in milodari. Drobne novice. Prljeta tatova. Policija je aretirala tatova, ki sta okradla firmo Hoffstatter na Borznem trgu v Trstu. Aretirani delavec Lunazzi je skušal skriti pri svoji aretaciji dva ključa v ustih. Pri njegovem sokrivcu Papichu iz Pulja pa so našli več predmetov, ki sta jih bila ukradla. — Poskušen samo m o r. V torek se je ustrelil 271et-ni medicinec Orest Rovan v Trstu z revolverjem v prsa. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora ni znan. — Nezgoda na ladji. Mornar ja 131etni Đerno-Hch in 161etni Radović sta popravljala dimnik parnika »Dardania«. Na-enkrat se je udal oder ter sta padla oba več metrov globoko. Teflto ranjena in pobita so prepeljali v bol-ni$nico. — Tat na parniku« So-bar na Lloydovem parniko »Marquis Bacquehem«]evlomilv kajuto nekega mašinista tega parnjka ter ukradel neka] zlatnine in denarja. Ko ie stroj-nik zapazil tatvino so sobarja Santi-na aretirali. Dnevne vesti. + K«rfWuK*t Poflcijsko rav-natcttttvo W saplenik) včcrajšnjo Štcvilko našega Hsta zaradi notice, v kateri smo sicer O6tro, a v docela zakonitih mejah kritizirali statistične podatke o tujskem prometu v Liub-l)anj, ki jih je izdalo ravno to policijsko ravnateljstvo. C. kr. policijsko ravnateljstvo je torej odredilo konfiskacijo — in causa ipsissima. Ta konfiskacija je bila po našem pre-pričanju in tuđi po nazorih pravni-kov strokovnjakov brez vsake zakonite podlage, zato se borno tuđi proti tej zaplembi pritožili, ker vendarle ne gre, da bi se javnim glasilom mašila usta ćelo pri stvarnih kritikah. + Prihodnia seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek, dne 12. maja ob 6. zvečer v mestni zbornici. Dnevni red priobčimo Jutri. + Klerikalni zavezniki proti — duhovnikom. Naši klerikalci so pred leti sklopili zvezo s hrvatskimi pra-vaši, katerih edini voditelj je bil ta-krat dr. Mile Starčević. V tej zvezi so ostali klerikalci tuđi potem, ko se je preje edinstvena hrvatska stranka prava razbila v dve frakciji — v frankovsko in starčevićansko. Ker se nečejo nobeni frakciji zameriti, igrajo med obema vlogo blagohotnih posredovalcev. Ta vloga se jim seveda ni vselej dobro posrećila, zato je razmerje med Šusteršičevci in obema pravaškima frakcijama postajalo vedno hladneje. Zlasti pa so se ohladili odnošaji s Starčevićevo skupino, to pa v prvi vrsti radi tega, ker naši klerikalci le rriso mogli popolnoma prikriti svojega pravega razpoloženja, da goje večje simpatije do frankovcev. Starčevićanci so pač našim klerikalcem še prenarodni in se še nišo mogli popolnoma otresti protiklerikalnega duha. Zato ni dvomiti, da bodo sedaj z razvitimi zastavami prešli v frankovski tabor, ker je dr. Mile Starčević v svojem glasilu »Hrvat« prav vehementno udari! po — katoliških duhovtiikih. Dr. Mile Starčević je namreč v >Hr-vatu« z dne 6. maja napisal na naslov gotove katoliške duhovščine to - le: »Resnica je, da dr. Mile Starčević ni nikoh do sedaj in tuđi v bo-doče ne bo tekmoval v »katoličanstvu« z dr. Elegovićem in Kumiči-ćem, a iz tega pa še ne sledi, da bo dr. Mile Starčević tuđi v bodoče strpljivo gledal, kako razni duhovniki »preporajajo v Kristu« ali pravil-neje — poživinčujejo pošteni hrvat« ski narod. Vztrpljivosti je že odzvonilo, zlasti glede onih, ki bi morali, biti »svetlost svetu in sol zemlji«, dočim so na sramoto sebi in svojemu stanu.« — Tako piše o katoliških du-hovnikih tišti dr. Mile Starčević, ki je na glasu kot dober katolik in ki se udeiežuje raznih katoliških sho-dov. Ce se ne motimo, je bil tuđi lani na katoliškem shodu v Ljubljani. In če tak mož sedaj javno izjavi]a, da gotovi katoiiški duhovniki poživinčujejo ljudstvo, govori to debele knjige. Radovedni smo, kakšno stališče bodo sedaj zavzeli naši klerikalci napram tej veleznačilni izjavi svojega zaveznika dr. Mile Starčevića. + Imena na postajah belokranj-ske železnice. Iz Novega mesta se nam piše: Kadar nič ne velja in se nič ne riskira, tedaj so tuđi klerikalci radikalno narodni. Tako se je »Slovenec« te dni spravil nad napise na postajah belokranjske proge. Oštro je kritiziral, da se na slovenski zemlji rabijo dvojezični napisi in na nemški strani tipične spakedranke. Na-čeloma je to vse res in lepo in mora to vsakdo podpisati — a vsakdo se mora tuđi vprašati, zakaj da klerikalci nišo porabili svoje moči, s ka-tero se hvalilo pri vsaki priliki, da bi bili to preprečili. Kako pa je na Kranjskem? Na železnicah imamo dvojezične napise. Belokraniska pro-ga je v resnici samo nadaljevanje dolenjskih železnic. Kakor znano ima ćela proga od Ljubljane do Novega mesta dvojezične napise in vsled tega je bilo v naprej vedeti, da se na-pravijo tuđi na belokranjski železni-ci dvojezični napisi m da se na tej progi čisto gotovo ne napravi — iz-jema v korist slovenskega značaja naše dežele, ki jo vlada s prav srdito doslednostjo napravlja za dvojezično. Da vlada ne bo iz lastnega nagiba napravila samoslovenskih napi-sov, to ie pač lahko vsak otrok naprej vedel, posebno še, ker deželni zbor, oziroma deželni odbor, še ni-koli ni ugovarjal dvojezičnim napisom. Vlada si je lahko rekla: če deželni odbor in deželni zbor nima nič proti dvojezičnim napisom na dolenK ski železaict, za katero nosi dežela iam&tvo in pri kateri ima vpllvno besedo in za katero ie mnogo žrtvovala, potem ne more nič imeti proti takim napisom na belokranjski že« leznici, ki jo je država sama zgradila na svoje stroške. Nihče, kdor količkaj pozna razmere, ni mislil, da bo vlada na železnici zgrajeni na državne stroške, napravila samoslo-venske napise. Tuđi klerikalci nišo nikoli na to mislili, sicer bi se bili oglasiH v deželnem zboru, aK pa bi bil storfl deželni odbor primente korake. A to se ni zgodilo. Vo^Hl so želenBkefa nteistra kot evojega 104 §trr. »SLOVENSKI NAROD*, dne 6. maja 1914. Stran & gesla po Dolenjskem, a nihče ni stt- lal, da bi bili lc poskusili, doseći sa-moslovenske napise. Znano Hm Je tuđi, da kna pri doloćitvi napisov ve-levažno besedo deželna vlada. To imajo klerikalci vendar popolnoma v rokah in dosežejo pri njej kar hočejo — zakaj pa te malenkosti niti poskusili nišo doseći? Zdaj robantijo po »Slovencu« in se delajo užaljene, a to je vse samo pesek v oči. Tuđi za nemške spakedranke krajevnih imen veljajo zgorajšnja očitan ja. Vlada čuva seveda te spakedranke z nežno skrbnostjo, da bi dala deželi Kranjski dvojezični značaj. Zakaj se klerikalci v deželnem zboru Še nišo po* stavili, zakaj nišo zakonitim potom dolocili vseh krajevnih imen in od-pravili spakedrank. Noben človek ne zahteva, da bi se odstranila starodavna nemska imena, kakor Lai-bach. Krainburg, Stein, Adeisberg itd., kajti to so res historična imenovanja. Gsindeldorf pa Schweins-Mlcnei in taka imena pa so samo spakedranke, ki so jih ustvarili gra-sčinski pisači in ne historična imenovanja in se torej lahko odpravijo. Pa tuđi tu nišo klerikalci Še nič storili. Naj popravijo, kar so zamudili in naj se potem oglase, zdaj pa je njihovo zabavljanje le humbug. — Bodi pri ti priliki tuđi omenjeno. da je -»Dan« zapisal hude besede o pangermanski žilici dotičnega uradnika. ki je poro-čal tržaški direkciji o krajevnih ime-nih. Če bi bil ->Dnevov< dopisnik, ki se je vozil pod »vodstvom g. Man-delsbergerja«, le tega kulantnega gospoda vprašal za pojasnilo, pa bi bil izvedel, da teh napisov ni kriv noben »dotični uradnik«, ampak da jih je dolocila deželna vlada, dogovorno z železniškim ministrstvom. Vsti glede napiscv so kakih petkra: po-tovali iz Novega mesta v Ljubljano in na Dunaj in občno je znano, da so se specijalno spakedranke porodile na Bleiweisovi cesti. — Tako je torej s temi napisi na belokranjski pro-gi. Poznamo razmere in vemo, da v današnjih časih na železnici, zidani na državne stroške, sploh ni doseći samoslovenskih napisov; kdor kaj drugega trdi. je komedijant. ki pri svojem vpit>u nima poštenih name-nov. Spakedranke na napisih pa se dajo odpraviti. a poklicana sta v to deželni zbor in dežeini odbor. -r Z ozirom na celovški proces piše glasilo državnega poslanca Biankinija »Narodni List<: >Ljub-Ijanski -Slovenski Narod« fe priob-cil o celovškem procesu krasen čla-nek, v katerem se dotika tuđi političnih odnošajev v Dalmaciji in zla-sti glosira vrlo zanimivo izpoved po-ročnika Novakovića. 2al nam je, da ne moremo prinesti v celoti lepega članka Ijubljanskega tcvariša, ker bi -e nam pred cenzuro v Zadru pač siabše godilo, kakor pred ono v Ljubljani. Poudarjati je treba, da je napravilo najboljši vtisk, da so splitski rodoljubi priredili srčne ovacije zagovorniku dr. Tavčarju, županu liubijanskermi, ki je v bratski in viteški kolegijalnosti dal na razpolago ^piitskemu županu svoj zagovorniški talent.« -f- Po stari metodi. Nemški na-cijonalci so v Avstriji gotovo najbolj zaničevana stranka, kajti kaj tako ruzkotnega in brezznačajnega si je težko misliti. Posebno značilno je za to stranko, da se nekaj let sem dela vino avstrijsko patrijotično, dasi meli vse njeno delovanje in nehanje na to. da bi podkopala Avstriji tla in napravila iz nje privesek Nemčije. Svoj patriotizem in svojo vnemo z Avstri-jo dokazuje na iako priprost način: s krepkim sumničenjem Slovanov. Tako sumničenje si je > Grazer Šuften-Uatt* dovolil tuđi danes. Spravil se ;e nad jugoslovansko nacijonalistič-r.o gibanje, ki meri na nacijonalno edinstvo Slovencev, Srbov in Hrva-:r>\\ in je razglaša za nevarno državi in kliče vlado na boj, češ, da je to redentsko gibanje, ki se vrši na — Mbske stroške. Z dijaštvom vred -ramoti to vrlo glasilo :iangerman-4:e nemške inteligence tuđi slovenske profesorje in učitelje. Ne zdi se nam vredno, da bi s takimi natolce-vanji polemizirali. Jugoslovansko na-cijonalistično gibanje ni nov pojav; taro je že dosti let in se je le v zad-rjem času znatno poživelo in hitro zadobilo moč, kakršne ni prej nikolt melo. Kaj more vlada proti temu sto-riti in kaj more nemštvo? Ni--! Naš narod lahko še dalje tako tlači, ka-rcor doslej, kajti boli že ni mogo-ce, a drugega ne more ničesar. Razvoj velikih idej ni odvisen od nobene vlade, pač pa bo pametna vlada po-skušala, pospeševati tak razvoj v tem zmislu, da bo v korist tuđi državi. Bodočnost Avstrije je odvisna od srečne rešitve jugoslovanskega vprašanja, in ta rešitev je mogoča samo na podlagi jugoslovanskega na-uonalnega programa. Da pa nemški nacijonalci tega nečejo, to je popolnoma umljivo, ker njim ravno ni na tem, da se ugodno resi jugoslovansko vprašanje v korist Avstrije, am-pak jrm je na tem, da bi Avstrija v uednih nevarnostib izkrvavela in oslabela in končno lukor zrek) iaboJ-ko padla v roke NemčijL + NcaMĆila vofanl v — Trsi«. Ameriški listi poročajo o skandalu* ki se je dogodil meseca aprila v ura-du parobrodne družbe »Avstro-Amerikana* v Trstu. Prišli so nam-reč na sled obširni vohunski organizaciji na korist — Nemči}*, Aretirali so višjega uradnika te družbe Piczulo s štirimi drugim! uradnikL Pri hišnih preiskavah so našli mnogo materijala, ki te uradnike silno obremeniuje. K tej vesti, ki jo je pri-občil tuđi ameriški »Hrvatski Glasnik« v Pittsburgu, pripominja zadrški »Narodni List«: >Dejstvo je, da je bil višji uradnik Piczula s še ne-katerimi drugimi uradniki aretiran, toda dunajski in tržaški, zlasti pa službeni listi o tem trdovratno mol-če. Čemu? Čudno je, da je ameriško časopisje prineslo gornjo vest, do-čim se pri nas o tem ničesar ne more izvedeti. Vsekakor se je posreči-lo, vtihotapiti v upravo ljudi, ki so vohunili na korist Nemčije, naše za-veznice, saj je vsakomur znan vkljub zvezi apetit Nemčije na Trst za slučaj eventualne razdelitve monarhije po znanem nacrtu, zamišlje-nem in pripravijenem v Berlinu . . .« Stvar je vsekakor velezaniniiva, da izvemo sele iz ameriških listov. da so v Trstu aretirali uradnike, ki so vohunili za našo »prijateljico in za-veznico« — Nemčijo! -f- Postojnsko gospodarstvo. Dolgo so klerikalni obetali revizijo postojnskega občinskega gospodarstva, tako dolgo, da so morali to revizijo res odrediti, da bi ne bili pre-več blamirani. Revizorji so zdaj na delu. prav marljivi so, samo znakov ■> tisiert: ^C':k:mskcni d-::.citu 200.000 kron, o katerem je dtthrvsko časopisje toliko lagalo, ni nič videti- -r V delegaciji je dr. ŠusterŠič zahteval od vojnega ministra pojas-nil zaradi znanih dogodkov pri 6. stoTniji kranjskega pešpolka št. 17 v Celovcu. — Iz šolske službe. Za provizo-rično učiteljico v Postojni je imenovana g. Marija Marčič, đoslej v Palčju. — Letošnia glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo v Gorici in sicer v prvi polovici meseca septembra, — Zakai je v Ljubljani toliko ter-cijalstva? Glavno moč klerikalne stranke tvorijo ženske to je tercijal-ke. Drve se na vse klerikalne prire-ditve, pri volitvah so pa najstrastnej-še agitatorice za klerikalno stranko. Velika večina teh žensk se rekrutira iz uslužbenk, ki jih imajo v službi na-prednjaki. Navadno se vsem tem služkinjam. kuharicam itd. taKo dobro godi pri nas, da si prihranijo de-nar in da se nato omože. Če je bil mož preje še tako trden napreden človek. mu zdaj ta klerikalna žena toliko časa greni življenje, da postane klerikalec. Zato imamo med de-lavskimi sloji toliko klerikalcev. Iz vsega tega pa sledi, da si naprednja-ki sami gojimo klerikalstvo, ko ni-mamo v službah klerikalne ženske, namesto, da bi si poiskali naprednih. V tem oziru bi naše narodno ženstvo lahko storilo svojo dolžnost in vzelo v službo le tako dekle, o katerem ve, da ne bo stala vedno za c movsko suknjo in ne hodila v klerik?'na društva. Malenkostna se zdi rrr rda ta reč marsikomu. a je večjega pomena kot kaj drugega. Ako bi v te i smislu delali sistematično, pokazala bi se tekom časa, da še bolj gine klerikalna oblast v našem mestu kot zdaj. Pripominjamo, da klerikalci ne jem-Ijejo v službo nobenih naprednih ljudi. — Zaradi oporoke slovenskega dobrotnika Fabijančiča. 18. decembra 1911 v Ljubljani umrli dobrotnik Fabijančič je v svoji oporoki zapu-stil 5000 K za stare bolne siromake v nekaterih občinah, ki jih je navedel poimenoma. Občinski sveti naj bi po svoji vesti porazdelile zneske, ki bi odpadli na vsako občino. Izrecno je bilo oporoki rečeno, da denarja ne srne porazdeliti župnik, ker se je ba-ti, da bi bili potem »liberalni in de-mokrati.ni berači prikrajšani.« Ko je kranjski deželni odbor zaukazal ob-činam, ki naj bi porazdelile ta denar med siromake, naj k dotičnim sejam obč. sveta povabijo tuđi župnika, se je senožeška občina uprla temu skle-pu, ker bi nasprotovalo poslcdnji volji testatorja, če bi se pritegnil tuđi župnik. Deželni odbor nato ni vzel na znanje porazdelilnega modusa, kakor ga je sklenil obč. svet. Obenem se je obč. svetu naročilo, naj posije seznam siromakov, ki so bili določe-ni, da dobe podporo iz Fabijančičeve zapuščine, župnemu uradu. Proti temu se je senožeški obč. svet pritožU na upravno sodišče, pred katerim se je pred par dnevi vršila rasprava. V pritožbi se je trdilo, da se tukaj ne more vnorabiti § 35. ubožnega zako. na glede povabila župnika k takim sejam obč. svcta,ker v tem slučaju ne Dride obim VDOitcv kot ubožna oblast, marveč kot izvriiteliica oporoke. Upravno sođišče se Je pridružilo naziranju dež. odbora ter zavr-nilo pritožbo. — Unrl iš včeraj ob 9. zvečer znani postrežček in pek prest Franc K n e z v 67. letu svoje starosti. Pogreb bode v soboto, dne 9. maja ob pol 3. popoldne. — Mestaa zattavljahiica nazna-nja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu rnarcu 1913 zastavljenih dra-gocenostij (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu maju 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, stro-jev in koles itd.) v četrtek, dne 14 t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2. Spodnia Štška v novi luči. Snoči je zažarela Spodnja Šiška v novi svetli luči. Občina je dala namreč postaviti na križališčih enajst takozvanih Lux-svetilk, v katerih gori petrolejski plin. Razsvetljava je na-ravnost krasna. Spodnja Šiška je bila snoči razsvetljena kakor podnevi. In prav nič se ne čudimo, če se je ši-šensko prebivalstvo veselilo te nove razsvetljave in lepega pomladnega večera. Vse je prihitelo na cesto. Ceste in ulice so bile polne sprehaja!-ce\\ ki nišo mogli prehvaliti krasne razsvretljave, s katero je sedanji napredni občinski odbor neizmerno po-vzdignil Spodnjo Šiško. In smelo smemo trditi, da ima Spodnja Šiška, če ne vpoštevamo ljubljanskih električnih obločnic, najlepšo razsvretlja-vo na Kranjskem. Prepričani smo, da bodo tuđi LjubljanČani zdaj raje pri-hajali zvečer v Spodnjo Šiško, kjer jim ne bo treba več tavati po temi. Potrjen zakon. V kranjskem dež. zboru sklenjeni zakon o pobiranju občinskih pristojbin je cesar odobril. Oškodovan pa Še obsojen. Znani klerikalni junak, bivši župan Fran-ce Vintar, je te dni dosegel, da je bil njegov sosed in dobri prijatelj Franc Saje iz Hruševca pri PreČini obsojen na 50 K. Saje in Vintar sta imela vsakovrstne kupčije, pri katerih je bil Saje vedno prikrajšan. Končno si je olajšal v pijanosti srce s tem, da je klerikalnemu junaku očital: »Dokler si me sam zase goljufal, ti nisem nič rekel; zdaj pa, ko si tuđi še za druge začel, ti pa zamerim. Vse, kar imaš, vse si prigoliufal. Sram te bodi.« Saje se je pri obravnavi zagovarjal, da je mogoče kaj takega rekel v veliki razburjenosti sicer pa izjavil: »Vintar je mene res ogoljufal za tri tisoč.« Saje je bil obsojen na 50 K. Pa naj še zaupa klerikalcu. Otrok zgorel. 5. t. m. zvečer je puslila posestnica Frančiška Kolenc v Lazah svojo triletno hčerko samo na ognjišču. Otroku se je zažgala obleka. Predno so mu prišli na po-moč. se je otrok tako opekel, da je kmalu nato umri. Umri je dekan v Trebnjem g. Janez Nagode. Služboval je v Trcbnjem 25 let. Pasji kontumac v novomeškem okraju. Kratko predno so Knafelca, vnlgo Karnala, iz Vrha pri Ljubnjem ubili, je niegov pes stekel ter vgriz-nil njega in sina. Zato je politična oblast odredila pasji kontumac naj-preje v ožjih okrajih, od koder je bil stekli pes. Še do srede je bil kontumac omejen tuđi že do vaši Brod blizo Novega mesta. V tem Času pa. se je raznesla vest, da je v blizini IrČe vaši tuđi neki pes stekel ter da je vgriznil posestnika Bučarja iz Drske. Čeprav se je potem izkazalo, da je vest pretirana, ker je pes pac res do-tičnika vgriznil, ni pa bil stekel. je okrajno glavarstvo odredilo razsir-jenje kontumaca do vstevsi Kandiie, tako. da so tuđi psi, ki se iz Novega mesta preko mostu zatečejo v bliž-njo vas, podvrženi kontumacu. Ker se širijo razne vznemirjajoče vesti o nevarnosti vsled pasje stekline, opozarjamo občinstvo, tuđi vnanje obiskovalce, da o kaki nevarnosti ni govora. Strah je ime! večje oči kakor je v resnici bil. Sicer pa, če bi kmeč-ka županstva v korist občinskih bla-gajn storila svojo dolžnost ter pobi-rala pasji davek tuđi od kmetskih psov, ki se jih na tucate potepa okrog in bi župani ne ščuvali orožništva le proti lastnikom psov iz mest, bi ne bilo treba nobenega kontumaca, ki je pravo trpinčenje za žival in gospo-darje psov. Pasji kontutnac. C. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu je razglasilo pasji kontumac v enent delu občine Smihel-Stopiče, v vaseh Drska, Irca vas, Šmihel, Kandija, Zabja Iuža. Hotel Zlatorog ob Boliiaiskm iezero se otvori v nedeljo, dne 10. t. m. Vzpričo novega voznega reda najlepša izletna točka. Slovensko planinsko društvo je poskrbelo za najugodmejšo postreibo. Iz mmsrm&m B«bewii si je končal življenje 181etni posestnikov sin Jože Poljak iz Ilirske Bistrice. Nočni Čuvaj ga je našel mrtvega na cesti kraj cerkve. RazpiMMui stoiba. Na državnem gimnaziju v Novem mestu je razpi- sana služba definitivnega šotekega sluge. OblskovalcMi Zagreba. Kdor obišče Zagreb in namerava tam ostati dlje časa, dobi v društvu za promet tujcev na Pranja Josipa trgu št. 15 izkaz privatnih sob in stanovanj. Hrepenenje po cvetllcah je ob-šlo včeraj neko staro devico v cer-kvi sv. Jakoba. Ko je jemala cvetlice z oltarja, jo je opozorila župnijska kuharica in obvestila policijo, katera jo je prijela in odvedla na Dolenjsko stražnico k zaslišanju. Hudobni ljud-je pripovedujejo, da je bila tatica — Marijina devica. S ceste. Danes dopoldne je po cesti ob Vodnikovem trgu lOletni Ivan Kavčič s kolesom tako neprevidno vozil, da je zadel in podrl 601etnega posestnika Frana Dolničarja, ki je padel ravno poleg proge električne železnice in bi ga bil bas dospevši električni voz skoraj poškodoval, ako bi ga voznik ne bil takoj ustavil. Že zopet nabiralnlk ukraden. Ti-sto popoldne kakor pri Belem volku nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda je bil Pred škofijo 14, v gostilni pri Kolovratarju, ukraden z miže nabiralnik Slovenske Straže, v katerem je bilo za kakih šest kron drobiža. Tatvine sta sumijiva dva postopača, izmed katerih je imel eden pelerino ogrnjeno. Razstava umetnih vezenin tu-kajšnje podružnice tvrdke Singer Ko., katera je od 4. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma otvorjena, nam kaže najraznovrstnejše vezilne tehnike, katere se dajo z malim trudom in primeroma v zelo kratkem času izvršiti na »Singer«, razred 66, šival-nem stroju. PriporoČamo posebno cenjenim damam, da se prepričajo, kako krasne stvari se dajo na Singer stroju izvršiti. Razstava bode do 23. t. m. tuđi ob nedeljah in praznikih in sicer dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. ure otvorjena, tako, da ima vsak priložnost si isto ogledati. Vstop prost. Društvena nsznanila. Sokol I. vabi svoje članstvo, da se v zmislu navodil župnega pred-sedstva po možnosti korporativno udeleži v kroju izleta bratskega društva Sokola II. v nedeljo 10. t. m. — ZbirališČe: društveni prostori. Od-hod je točno ob 2. uri popoldne. Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj. Ve-selični odsek ima jutri, v soboto ob pol 8. uri zvečer svoj sestanek v gostilni Ambrožev trg št. 7. Društvo jugoslovanskih uradni-kov denamib zavodov opozarja tem potom še enkrat člane in prijatelje društva, da se vrsi izlet v Krško v nedeljo dne 10. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 40 minut z Južnega kolodvora. Prijave je priglasiti do jutri društvenemu tajniku g. Al. Lenčku, Jadranska banka. Tovarisi! Udeleži-mo se mnogobrojno izleta ter snida z brati in kolegi Hrvati in Srbi! Občni zbor društva vpokojenih učiteljev vršil se je v četrtek, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne v restavra-ciji gostilne Perles v Prešernovi ulici. Zborovanje je otvoril gosp. Engel-man, pozdravil vse navzoce ter ob-žaloval, da se zborovanja nišo udele-žile tuđi učiteljice. Tajniško poročilo g. Božje nam kaže jasno sliko dru-štvenega delovanja ter križevega pota društva in vpokojenih učiteljev sploh. Društvo je imelo v minolem letu 45 rednih članov in enega pod-pornega člana. Iz blagajniškega po-ročila posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 129 K 32 vinar-jev dohodkov in 21 K 6 vin. izdatkov ter 108 K 17 vin. prebitka. Prebere se nato še prošnja, ki jo je vložilo društvo januarja na deželni zbor za stanarino in za 25% draginjsko doklado vsem, ki je še nišo dobivali. Deželni zbor je sklenil, da se deželni odbor prouči o tej prošnji ter poroča pri pri-hodnjem zasedanju. Pri nato slede-čih volitvah bil je izvoljen ves dose-danji odbor, nakar je predsednik za-ključil zborovanje. Prostovolino gasilno hi reševal-no društvo Krao] ter prostovoljni ga-silni druitvi Stražišče in Zabnlca priredijo v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne skupni majnikov pešizlet v Skofjo Loko z godbo na čelu. Odhod iz Kranja ob pol 1. uri popoldne. Od 3. do 6. ure se vrši koncert na vrtu gostilničarja gosp. Ignacija Gusell pri Balantu, pri katerem sodeluje godba prostovoljne požarne brambe v Kranju. Vstopnina 40 vin. za osebo. Uniformirani gasilci vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejema-jo. Prijatelji gasilstva se k temu izletu najvljudneje vabijo. Sokol v Krikrai priredi v zvezi s sokolskim* in gasilnimi društvi Krško, Videm in Leskovec v nedeljo dne 10. maja zlet v Leskovec, kler bo na vrtu g. Lavrinška velika ljudska veselica z Javno tombola ZadntiM hotelska htog^Mina BMft ima 17. maja ob 2. uri pofioidne v hotelu Triglav na Bledu svoj občni zbor. Telovadno društvo Sokol v Postojni priredi v nedeljo, dne 10. t. m> zabavni večer v proslavo 500letnice umeščanja korotanskih vojvod. Na sporedu je koncert salonskega orkestra, ki sodeluje iz prijaznosti, govor, telovadne skupine in ples, pri katerem sodeluje postojnski šramelj. Za-četek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. za osebo. Ker je program precej obsežen, zato prosimo za točno in obilno udeležbo. »Jedinstvo, akademsko udruženje Srba i Hrvata u Berlinu«, osnovano meseca julija 1912., se je v mesecu marcu 1914. reorganiziralo in se zdaj imenuje »Jedinstvo, srbo-hrvatsko - slovenačko akademsko studenstsko društvo«. Vodstvo »Jedinstva« daje potrebna pojasnila vsem, ki žele na kateri berolinski visoki soli studirati. Obračati se je na adreso društvenega predsednika: Jordan Tasić, cand. med., Charlot-tenburg, Gervinusstrasse 19. Književnost. — »Carniola«. Prvi in drugi se-šitek novega letnika imata naslednjo vsebino: Viktor Steska, Slikar Leo-pold Laver in njegova šola (20 slik). Prof. dr. K. Capuder, Nastoj grofije Goriške. Dr. France Stele, Umet-nostno - zgodovinski izpiski iz arhiva cerkve sv. Petra v Ljubljani. Dr. Fr. Kotnik, Letak graške »Slovenije« iz 1. 1849. Bergdirektion Idria, Die dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1809. Dr. phil. Franz Megušar, Oekologische Stu-dien an Hohlentieren (8 slik). Referati. Murko dr. M., Bericht iiber pho-nographische Aufnahmen epischer, meist mohammedanischerVolkslieder im nordwestlichen Bosnien im Som-mer 1912. (Dr. Mole"). — Steklasa Ivan, Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. (Dr. Jos. Gruden). — Bučar Fr. dr., Povijest reiormacije i protireformacije u Medjumurju i susjednoj Hrvatskoj. (Dr. Fr. Ilešič). — Šišić Ferdo, Acta comitialia regni Croatiae, Dalrnatiae et Slavoniae. (Fr. Komatar). — Strobl von Ravels-berg Ferdinand, Geschichte des k. u. k. Infanterie - Regiments Ritter von Milde Nr. 17. 1674—1910. (Viktor Steska). — Kišpatić M., Bauxite des kroatischen Karstes und ihre Entste-hung. (F. S.). — Tucan Fr., Zur Bau-xitfrage. (F. S.) — Tucan Fr., Terra rossa, deren Natur und Entstehung. (F. S.) — Ulmanskv dr. S., Untersu-ehungen iiber das Wild- und Haus-schwein im Laibacher Moor uber ei-nige von diesen Schweinen abstam-mende rezente Rassen. (Dr. P. Gro-šelj). — Bibliografski seznam. Zapi-ski. I. Šašelj, Zanimiv zvon. — T. Ša-šelj. Star zvonec iz edine pravoslavne cerkve na Kranjskem. — Anton Mrkun, BratovŠčina sv. R. T. na Homcu iz 1. 1661. — R. Perušek, Ime-noslovne crtice. Josip Breznik, Barja na Kranjskem (1 slika). Društveni vestnik. Fr. Levec, t Julius Wallner. — Društveni odbor za leto 1914. — Društvenim članom. Društveni obč. ni zbor. — Novi elani »Muzeiskega društva«. — Imenik udov. — Znanstvene organizacije, s katerimi je Muzejsko društvo za Kranjsko v zvezi. Izpred sodliču Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Dva mlada petelina. Dva mhda fanta enake starosti sta se zaradi neke punce že dalj časa pisano gleda^ la, Sklenila sta to zadevo med seboj v obliki dvoboja poravnati, ker pa v to svrho ništa imela ne samokresov, ne za to potrebne municije, poslužila sta se kamnov, da si ohladita svojo jezo. Ko sta se minulo nedeljo na Ježići ob 9. uri zvečer vračala iz cerkve od Šmarnic proti domu, začela sta drug drugega izzivati z običajnim fantovskim klicem »aufc, na to se pa začela na državni cesti ob-metavati s kameni. Eden od njiju je bil zadet v blizino levega usesa, ter je zadobil precejšnjo odprto rano, pa tuđi drugemu tekmecu je priletela par kamenov v hrbet. Sedaj bode imelo s to zadevo opraviti sodišče. Nerodna kolesarja. Janez Jan-čar, tovarniski delavec iz Zadvora se je minulo soboto o mraku, ko se je iz Omanove gostilne v Vevčah vračal domov, povozil nekega 5 let starega dečka in ga poškodoval na levi nogi in na čelu. Drugi taki ne-rodnež Je bil Anton Dovč, delavec iz Stožič, kateri je vozil zvečer brez luči in ni dal običajnega znamenja z zvoncem, kar Je imelo za posledico, da Je povozil 61etnega dečka, ter ga na glavi in desni roki poškodoval Surovi sto. Janez Cerne, posest-nik v Dolenjem Logatcu Je v prepiru svojo pravo mater, katera živi pri njem na pfevžltku, sunil v koleno in Strm 4» .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. maja 1914. 104. §ter. Jo ndaril z roko po licu, kar sam od* krito priznava. Obsojen je bil na 1 teden ječe. Tat, kl ni imel steče. Franc Ore-šič, 24 let star, delavec iz Imena pri Kozjem, si je nadal ime Andrej Ve-hovar, ker si na to ime izposloval pri tukajšnjem magistratu delavsko knjižico; radi tega ga vojaSke oblasti nišo mogle izslediti. Služii je na KranJ-skem. štajerskem, Primbrskem in Ogrskem. Pod imenom Vehovar je bil zaradi tatvine 2fcrat kaznovan, zadnjikrat pri tukalšnjem deželnem sadišču, ker je v topničarski vojaš-nici ukrade!, svoji sestri kantinerki konja z uprego, a bil je že na Brezovici zasačen in na 6 mesecev težke ječe obsojen. Po prestani kazni je prišel v svoj rojstveni kraj Imeno.Tu je vzel posestniku Joželu Prahu kobilo z ojJravo v vrednosti 460 K. Jcz-dil Je nato proti Hrvaški in v Zapla-viču je napregel voz Mihe Merksa, ter peljal dalje proti Zagrebu. Na poti pa je bi! od orožnikov prijet. voz in kobilo pa so izrocili Iastnikom. V Podplatu je Jožefu Regoršku iz hle-va Izmaknil uro z verižico. Pa tuđi te ni dolgo nosil, ker so mu jo pri aretovanju odvzeli in jo lastniku vrnili. Leta 1910. si je od Ane Oorec izposodil kolo vredno 90 K. katerega ni več lastnici vrnil. Obdolženec priznava, ražen nevrnjenega kolesa, o katerem trdi tuđi. da ga je, ker je bilo pozno v noči in vse zaprto, na dvorišče postavil. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Nasledki piistnega torka. France Peterlin, tovarniški delavec v Javor-niku. se je na pustni torek z nekim nasemljenim fnnrnr?* r"C"N/a1 •■ :., tepel. Navzoči tantje, med njimi Leo-pold ttafner, so se zavzeli za tega fama. prišlo Je med Peterlinom in tem fanti do spopada, tekom katerega se je ta prijel za neki plot tik ceste. Hafner in Konrad 5ivic sta ga pa od plota odtrgala in ga dalje tepla, da je pade!, potem pa odšla na cesto. Peterlin je vrsta!, potegnil nož, sko-čil na cesto ter tu suni! Hafnerja v hrbet in mu prizadefa! nevarno po-skodbo. Obdolženec se izgovarja de-loma s pijanostjo deloma s silobra-nom. kar na zaslišane priče izkljuČi!-jeio. Sodišce ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. Razne stvari. * Na smrt obsojeni župnik. Iz Maimo poročaio. da je bil bivši župnik v Runstem, Karei Oton Nvstrom, obsojen na smrt. Meseea Julija 1913. je ustreiil svojega predstojnika, prosta Arstroma. ker ga je suspendiraU * Izseijen'iški skandal. Iz Hamburga poročajo: Tukajšnja policija je na zahtevo avstriiske vlade aretira-la izseljeniškega agenta Kupfer-manna, ki je pošiljal v Ameriko voja-ški dužnosti podvržene avstrijske državljane. * Demonstracije na češki trgov-ski akademiji. Iz Prage poročajo: Kakor znano, se je izletni trgovski akademik Alojzij Hajek med poukom pred ocrni svojih tovarišev ustreiil. Dogodek je zelo razburil dijake, ki dolže nekega profesorja, da je on kriv samomora. Predvčerajšnjim je prišlo do burnih demonstracij trgov-skih akademikov proti nrofesorju. Posredovati je morala policija. Dva difaka so aretirali. * Princezinje, ki so se poročile z navadnimi državljani. Slučaj pred kratkim umrle gospe dr. Wi!limove v Vratislavi. ki je bila rojena princezinja Virtemberška, ni edin. Teta nemške cesarice, princezinja Henri-ka Slezviško-Holštajnska, se je po-ročila leta 1872. tuđi z zdravnikom dr. Esmarckom, ki je bil vdovec in je imel tri otroke. Po 15 letih zakona s princezinjo je dobil naslov ruskega plemića. Umri je pred 16 leti kot profesor univerze v Kielu. Princezinja Alice Bourbonska, najmlađa hči in-fanta dona Karlosa, španskega pretendenta, se je dala ločiti od princa Schonburga ter se poročila z italijan-skim poročnikom Del Prete. Druga Španska princezinja prateta sedanje-ga kralja, infantka Jožefa, je vzela Guella y R^ntc. Pred sto leti se je poročila hesenska princezinja Karo-lina z Anglijem, tovarnariem klavir-jev v Rimu. * Večerja za 800.000 kron. Nedavno umrli dunajski športnik Teodor Dreher. ki se je ubil pri avtomo-bilski nesreći, ni bil samo strasten avtomobilist. marveč tuđi velik za-pravljivec. Tako je bil n. pr. pred đvema letoma pozimi na Brionskih otokih. Ker mu je bilo grozno dolg-Čas in je hotel imeti za vsako ceno družbo, je brzojavno povabil dva-najst svojih najboljših prijateljev in dvanajst dara na večerjo. Njegovi prijatelji so bili deloma na Dunaju, deloma na Rivieri; osem dam je prišlo z Dunaja, štiri pa iz Pariza. Da bi se pa Dreherjevi gostje ne vozili v gnječi med drugitm pasažirji, je na-ročil za vsakega poseben vlak. In da bi noben izmed gostov ne pozabil tega večera, je dobil vsak gost zlato škatljo za cigarete, dame pa zlate ročne torbice. Na teh Škatljicah in torbicah je bil datum večerje vdelan z briljanti. Večerja je stala samo — 800.000 kron. Teodorja Dreherja je pa kmalu nato dal oče — pod kuratelo. To je bil rezultat slavne večerje. * Brat ustrelll brata. Iz Ljubne-ga poročajo: Tu se je odigrala v torek ponoći krvava drama med dve-ma bratoma. Artilerijski nadporočnik Friderik pl. Menz, ki je prideljen ar-tilerijskeinu streljišču v Hajmaskerju na Ogrskem. se je nepričakovano pripeljal v Ljubno ter šel še ponoći v stanovanje svojega brata polkov-nega zdravnika dr. Feliksa pl. Menza. Ko je nadporočnik vstopil v stanovanje svojega brata, je oddal šest strclov iz revolverja proti bratu. Nato je morilec dirjal iz hiše ter šel na policijo, pri kateri je izjavili »Gospod stražmojster, ustreiil sem svojega brata, polkovnega zdravnika dr. Menza. Poglejte me, jaz sem pri popolni zavesti.« Potem je izročil stražmojstru revolver. Na vprašanje, zakaj je izvršit ta čin. ie izjavil: »Jaz -•. •:: ca5:^> . : povt- dal motiva činu.^ Dr. pl. Menza so zadele tri k rogi je. Dve sta sli skozi vrat, ena pa skozi hrbet. Imel je še toliko moči, da je šel v spalnico učitelja Tischitza, pri katerem je stanovah Tam je prosil učiteljevo sopro-go. naj mu da njegov revolver. Ker pa gospa tega ni hotela storiti, je šel sam v svojo spalnico, vzel svoj službeni revolver, legel na posteljo ter se ustrelil v srce, najbrže ker je spoznal, da so njegove rane smrtne. Prej je še prosil svojo gospodinjo, na] pripravi njegovo mater na njegovo smrt. Dr. pl. Menz je čez par minut umri. O vzroku groznega čina pripovedujejo razno. Nadporočnik pl. Menz je nameraval porociti nekega dekleta iz Gradca. Ker pa ni imel potrebnega denarja za kavcijo, se ie tozadevno obmil na svojega brata, polkovnega zdravnika dr. pl. Menza, ki pa ni ugodil niegovi prošnji. Nadporočnik je nato hotel izstopiti iz ar-made in je že vložil tozadevno prošnjo. Dr. pl. Menz pa je vse to prepre-čil ter posredova!, da bratova prošnja sploh ni bila predložena. Pravijo, da Je nadporočnik iz maščevanja, ker je brat prepreci! njegovo poroKo, iz-vršil krvavi čin. Telefonska in brzojavna poročila. Boiezen našega cesarja. Dunaj, 8. maja. Oficijozni bul'ettn o cesarjevem zdravstvenem stanju se glasi: Cesar je prebil noć d< bro. BrcnhitiČni pojavi so nekoliko m ijši, kakor so bili včeraj. Splošno ra/.po-loženje prav dobro. Delegacije. Budimpešta, 8. maja. Iz krogov opozicije v avstrijski delegaciji poročajo, da se opozicijonalci ne bodo preveč potrudili končati razprave, ker je treba edino tribuno, ki je ostala ljudskim zastopnikom, vzdržati kakor mogoče dolgo. Delegacije naj bi zborovale čez Binkošti. Budimpešta, 8. maja. Odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije nadaljuje debato o Berchtoldovem eks-poseju. Danes je prvi govoril češki delegat Kad I čak, nato zastopnik nem-škega Nationalverbanda dr. pl. Lan-gen han, ki je posebno odobraval agTesivni govor predsednika Sylva-Tarouce proti Rusiji ter izjavil, da letos nemški nacionala ne bodo glasovali proti dispozicijskemu fondu, kakor so to storili lani. Odobraval je čvrsto Berchtoldovo politiko v zmislu trozvezne ideje ter izjavil, da smatra, da po meni opatijska entrevija velik napredek. Obžaluje, da nastopa sedaj def Madjarov skupno s Slovani proti trozvezi, češ, da zveza z Nemčijo no-beni avstrijski narodnosti, osobito pa ne Slo vinom, ne otežu je nemotenega razvoja. Budimpešta, g. mi ja. V vojnetn ođseku je nadaljeval delegat Lculhner oštro kritiko vojne uprave. Govoril je tuđi delegat Efiner. Budimpešta, 8. maja. Pododsek xa dobave za vojsko in vojno mornarico je sklepaj o vprašanju poljeđel-skih dofoav. češko-nemška spravna pokajanja. Praga, 8. maja. Nemska napredna stranka je sklenila udeležiti se spravnih konferenc med Cehi in Nemci za de-lazmožnost parlamenta. Praga, 8. maja. Nemci s Ceškega se protivijo proti temu, da bi se sprav-ne konference vršile v Pragi. Galicija. Lvov, 8. maja. Po zatrdilih po-slanca Zamorskega namerava kandidirati bivši namestnik dr. Bobrzynski v državni zbor. Nato bo predsedstvo poljskega kluba kandidiralo Bobr7yn-skega za finančnega ministra, dr. Lea pa za ministra za Galicijo. V poljskem klubu se vrše sedaj pogajanja za zedi-njenje. Dne 4. t. m. se se je vršila v Krakovu konferenca konservativcev in avtonomistov, da se ustanovi enotna konservativna stranka. Bodoči načelnik poljskega kluba bo baje konser-vativec. Deželnozborske volit*e na Ti-rolskem. Inomost, 8. maja. Pri ožjih vo-litvah v sredo so zma^ali nemški li-beralci proti kompromisnim kandida-datom klerikalcev in socialnih demo-kratov. Novi tirolski deželni zbor je sedaj sledeće sestavljen: 17 nemških liberalcev (prej 13), 12 konservativcev (prej 8), 32 kršćanskih socialcev (prej 26), 1 nemški socialni demokrat (prej nobeden), 22 italijanskih kršćanskih socialcev (prej 14), 11 italijanskih liberalcev (prej 7), 1 italijanski socialni demokrat (prej nobeden). Volilna reforma za Dalmacijo. Zadger, 8. maja. Na namestni-štvu so se vršile konference z načel-niki dalmatinskih strank, v katerih je vlada predložila svoj osnutek o volilni reformi, ki sioni na direktnosti in tajnosti. Po tem osnutku bi imela kurija veleposestva 11, srednja 21, trgovske in obrtniške zbornice 3, splosna kurija 21 poslancev. K temu prideta še dva virilista. Zastopniki strank so odgovorili, da morajo pred vsem še svojim strankam referirati. Neverietni dogodki v Splitu. — Procesija sv. Duima. — Orožništvo in vojaštvo na ulici. — V Splitu teče kri. Split, 8. maja. Včeraj so slavili v Splitu historični praznik mestnega patrona sv. Duima. Pri tej priliki se zbere vsako leto v Splitu okrog 50.000 ljudi iz okolice, zlasti iz oto-kov ter je ta dan za Split glavni tržni dan. Vrši se ta dan tuđi historična procesija, h kateri pozivljati ima staro pravico splitska mestna občina. Predvečer tega dne je priglasila svojo udeležbo italijanska banda citadi-na pri školu. Skof je o tem obvestil obeinski svet. ki pa je z ozirom na razburjenosi prebivalstva zabranil italijanski godbi, da bi bila pri procesiji prisotna ali pa da bi smela ta dan igrati po mestu. Ob cnem je mestna občina obvestila tuđi okrajno gla-varstvo o svojem sKlepu. Okrajno glavarstvo pa je to odločbo takoj suspendiralo. Obeinski svet je sklenil nato, da sploh nikogar ne povabi k procesiji in da se procesije tuđi sam ne udeleži. Včeraj se je nato vršila procesija ob prav maloštevilni udeležbi. na čelu ji je korakala italijanska godbu. Ta godba je cei čas igrala itnlijanskc provokatorične koračnice. Ko je do-spela procesija do obali, je ljudstvo gedbo izžvižgalo. V tem hipu je konsi^nliano r-rež-ništvo in fmančna straža m?la»>>i\'*i z nasaienhni bajoneti zfcrar.o liadstvo. Prišlo \z do krvavih snoi:adov, v katerih je bifo več žen in otroK: penoie-nih in ran'enih. Orolnihl so \y.i6\ kar na slepo aretirali. Ko je procesija r.-ginila in ni bilo več slišati sodbe, je nastal zopet mir. Pozncje ie prišlo na Narcane:^ trgu pred rotovžem zoret do novih demonstracij in zopet so oro/:»*-«i v\ finančna straža nava!«H na ljudstvo. Detektivi so začeli aretiratt ljudi po vrsti brez izbire. Bruialni na val na maso, ki ie cio zadnjega kotiCka pol-nila trg« ie rovzročil nemir in zopet ]e bilo več žen in otrok ranienih, Zupmn Katalinić ]e stopi! tcdai na trg in skušal pomirfevalno vplivati trn razburjeno množico. 2e se mu }e to skoraj posrećilo; v tem trenutku ie udrfo Iz nekatertti tiik ▼olaStvo z nasaleniini baimet! ter se vrglo na Ihidstva Vršili so se oepoplsnl prizori. Mnogo oseb je bflo ranjenih. Voiaštvo ie aretlralo ćele skupine •edolžnih okoličanov. Voiaštvo ie koocao zasedlo vse ulice in trge. Okraioo glavarstvo ie izdalo med ten ukaz, da se moralo zapreti vse goetllne, trgovine in kavarae, tako da ie morala ostati množica okoličanov, kl *e štela preko 50.000 ljudi, ostati na prostem in brez hrane. V Splitu vlada strahovito raz-burjenje. Trgovci in gostilničarji so imeli vsled tega ukaza okrajnega giavarja nad enčetrt milijona škode. Obeinski zastop se je takoj zbral ter brzojavno obvestil o nezaslišanih dogodkih in o nepojmljivem nastopu okrajnega glavarja Szilvasa, namest-nika grofa Attemsa in notranje mini-strstvo. Občinski zastop je ob enem tuđi zahteval, da naj se okrajni glavar Szilvas takoj odpokliče. Mesto je videti, kakor bi bilo proglašeno obsedno stanje. Ruska ministrska kriza. Pariz, 8. maja. Listi poročajo o skorajšnem padcu ruskega ministr-skega predsednika Qoremykina. katerega naslednik bo baje sedanji pomoćnik zemljedelskega ministra Kri-vošeyn. Irsko vprašanfe. London, 8. maja. Vlada namerava irsko predlogo brez vseh izprememb dati resiti poslanski zbornici ter jo iz-ročiti drugi teden zbornici lordov. Pri-čakovati je, da bo zbornica lordov predlogo zavrnila. Nato naj se hitro sklene eventualni kompromis med obema zbornicama. London, 8. maja. Razgovori mi-nistrskega predsednika in mornariškega ministra s Carsonom in Bonar Lawom zaradi homerule nišo imeli uspeha. Uspeh sufragetk. London, 8. maja. Po dvodnevni razpravi je zbornica lordov s 140 proti 60 glasovom o d k 1 o n i 1 a zakonski nacrt lorda Mclborna, ki predlaga žensko volilno pravico za parlament onim ženskam, ki imajo komunalno volilno pravico. To je bilo prvič, da se je zbornica lordov bavila z žensko volil* no pravico. Haiti. Port-du-Prinoe, 8. maja. Narodna banka je posodila vladi republike Haiti 62.000 dolarjev, da plača glasom zahteve angleške vlade nekemu angle* škemu državljanu odškodnino za mlin, ki so mu ga razdejali med revolucijo. Zedinjene države in Mehika. VVaschington, 8. maja. V senatu je utemeljil Lippedt resolucijo, ki zah-teva od predsednika Wilsona, da naj izjavi, če namerava pripomoći generalu Villa k tem, da bo prihodnji vladar Mehike. Oštro je napadal mehi-kansko politiko Zedinjenih držav ter izjavil, da namerava s svojo resolucijo dati pređsedniku Wilsonu priliko, da zavrne očitek, kakor da bi bile Zedinjene države že pozabile zločin generala Villa. Senator Stone je nato javno po-vedal, da hoče vlada Zedinjenih držav pripustiti, da generala Carranza in Villa dvobojujeta svoje boje s Huerto, in da ju Zedinjene države ne bodo napadle. London, 8i maja. Kakor poročajo iz Mehike, prodirata vstaška generala Villa in Carranza proti utrjenim pozi-cijam pri Saltilosu ter da stapremagala velik del Huertove armade pri mestu Alapocheta. Ocgodki na Balkanu« Malisori in Crna gora. Skader, 8. maja. Malisorski ple-n.cni Kroja in Malit sta idelali memorandum na velesile, v katerem protestirata proti priklopitvi k Crni Kori ter privita, da se bosta prese-iiii v Aibanijo. Obrekovanje Srbije. Dana], 7. maja. >Albanischc »Korrespondenz« poroča baje iz Drača, da so srbske čete s topovi prekoračile albansko mejo severozahodno od Pebra ter zasedle \Thove in Jih utrdiie. Orijentske železnice. Dunaj, 8. maja. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo glede fran-coskega projekta za internacijonali-ziranje orijentskih železnic so nale-tela na take tcžkoče, da ni upati na ugodno rešitev. Srbska vlada inter-nacijonaliziranja sicer ni odklonila, vendar Je stavila pogoje, ki Jih Av-strija ne sprejme. Avstrija zahteva, da Srbija železnice vrne. Đuna], 8. maja. Avstrijski podanik v Belgradu Ugron Je dobit nalog, da sporoči srbski vladi, da odklanja Avstrija propozicije glede orijentskih železnic ter vstraja pri zabtevi, da mora srbska uprava vrniti železnice v roke orijentske družbe. Boji v Epiru in Albanija. Dunaj, 8. maja. Mednarodna kontrolna komisija je odpotovala včeraj v Santi Kvaranto, da se direktno pogaja z Zographosom. Albanska vlada razglaša, da so Albanci v blizini Korice včeraj po dolgem kr-vavem boju premagali Epirce ter zmagovito prodirajo. Solun. .......- Sofun, 8. maja. Grški ministrski predsednik Venizelos je sprejel od-poslanstvo trgovcev, ki so mu izrekli svoje želje glede Soluna. Venizelos je izjavil, da je izključno, da bi se Solun preosnoval v prosto mesto, ker je vlada samo za prosto pristanišče. Bolgarska. Sofija, 8. maja. Potovanje kraljice Eleonore v Ameriko izostane z ozirom na politične dogodke zadnjega časa. Sofija, 8. maja. Bolgarska vlada je sklenila ustanoviti v Draču posla-ništvo. Dosedanii generalni konzul Pavlov bo provizorični poslanik. Gospodarstvo. — Ćesa grof Berchtold n! pove« dal v svojem ekspozeju. Naš zunanji minister je pohvalil, kakor znano, v svojem zadnjem ekspozeju dobro razmerje naše države napram balkanskim državam. Imenoval je pri tem izrecno Srbijo, Crrško, Turčijo in Aibanijo. Kakšno je to razmerje in kakšen pomen ima za nas kot velevlast in predvsem kakšen gospodarski pomen ima, tega, žal, grof Berchtold ni povedal. Kar je pozabil pove-dati grof Berchtold, to navaja zda] svetovno časopisje, ko se peča z njegovim ekspozejem. Gospodarsko stran našega »dobrega razmerja« napram navedenim državam sta skoraj sočasno in soglasno ocenila v suhih številkah dva svetovna lista: an-gleški »Times,« in ruski »Novoje Vremja«. Navesti hoćemo te poučne stevilke. L. 1884. je znašal avstrijski izvoz v Srbijo 62 odstotkov vsega srbskega uvoza, torej skoro ćele. dve tretjini. L. 1910. se je moglo zunanje ministrstvo na Dunaju ponašati s sledečimi presenetljivimi rezultati: Avstrijski izvoz v Srbijo se je znižal od 62 na 20 odstotkov, dočim se je nemški izvoz zvišal na 41 odstotkov in Avstro-Ogrska je po 251etnem »gospodarskem in političnem delu« na Balkanu prišla z mesta dobavite-lja prvega razreda na mesto dobavi-relja tretjega razreda. Kakor je reket grof Berchtold, je naša zunanja politika mnogo dosegla na GršJcem. Na] govore dejstva: V pogajanju o novi trgovinski pogodbi z Grško. doz-daj nismo dosegli ničesar drugega, nego ponudbo Grške, da je pripravljena dati Avstriji iste ugodnosti, kakršne more nuditi »najbolj prijateljski državi.« To je teorija. V praksi smo dospeli do rezultata, da se je naša trgovina z Grško mnogo boli poslab-šala nego naš izvoz v Srbijo. Priđe na vrsto — Turčija. Turek je v Avstriji bolj priljubljen subjekt nego Slovan. Vsled tega ustanavljamo v Turčiji nemške sole, na Koroškem pa iščemo slovensko solo. Zato nam je Turek hvaležen. Dvakrat so proglasili turski trgovci bojkot avstrijske-mu blagu in naš izvoz v Turčijo se je od 1. 1885 pa do 1. 1910. znižal od 20 na 15 odstotkov, od tega časa nadalje pa še bolj. V istem času se ie nemški izvoz v Turčijo podesetoril. Zelo zanimivi so podatki naše albanske politike, te ženialnosti diplomatične umetnosti dunajskega Ballplatza. L. 1900 je uvozila Avstrija v Aibanijo blaga za 2 mil frankov, Italija pa za 400.000 frankov. L. 1906. se je znižal avstrijski izvoz skoro na 100.000 frankov, dočim je znašal italijanski 2,800.000 frankov. L. 1901 je pristalo pri albanskem obrežju 46 odstotkov avstrijskih ladij in 14 odstotkov italijanskih. L. 1906 se ie avstrijsko razmerje zmanjšalo petkrat, italijansko pa zvišalo triinpolkrat. Dočim smo mi v trgovskem oziru tako zelo nazadovali, se je zvišal nemški izvoz na Balkan v poslednjih desetih letih najmanj za. 93 odstotkov. Opognmite se! Nekaj ljudi je, ki pogosto vztra-Jalo v nesreči in bolečinah, ne da bi proti temu kaj podvzcli. In vendar je človeška volja največkrat dosti moč-na, da se upre nesreči in bolečinam. Samo rok ni treba skrižema držati !n mirno pustiti zla na sebi, nego tre- ba se je postaviti po robu in se upirati. To zlasti ni težko, ako nas na-padejo bolečine v obrazu, v ušesih in v glavi, migrena, revr^tične, protin-ske in nevralgične bolečine. zobobol in druge posledice prehlajenja in pre-piha. Kakor vemo iz lastne izkušnje, te bolečine hitro izginejo, ako rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rast- linski esenčni fluid z znamko »Elza-fluid«, ker teši boiečine in delujc zdravilno. , Spričo svojih poživRajoČih, osvežujočih lastnosti je izborno sredstvo za negovanje ust in zob, proti slabi sapi iz ust in proti zobobolu. Tuđi pri migljanju pred očmi in oslabljenju oči služi izborno. Čujmo, kako sodijo o tem starooreizkušenem domačem sredstvu Ijudje, ki so ga poizkusili. Gospa Josipina Urniann, Wald-hausen, Gornje Avstrijsko, piše: »Prosim, pošljite mi zopet 6 dvojna-tih steklenic izbornega svojega Clsa-fluida, ker mi je pri mnogih bolečinah, kakor revmatizmti, oslabelosti oči in zobobolu pomagal. Vaše izborno doznače sredstvo rabim že 10 1<&« Fellerjev fluid z znamko »Elsa-fluid« bi morat biti vedno pri hiši, ker je pravi zaklad zdravja. 12 steklenic posije za 5 K franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št 238 (Hrvatsko), odkoder lahko tuđi na-ročimo odvajalne rabarbarske krog-Ijice z znamko »Elsa-krogljice«, 6 škatljic za 4 K franko. .... akiri 104. Ste*. •SLOVENSKI NAKUtr, dne B maja 1914. stran o. — Prevažanje pošte t NotI Sr- jOL Iz Belgrada poročajo: Prcvaža-lie pošte v Novi Srbiji se Je dalo ▼ laiem belgradski obrtnokreditni banci za 96.000 dinarjev. Banka je dojila dovoljenje, da sine začetkoma nastavljati tuđi tuje Šoferje za avto- Itiobilsko službo, pozneje pa le srbske podanike. Banka mora začeti s prevažanjem 1. julija t L — Albanija in avstro-ogrska radnja trgovina. Od začetka t. 1. nava-Sajo v naSi of i ci jalni trgovinski poli-rjri tuđi nanovo ustanovljeno albansko kneževino, tako da moremo ugo-toviti gospodarski pomen Albanije za ašo državo. Rezultati te statistike o smešno malenkostni. Ves na§ iz-\iz v Albanijo v prvem četrtletju < 14. je imel vrednost 370.000 kron, Id čegar pa pripada samo na ziate novce 267.000 kron. na pivo v sodih r.3.000 kron in na pohištvo (brez-dvomno pohištvo kneza Viljema) ;i.0OO kron in na žeiezo 13.000 kron. Osialega blaga, ki ga izvažamo v Aibanijo (predvsem puške, žica, vr-<:. laneno olje. žepne ure, bakrene voličke in cevi) smo izvozili za 800 ! ron. Iz Albanije so uvozili v našo v !-žavo 1122 q sena v \Tednosti 9500 Kron in srebrnih novcev za 6500 Vron. Uvaževati pa je treba, da je vojna na deželo gospodarsko slabo .plivala. Iz navedenih številk pa je v >polnoma jasno, da je Albanija de-rda brez industrije, poljedelstva in I redarstva, da skoraj nič ne producira, da pa tuđi iz tujine ne potrebuje ^-•igega nego — orožje. In Četudi : -■bi morda v bodočnosti večji poen za nas, nikdar nam ne bo nagradila žrtev, ki jih je naša država '-"vovala za ust\... e kneže- :ne. V nedcljo izlet ▼ škofjoloko, Zbi-"i Iče ob 7. uri zjutraj na dirkališču, Odiezd točno ob pol 8. uri. Bratje, udeležite se ga vsi! Nazdar! Načelsftro. ^tiašnji list obsega 6 sirani. IzdajateH In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. T a-tnfna in tisk »Narodne tiskarne«. Ako vam je drago zdravje, čitajte današnji Lvsoformov inserat in ahtevajte zanimivo knjigo »Kai je ;iena« gratis od kemika Mubman-•?., Dunaj XX. Petraschgasse 4 Samo za one ka-dilce ci^aret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vi-nar ja več izdajo: .Modfcno Club Najdražje pa Specialite.« tuđi najtoljše- Na zdravniško priporočilo so lako stročnice a-tinikotinske kakor tuđi Hstki nepotiskani, ra vsakem posameznem je pa - ■" vodnega tiska razvidna var- «^u*/ca^ " ostna znamka in ime izdelovalca ^ 0tegovanje (as s (ŠPigavonom Aajveč/a dobrota. %i jo morete i3kct3aii svojim lazem. S^^lsn. tf2 50, dostija več mesecev. Meteoroiosično porodio. Visina nad norfcai 3W*2 S>rH«jl traćnl tlak 73fl ■■ 1 =■ ■£ ti """' i "* h 2.pop. 73O9 ! 182 ' sr. jjvzh. |de1. oblač. „ 9. zv. 731 9 j 11*4 j brezvetr. brezool. 8 | 7. zj. j 733 8 f 81 | sL svzh. Srednja včerajSnja temperatura lJ^0, nm. Utor. ruJiitM t M ■■* mm + m Borzna poroSila, .Kreditna baaka v LjiMUni-. Uradnt kurzi dun. boraa 8. mtfk 1914 4« e majeva renta..... awo «2 40 4 20 o srebrna renta . . t . 85 55 8575 4* o avstr. kronska reatt . . 8250 83*10 4°'o ogr kronska renta . , 90% 81 15 4°e kranjsko dtž. postio . -•— 89>— 4° o k. o. češke dež. banke . 8775 88-75 SreCke ta 1. 1860 Vi . • ; . 432*— 442"— « « 1864. ..... 67O-— 680 — tiske........292* 302* „ »emeljske 1 Izdaje . 279*50 2*9-50 h ,. 11. H . 242— 251 — „ ogrske hipotečne • . 227-50 23750 „ dun. komuna'ne . . 467"— 477-— „ avstr. kreditne ♦ * . 475*— 485-— ljubljanske..... 5850 62 50 avstr. rdeč. križa . . 5175 55 75 » oKr. M . . 09.50 33 5o bazilika...... 25*40' 29*40 » turSke.......219*20 22220 Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 402*— 405-Avstr. kreditnega zavoda . 60950 r.10-50 Dunajske banCne družbe . 513— 514 — Južne železnice...... 9760 98*60 Državne železnice . . ♦ . . 697-75 69875 Atpine-Montan.......815*— 816' — CeSke sladkorne družbe . • 299*75 30075 Zivnostenske banke m , • . 269'— 270*— ValMto. ' Cekini......7 7 • . ! 11*38' 1143 Marke..........SI 117*50 11770 Franki..........". 9570 95 90 Lire...........I! 9S 15 95*3S Rubt-I..........i 252- i 25275 Žitno cene v Budimpešti. Dne 8. rraja 1914. Termin. PSenica za maj 1914. . . za 50 kg 13 49 PSenica za oktober 1914 . za 50 k« 12 30 Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 990 Oves za. oktober 1914 . . za 50 kg 8*32 Korura 2a rrai 19M . . za hO kg 7 ?B Koruza za ;uiij 1^14 . . za 50 k^ 7 4y s 4 sobami, kopalnco in pritikiioami se odđa za avgustt* termin. Poizve se v trgovini Zibert ¥ PreierooTl ulld. i8io stanovanje z eno Milio N •**• Ml L ft¥|B0t- doelepTsolJl v TtMkeai prlHi^« ia plsarst. Slovenski trg 8. trt* m* .firtMiM mr m 1 *—> m^j k »*- *m pMb Jjmtm" ft* I rsi, se4aj K ^- Tvorniška zaloga avtomatov gramofoRov in plošč "37 ep o o 3 o o* o s Fr. P. Zafec Ljubljana, Stari trg 9. Zastopnik največiih tvomic tu in inozemstva Favorite, Colnmbla, Jnmbo Cden, Zono-phon, Avttr. gram. dr. „Angeli** itđ. IUL Kad 20.000 plo&č v zalagl. Speciaine plo^če najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni det lavnici točno in solidno. — Pri večjem od^ jemu popust. Ceniki brezplačno. I Zahvala. Za vse nam izkazano srčno sočutje kakor tuđi za ča-steče 8premstvo, ki se je izkazalo ranjkerau gospodu IVANU KREGARJU izrekamo tem potom vsem cenj. udeležnikom, osobito pa si. gasilnemu društvu v Stepanji vaši, g£. pevcem za tolažbepolno petje ter Ijubezojivim darovalcern prelepth vencev našo iskreno zahvala V LJUBLJANI, dne 7. ir.aja 1914. tatajoči ostalL Prevara a-li sugestija? Občinstvu že več let ponujajo ustne vode, prav lepo parfumirane. ObČinstvo jih rabi in označuje za prav dobre, ker imajo prav dober okus, ne i a bi premislilo, ako imajo tuđi kako zdravilno vrednost. Ako bi o tem premiŠljevalo, bi ne polagalo glavne vrednosti na okus, nego na razku-žuioče sestavine. — Tuđi ni vse eno, ako ustna voda neprijetni vonj prekrije, ali če ga resničrto odstrani Dobra in učinkovita ustna voda naj ne parfumira samo. nego naj tuđi vse snovi kisanja in naleieBJa «161, ■•prijetili YOnj Ođltrafll in vendar osvežuje. Po teh načelih je sestavljen Ijgolorm S pOprOVO meto« LjfMtenB S popr#V# ■§•!• po znanstvenih raziskavah tuđi doslej kot najbolje ustne vode po učinku šestkrat prekapa. Beli zobe! Ker za ko-zarec ustne vode rabimo samo 10 kapljic lysotorma s poprovo meto, izbajamo 2 eno prsno steklenico polne tri mesece. Izredno ceno in izdatno. Originalna prsna steklenica lysoforma s poprovo meto stane K 1 60 po vseh lekarnah in drogerijah. Zanimivo knjigo »Kaj je higijena r» Vam po Šije gratis in franko A. C. Hubmano, ieferent Lysoformwerke, Dunaj XX Petraschgasse 4. wm* taaitov. ~mm 2s> timamtiina, boIjSim krogom pripadajoSo 37 tata« da»o, 250.000 M premožeaja, se išče primeren ženin. Natančne ponudbe samo lesnin interes, pod „§>■! ailela 2T** C4la\* Uamj&matL Stroga diskrecija obojestransko, indirtktno in anonimno brez pomena. stanovanje v novi hi5i na P^ljuiskl Cesti Št. 73 a 3 event. 4 sobami, predsobo, sobo sa služkinjo in vrtom ter pritiklinami 9B •*&* Za aV|«8t. Cena 700 kron letno. 1787 2 klepanka pouka vešča galanterijskega in stavbnega kleparstva, se takof sprejiiieta. Karol Neumann, klepar, Jesenice9 Gorenjsko. 1761 Iprtlae sa taksi koTalKi penlnik preizkuSen In star od 20 do 25 let. Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda«. 1800 ===== Kupim i, suhe gobe Ponudbe z vzorci pod «vSbI|9 0Oba/1782c< na upravaištvo »Slov. Naroda«. |782 11 Kdo odda ?? majhno trgovino za eno žensko na Sp. Staferskem. Ponudbe pod „SamostOfnMt/ 1783" na upravn. »Slov4 Naroda«. 1783 ^_____ -i- 9 Hotel ,LLOYD'^ z restavracijo in najlepšim vrtom priporoča p. n. slavnemu občinstvu 178S Karol Čanses, hotdir, Sv. Petra cesta štev. 7. IJg \wmn u tođl nđoo uVaželjHS gespice u piDk i kuli Ap plzcn$l^o pii>o •~ v 5t«Rlenicob Iz meščanske plvovarne v Plina priporoča .ANT. STACUL, Ljubljana., Hinko Badiura trgovci poinif^ Malči Badiura roj. Fund +XFr poroeena. •■Xt*~ 1748 Zq pomladno in poletno sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izaotavlienib ablek za gospode in dečke ter mične novosti Ceniki zastonj in franko. ____________ V>iavwfih »a pljaćna zdravi jenja-_________ €imišm tuo4mtTm4uje obolelovfi sopil ▼ priMr«M f —*o ugodno ma »plotnl po^ulak. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 8. maja 1914. 104 Stev. wnj< imM no* »-<«!■ nOTllll/r zssjstsrjss JciCHlHIIyBfd ttllul J, !• a«l#ll W|ia» m^m^m^m^^a^^^^^^^ Zahterajte cenik! Zahtevajte cenik! " Prlporoča se kot strokovnjak — z.h*.w.jt. $<£. JUR ^X A. N -•■—- 1 optlk - sp đclallst, optlčnl zavod z električnim obratom. L Bodite prekidni pri nakupu o£al, ker le specialist vam lahko določi pravilno I ■MBBMrMMBiHi o£ala in Vas »trokovnjaiko postreže. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai Nova stekla za daleč in blizino, važno za dalekovidne. Mina primorska torama dvokolos ^ „TRIBUNA- eorica, Trtaaka nllca 4t 26, pre| piyo var Oorjnp. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. fiorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ccniki franko. si Uradnikom s: aktivnim vseh kateg^r *249 profesorjem in učiteljem katerib neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300-— na leto, dalje penzijonistom ki imajo vsa jK 1400*— pokojnine, dovoljuje JDOSOjIlSL -na podlagi življenskega zavaravanja, proti zaznambi na s!užnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primememu po-roštvu pod najugodneiširni pogoji na 5—30-Ictno amortizacijsko dobo „SLAVU A" vzajemno zavtrovalna banka v Pragi. Po* -drobna pojasnila daje brezplačno „Oeueraut kudili buke ..Slavite« ▼ Ltnblfani« Za pomladno Najmodernejše oblike, garantirane kvalitete in prvovrstne priležnosti so čevlji tvrdke: Ih Jll \Ja VjvdJ \!d\A^\ UWui^ \)^ I/ JU Selenburgova ulica. Lepo \\m\w, z 1 sobo in kuhinjo in pripadki %m oddm i« avimst, ma Dtl«|skl cettl it> 90. Poizve se tam ali pri slugi Bevcu na magistratu. 1767 i Vmt lepih 1765 lokalov i za prodajalne i se eida za a¥gast, oxiroma tafcol- I Ve5 se izve v pisarni F. Z^afit Bltinisara cesta. St. 11 L ni. Ljihliaa. Pisarne za notarje, trgovce, zavarov. družbe Itd. v sredini najbolj prometnem delu I mesta Ljubljane se takoj Odđa|O. Ponudbe na poštni predal 76, 1786 Spreime se učenec krepke narave, vsaj s 4 razredi dobro uspelega Šolskega pouka. 1727 Podlogar St Petelin, ii Svi Peter na Krasu. u Ail je dobiti točno in neŠKodljivo učin-kujočega sredstva proti me?Ri e^Iabelcjti? Velezamiv opis o ptesenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tuđi od številnih nemskih in ino-zemskih profesorjev in zdravnikov) raz-pošilja za 20 h za poštnino v zaprtera dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. Seemann, Sommerf eld 83, (Ffo.) Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563 Velikanska zaloga obi za gospode in dečke A. KUNC Ljubljana. Bogata zaloga blaga za naroćlla po merL Priznano najfinejša izvršitev. Najniije cene! Ceniki na razpolago- « ^ i S* i 213i si? « » 9 = ^ * • ! oS *C i ■ 3 ■ ^ Ni£ ne pomaga! prav« aa^eik« OPamOlOHO ^1 ongtnalne gramofonske plo&če dobit* iz prve roke |y edino ^Ml v moji trgovini. Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Se lm a Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni Sodaa ulica 5, polcg c kr. deL sodnije. Poslulanje popolnoma brezplačno. A. Rasberger, Ljubljana. Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitđ. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo- phon Compny Berlin. Velike geđbene anteatate vedne ▼ zalegi. BBIOST! SamifTajoTi Maifr z uaTiiaijei na pm. ROfOni 3513 Od dobrega najboljiel Ustet deliTnict zt popravila. Ceniki franko] Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: Tesarstvo: Parna žaga: Prevzamem javne in zasebne Velika zaloga hrastovih in Izđelujem vsa stavbeno-mizar- Prevzamem vsa v to stroko Kupujem hrastov, bukov in stavbe, železobetonske mostove, bukovih desčic9kateredobavim ^^ titofa &> dela, pohistvo le spadajoia dela,kakor: stresne smrekov les in žagam Hode strope itd. — Popravila iz- z ali brez polaganja; prevza- naroddu. Izvršujem tuđi stole, strope, verande, barake fiiproti plačjlu. — Po Se- vrSuiem po nainižjih cenah. mem tuđi popravila mpota- . leznici poslan les se dostavi na IzdelujenTnačrte tn dajem gam dešace na stara ie 06- vsakovrstna popravi točno, odre u L d. — Popravila Sagopo lastnemindustrijskem strokovna navodila. stojeća Uou povoljno in po nizkih cenah. izvršujem točno in solidno. tiru iz driavnega kolodvora. Ustanovljeno 1. 1900. V. Sca9nett*» Ljubljana. w Tehnična pisar na: za sktadišdem driavnega kolodvora. Telefon štev. 299. Najboljši nakup vsahovrstnih modernih in trpetmh ^B8 Q^ čevljev ^^> je v zalogi laštne tovarne Peter Kozina $%K°_ Ljubljana, na Bregu. Cena za gospode *••*•.£ 14*—, 17*—, 20'— n n dame ....... » 12*—, i5-—, 18*— „ „ dedke 36/» ••'•.. n I*—, 12— L ^aV >3—tS %6—t* 29—SI M—85 n „ otroke * • ^^ • • K s7^ g^ v^ s^r Garantirana kakovost po teh cenah. • Cenejše vrste od tron 150 naprej.