7i> mm o im» CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN. NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 5. STEV. 8., 9. AVGUST-SEPTEMBER 1930. LETO xr. Naš Pokrovitelj. Nedavno se je poslovil od bele Ljubljane od škofije sv. Maksima vladika nadškof dr. Jeglič. V sveto dolžnost si šteje Prosvetna zveza, da se ob tej priliki javno zahvali svojemu mogočnemu Pokrovitelju in svojemu največjemu Do- brotniku. Od dneva, ko je blagoslovil zastavo sv. Mihaela v uršulinski cerkvi v Ljubljani 1. 1898 do zadnjega svojega dušnopastirskega obiska v žužemfoerški dekaniji ni ob nobeni priliki in nikdar prezrl izobraževalnih, prosvetnih in mladinskih organizacij v svoji škofiji. Smatral je delo v izobraževalnih društvih kot važno dušnopastirsko delo, kjer dobi duhovnik stik s šoli odraslo mladino, kjer duhovnik vzgaja bodoče sodelavce in soponiočnike v župniji, kjer vzgaja može zaupnike in bodoče občinske odbornike, voditelje organizacij, gospodarskih kakor prosvetnih. Njegova stalna želja je bila, da se ustanovi v vsaki župniji, da, celo v daljni gorski vasi, izobraževalno društvo. Vedel je, čimbolj bo ljudstvo izobraženo, tembolj bo tudi vzljubilo vero Kristusovo. V zadnjih 30 letih ko je načeloval naš veliki Vladika ljubljanski škofiji, smo Slovenci postali zavedno ljudstvo. Temu so pripomogle verske kakor tudi prosvetne organizacije. Vse te organizacije so bile združene v krščanski in narodni zavesti. Tekom 30 let se je osnovalo širom škofije nad 200 prosvetoin društev, zraslo je nad 100 kulturnih stavb, prosvetnih domov, neštevilni tabori in prireditve so bile svetla znamenja lepo razvitega kulturnega življenja. In skoraj ni prosvetnega doma, skoraj ni minula nobena večja prireditev, katere ne bi počastil naš veliki Pokrovitelj s svojo navzočnostjo. Prepričani smo, da bo njegov nadškofovski blagoslov, ki ga je ol> vsaki priliki prosil na delovanje naše organizacije, tudi v bodoče rosil in pospeševal vsa prizadevanja organizacije na vzgojno-prosvetneni polju. Veliki Vladika pa ni samo delil duhovnih dobrot našim društvom, temveč je tudi neštetokrat posegel v žep in iz svojih skromnih dohodkov tudi gmotno podprl naše gibanje. Kar je gradil tekom 30 let, to je hotel tudi pri slovesu potrditi s svojim načrtom. Želel je zgraditi vsem katoliškim organizacijam skupni dom v beli Ljubljani. Ob 80 letnem jubileju so oni, ki se zavedajo važnosti naših katoliških organizacij zbrali '2.50.000 Din in jih kot Jegličev sklad določili za temelj bodoči stavbi. Svojemu Pokrovitelju in dobrotniku kličemo: Bog Vam povrni stotero! f Profesor Ivan Mazovec. Meseca junija se je zaprl grob za prosvetnim delavcem, ki je mnogo svoje bogate energije porabil za pospeševanje katoliške ljudske prosvete. Primerno je torej, da pokojnemu Ivanu Mazovcu tudi »Vestnik« postavi skromen spomenik, zlasti še, ker je bil pokojnik v najkri-tičnejši povojni dobi predsednik Slovenske krščanske (Prosvetne) zveze. Rojen dne 8. avg. 1888 v Perovem pri Kamniku je študiral v Kranju, dovršil profesorske študije na Dunaju in poučeval v Ljubljani na večjih srednješolskih zavodih, nazadnje na realki. Že kot dijak je na pobudo dr. Kreka pridno študiral srbohrvaščino in iz tega jezika dovršil profesorski izpit. Ta svoj predmet je obvladal temeljito in ga je dijakom podajal z vso vnemo in ljubeznijo. Prepotoval je malone vso Jugoslavijo, katero je gorko ljubil in porabil vsako priliko, da je ucepljal dijakom ljubezen do nje. Poleg svojega poklica je pridno deloval tudi v javnem življenju. Mnogo je predaval po deželi in je slovel kot priljubljen in poljuden govornik. Beseda mu je tekla gladko in četudi mu je bilo treba obravnavati suhoparno tvarino, jo je vedno znal šaljivo zaokrožiti, da se pri njegovem predavanju nihče ni mogel dolgočasiti. Z duhovitimi zamislicami je ponazoroval tvarino in znal kot malokdo obdržati koncentracijo poslušalcev do konca. Predaval je z veseljem in ni nikdar tudi v najskrajnejši sili predavanja odrekel. Kadarkoli ni bilo mogoče predavatelja dobiti je rad vskočil on sam. Zato je bil poznan širom Slovenije in društva so se naprej veselila, če so jih obvestili, da pride predavat prof. Mazovec. Po predavanju je rad po- sedel v družbi fantov in mož, katerim je bil prijeten družabnik in očetovski svetovalec. Izrazito je pokojnika dičila lepa lastnost iskrenega, zvestega prijatelja. V njem se nikdar nisi mogel varati. Iz njegovih ust ni nikoli prišla žaljiva beseda o komerkoli. Če ni mogel zago- » varjati, je molčal. Zato tudi ni imel med številnimi svojimi znanci nobenega nasprotnika. Pokojni Mazovec je bil katolik. V zasebnem in javnem življenja ga je odlikovala globoka religijoznost. — V spolnjevanju svojih verskih dolžnosti ni bil ne omahljiv, ne polovičarski.. Vedno se je v vsakem slučaju možato in od- ločno postavil za pravice Cerkve. 0 duhovščini je govoril spoštljivo in če je bilo treba braniti čast duhovnika, je storil Mazovec to kot mož. Danes Ivana Maaovca ni več. Podlegel je bolezni, ki mu je izpodkopavala zdravje že kot dijaku na Dunaju. Vsi pa čutimo, da je legla z njim v grob osebnost, ki bi s svojo inteligenco na polju katoliške ljudske prosvete ustvarila še mnogo. Prosvetna zveza ga bo ohranila v hvaležnem spominu in ibo njegovo požrtvovalno in nesebično delo med slovenskim ljudstvom slejkoprej stavila našemu mlademu rodu za vzgled. Kino odsek Filmski kongres belgijskih katolikov. Belgijski katoliki delujejo intenzivno že deset let za dober film. Iz prav majhnih početkov so ustvarili cvetočo in dalekosežno organizacijo. Tudi oni so se morali boriti dolgo časa, da so premagali negativno in odklanjajoče stališče gotovih katoliških krogov v zadevi filma. Letos julija meseca pa se je vršil pod predsedstvom kardinala van Roey-a prvi katoliški filmski kongres. Prva leta so belgijski katoliki delali skrito, neopaženo. Danes nastopajo javno in imajo v Bruslju na enem najlepših krajev razkošno in krasno kino-palaoo. Na kongres je došlo mnogo gostov. Odkar se vrše internacionalni katoliški filmski kongresi v Evropi, pridobivajo tudi nacionalni vedno bolj na svojem pomenu. Na kongresu je eden prvih govoril zastopnik nemških katolikov Rihard Muckermann. Omenjal je delo nemških katolikov na polju filma. Poudaril je, da je na tem polju nastala po monakov-skem filmskem kongresu popolnoma nova situacija. Izrazil je željo, naj bi se čimprej zopet sklical internacionalni katoliški filmski kongres, da bi se na njem razpravljalo vprašanje zvočnega filma in z njim združenih problemov. Za francoske katolike je govoril P. Dieudonne od Bonne Presse, za Španijo P. Tuckets, za Luxenburg P. Ma-jerus, za Italijo Parisi, za Chile P Fernandez, za Holaudijo P. Hermans in dr. Hoeben-Breda. Predsednik mednarodnega katoliškega filmskega biroja dr. Ernst je poslal pozdrave. Kongres je takoj prešel in medias res. Šolski brat Memoire je podal poljudni in inštruktivni referat o zvočnem filmu. Predavanje je ponazoroval film sam. Podpredsednik katoliškega filmskega komiteja Raoul Delgrange je podal par prav praktičnih nasvetov pri temi: Kako dvigniti uspeh pri društvenih kinih. Podal je koristne smernice o gradnji kino dvoran, o sestavi programa, o reklami, godbi, o aparatih itd. Popoldansko zborovanje je razpravljalo o referatu kaplana van Hoeck-a: »Film in časopisje.« Katoliško časopisje se mora zavzeti za doiber film in brezobzirno obsojati slabega. V tem oziru je treba še mnogo, mnogo dela. Končni referat je imel predsednik katoliškega filmskega komiteja kanonik Brohee, duša vsega katoliškega filmskega gibanja v Belgiji. Mogočno in oduševljeno je zvenel njegov apel na vse sodelavce zlasti lajike: Film je najboljše in najmogočnejše sredstvo in pripomoček religioznega apostolata. To je tudi mnenje kardinalovo, ki je ukazal, naj se katoliška filmska centrala smatra kot ustanova katoliške akcije. Kongres pomeni prav lep uspeh. Postavil je zopet en temeljni kamen k mogočni gradbi, katero pomagajo graditi leto za letom roke delavcev vseh dežela. V boj za dober film je parola! Kljub vsem težavam bo končno zmaga naša, če se katoliki vsega sveta strnejo in resno zavzamejo za to stvar. Septembra letos se bo vršil podoben kongres v Ziirichu v Švici. Pred novo sezijo. Poletni čas, ko je kino več ali manj počival, gre h koncu in prihaja že nova filmska sezija. Velike filmske industrijske firme z ogromnimi oglasi napovedujejo svoj novi sezijski program. Izposojevalnice konkurirajo med seboj, katera bo kupila več in (boljših »šlager-jev«. Bomo videli, kaj nam bodo zagrebške in belgrajske firme čez zimo nudile. Eno moremo z gotovostjo pribiti, ko gledamo nazaj, namreč zvočni film je prodrl. In čeprav se še tu pa tam slišijo glasovi proti zvočnemu filmu, čeprav ima dober nemi film še mnogo privržencev, vendar je to gotovo: publika se je zvočnega filma oklenila in ga ocenjuje prav tako, kot prej nemi film. Dobremu zvočnemu filmu je uspeh za-siguran, prav tako pa pomeni slab zvočr ni film za producenta, izposojevalca in kinopodjetnika daleko večjo katastrofo, kot jo je prej povzročil slab nemi film. To pa zaradi ogromnih produkcijskih stroškov in radi visoke izposojevalnine. Na vsak način pa nudi zvočni film producentu momentano prav ugodno konstelacijo; povpraševanje po njih je veliko, trg je obširen in odkar je vsaj deloma zaprta pot prevelikemu navalu amerikanskega filma se producentu ni bati katastrofe. Pač pa položaj izposojevalnic od daleko ni tako rožnat. Še lansko in predlansko leto so izposojevalnice delale ogromne dobičke. Amerika je uva- žala filme na debelo, publika je bila zainteresirana na novosti zvočnega filma, vse je šlo v lep denar, četudi je bil film brez vsake vrednosti. A danes je drugače. Ljudje so začeli biti kritični in izbirčni. V Ljubljani smo to hitro opazili. »Singing fool« in »Atlantic« sta uživala ogromen interes, a kaj hitro se je jelo navdušenje publike ohlajati, ko je prišlo na program par slabih, praznih filmov. Tako da tudi kinopod-jetnikov položaj ni baš zavidljiv. Kinopodjetniki so se mnogo naučili. Predvsem to, da pomeni slab zvočni film zanje katastrofo. Najemnine filmov so visoke in če film publiki ni všeč je izguba včasih prav bridka izguba. Prej je kinopodjetnik mogel zaključiti večjo serijo filmov, kot jih je nameraval igrati ali kot je zahtevala potreba do-tičnega kraja, meneč, da tistih par slabih filmov, katere je moral kupiti, že odtehtajo mnogi dobri. Pri zvočnih filmih to ni mogoče in je treba pri zaključkih povsem drugačne kalkulacije. Ta okol-nost škoduje seveda prav tako izposo-jevalcem kot kinopodjetnikom. Želimo v prihodnji seziji dobrih, dostojnih filmov. Žal, da jih je tako malo in še bolj žal, da Nemčija, ki nam je najbližja, ne producira filmov, ki bi nas mogli vedno zadovoljiti, vsaj v moralnem oziru ne. Noben film ne sme človeka žaliti v njegovem čuvstvovanju ampak je v prvi vrsti namenjen pouku, zabavi in razvedrilu. Poljska katoliška mladinska organizacija. Brezplodni notranjepolitični boji zadnjih let niso merodajni za pravilno ocenjevanje Poljakov. Strankarska politika je samo ena, a to nikakor ne najvažnejša in najplodovitejša stran življenja poljskega naroda. Saj je bujna rast in življenje povsod, kamor ne sega vpliv političnih strank. O tem priča tudi Zjednoczenie (izg. Zjednočenje) mlodziežy polskiej. Po življenski sili in številčni moči bi se lahko Zjednoczenie primerjalo z ukrajinsko »Prosvitoc, ali vendar primera ne bi bila pravilna. Zakaj Prosvi-ta se omejuje v svojem delovanju samo na tisti del ukrajinskega naroda, ki živi pod Poljsko, dooim Zjednoczenie razteza svoje delovanje na ves poljski narod. Prosvita sicer nima protikatoliških teženj, ker so njeni podrobni delavci večinoma ukrajinski kat- duhovniki vzhodnega obreda, vendar pa pod vplivom nacionalističnih gesel versko vzgojo premalo poudarja ali jo celo zanemarja. Zjednoczenie mlodziežy polskiej pa je sestavni del poljske katoliške akcije in uveljavlja vsepovsod njenega duha. Kot sestavni del Kat. akcije izključuje Zjednoczenie vsako strankarsko politiko. Kdor se eksponira za kako politično stranko, ta ne more biti odbornik niti v društvu, še manj pa seveda v centrali. Zjednoczenie ni in ne more biti vzgajališče kadra volilcev nobene izmed šestih poljskih strank na kat. temelju, ker bi bilo potem torišče neprestanih bojev. Zbira samo najboljšo in najbolj bistro mladino, ki potem dalje razširja pravo prosveto. Zjednoczenie mlodziežy polskiej hoče biti sestavni del Katoliške akcije. Zato je tudi njegova organizacija čim najbolj prilagojena cerkveni. 4582 društev z nazivom S t o w a r z y s z e n i e (izgov. Stovažišenje) mlodziežy polskiej ima svoja središča v sedežih župnij. Društva na področju posameznih 20 poljskih škofij tvorijo Zveze, ki se imenujejo Z w i a z e k (izgov. Zvjonzek) mlcdziežy polskiej. 12 takih zvez združuje moška in ženska društva. Kjer pa se je delo tako razrastlo, da ena Zveza ne more več zmagovati poslov, tam pa so mesto mešanih Zvez posebne Zveze za moška in posebne za ženska društva. Takih moških Zvez je sedaj 8 in prav toliko tudi ženskih. Centrala teh 28 škofijskih Zwiazkov ali Zvez pa je Zjednocze-n i e mlodziežy polskiej v Poznanju, prestolnici poljskega primasa in kardinala dr. A. Hlonda, ki je v Zjednoczeniu zastopnik poljskega episkopata in njegov protektor. V načelstvu in nadzorstvu Zjed-no-czenia so najsposobnejši ljudje iz vseh poljskih krajev. Na neomejen čas pa sta izvoljena v odbor ks. dr. Valerijan Adamski in ks. Leopold Bilko, ki dejansko vodita Zjednoczenie. Dr. Adamski vodi predvsem finančne in upravne posle, direktor ks. Bilko pa je duša Zje-dnoczenia in redaktor njegovih publikacij. V nasprotju s tendenco političnih strank, da je sposoben za vse posle, kdor se je dokopal do višjega položaja, je Zjednoczenie dosledno uveljavilo načelo, da samo prirodni talent brez strokovne izobrazbe ne zadostuje v sedanji dobi specializacije in delitve dela. Zjednoczenie hoče zajeti vse življenje. Zato je pač umljivo, če ima v odboru strokovnjake iz vseh strok človeškega udej-stvovanja profesorja-vzgojitelja do finančnika, inženjera in literarnega kritika. Stalno deluje v Zjednoczeniu 12 oseb z akademsko naobrazbo. Vseh na-stavljencev ima sedaj 119. Po načelu, da naj vsako delo opravlja samo kvalificiran prvovrsten strokovnjak, se Zjednoczenie ni hotelo lotiti tako težavnega posla kakor je financiranje tako mogočne centrale, četudi brez denarnih sredstev ni mogoče delovanje. Zato je Zjednoczenie osnovalo delniško družbo »Ostoja«, kjer ima samo vseh 270 delnic po tisoč zlotih (1,620.000 Din). V Ostojo nalaga ves svoj denar, ki je bolje in varneje naložen kot kje drugje. Ker ima Ostoja veliko moderno tiskarno, kjer se tiskajo razen društvenih publikacij tudi še druga naročila, prinaša tiskarna lep dobiček. Ostoja je prevzelo založništvo za vse knjige, brošure in časopise. Brez zamere pri društvenih članih more izven Zjednoczenia stoječa Ostoja laže iz- Direktor ks. Leopold Bilko. terjati terjatve. Tako je ob mojem po-setu pri 105 tisoč izvodov publikacij jih bilo na dolgu samo 1800, ali prav za prav tudi to ni bil dolg, ampak samo zaostanek, ker se vse plačuje vnaprej. Ta »dolg« pa odtehta tistih 8100 oseb, ki so plačale že za celo leto 1931. Zjedno-czenie ima pri svojih denarnih podjetjih v Ostoji uspeh vedno zasiguran, ker v Osoji s svojim svetom brezplačno sodelujejo poznanjski in drugi katoliški bančni ravnatelji in najboljši finančniki. Ker so društva družine, zato se v njih kakor v družini delo deli po sposobnostih in nagnjenju. V 602 odsekih se je skušalo čim bolj poglobiti v kulturne vrednote 8025 članov ozir. članic. V 261 evharističnih krožkih jih je 4048 gojilo globoko evharistično življenje. 323 gledaliških odsekov z 2052 člani in članicami je prirejalo igre. Za lepo petje je skrbelo 18.239 pevcev v 3943 pevskih krožkih, poleg njih pa še obstoja 440 godbenih odsekov s 3320 godbeniki. Abstinenčno misel goji 163 krožkov, 131 društev pa ima za svoje člane bolniške blagajne. Svojih lasnih domov ima 15 društev in pa seveda tudi Zjednoczenie. Lastne knjižnice ima 2058 društev z 280.203 zvezki. Dobro urejevano glasilo moške mladine »Przyjaciel mlod-ziežy«, ki je izhajal lani v 16.243 izvodih ima letos 25.125 plačujočih naročnikov. Število plačujočih naročnic dekliškega glasila »Mlada Polka« se je dvignilo od 27.767 v lanskem letu na 38.074 v letošnjem letu. Centrala in zveze so razposlale lansko leto 5921 okrožnic. Sestankov se je vršilo lansko leto 52.057, odborovih sej pa 44.048. Mladine v starosti med 14 in 18 letom je včlanjeno 63.200, med 18 in 25 letom pa 71.397. Ker je zelo mnogo fantov v dobi pred vojaško službo, zato se je v 934 krožkih pripravljalo 20.113 fantov v verskovzgojnem in tehničnem oziru na vojaško službo. Zjednoczenie ni moglo mirno preiti gospodarske krize. Ko je na podlagi resnega študija strokovnjakov uvidelo, da se svinje laže prodajo in bolje ren-tirajo, je začelo propagirati sejanje kot izvrstne piče za svinje. Strokovnjaki so namreč uvideli, da se ta doslej neznana vrsta živil v Poljski izredno obnese. Zjednoczenie je navdušilo za sejanje koruze kmetsko mladino, ki je bolj dostopno za novotarije ko mladi gospodarji, ker je še ne skrbe dolgovi. Izdalo je posebne brošure o sejanju in pridelovanju koruze, razposlala seme med društva v 100 okrajev, ki so v 15.000 gospodarstvih zaveli koruzo. Posebni agronomski inženerji obiskujejo te kmetske fante in jim dajejo navodila. Da se je poskus obnesel, dokazuje dejstvo, da se je lansko leto priglasilo 505 društev, letos pa skoraj vsa, tako da je Zjednoczenie moglo zadovoljiti društva samo v 100 okrajih, čeprav je dalo poljedelsko ministrstvo v ta namen preko 120.000 zlotih (okrog milijon Din) podpore. Tudi v telesni vzgoji Zjednoczenie noče zaostati. Ker pa je mnenja, da je telesna vzgoja v opijskem Sokolu premalo poduhovnjena, četudi je izrazito katoliška organizacija, zato v 972 krožkih vzgaja pod svojim okriljem 20.113 fantov in v 485 krožkih 9866 deklet, torej skupno 29.978 telovadcev. Ti uspehi so toliko večji, če se pomisli, da je bilo pred desetimi leti le še 43 odstotkov Poljakov nepismenih in da so razlike v življenju posameznih pokrajin mnogo večje ko med Štajersko in Kjranjsko. V dobi političnik bojev pljuskajo valovi političnega življenja vsaj tako burno kot v Jugoslaviji pred 6. januarjem. Ko me je direktor ks. Bilko dva dni uvajal v življenje Zjedno-czenia, se mi je vsiljevalo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, da tudi Prosvetna zveza posnema Zjednoczenie v začetku vsaj v tem, da mesto mariborske in ljubljanske Prosvetne zveze dobimo enotno Prosvetno zvezo v Ljubljani. J. Šediyy. Pravila Športnega in družabnega kluba „Trata" v Ljubljani. I. Ime in sedež. Društvo se imenuje »Športni in družabni klub »Trata« in ima svoj sedež v Ljubljani. Društvo ni politično. II Namen. Namen kluba je gojiti šport in družabnost. III. Sredstva. Da doseže klub svoj namen, zbira prispevke v denarju in blagu, nabavlja potrebščine in vzdržuje prostore za razne vrste športa in iger in prireja predavanja, izlete in družabne sestanke. IV. Člani. Člani so redni in podporni. Člani morejo postati osebe obojega spola, ki jih sprejme odbor. Za redne člane se zahteva starost 17 let. Redni člani imajo pravico staviti predloge na občnem zboru, voliti in voljeni biti in prisostvovati vsem klubo-vim prireditvam pod pogoji, ki jih določi odbor, ter dolžnost redno plačevati članarino, ki jo določi občni zbor, pose-čati društvene prireditve in predavanja in skrbeti za prospeh kluba. Podporni člani so oni, ki gmotno podpirajo klub. V. Klubovi organi. Klubovi organi so: a) občni zbor, b) odbor, c) tehniški odbor. a) Občni zbor. Redni občni zbor se vrši vsako leto meseca marca, izredni pa po sklepu odbora ali na pismeno zahtevo tretjine članov, v kateri sta navedena vzrok in predmet zborovanja. Odbor mora sklicati občni zbor najkasneje 14 dni potem, ko so mu člani izročili pismeno zahtevo. Dan, ura in kraj občnega zbora se mora članom naznaniti v dnevniku »Slovencu« najmanj 8 dni popreje. Samostojne predloge morajo člani naznaniti odboru vsaj tri dni pred občnim zborom. Šele na občnem zboru stavljenim predlogom mora občni zbor priznati nujnost, da morejo priti v razgovor. Redni občni zbor voli za dobo 1 leta odbor, 2 preglednika računov, predsednika razsodišča in njegovega namestnika, sklepa o od borovem poročilu, od-borove račune in proračune in sklepa o spremembi pravil in o razpustu kluba. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica rednih članov. Če pride na občni zbor manj kakor polovica članov, se vrši čez pol ure nov občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov. Za navedene sklepe občnega zbora je treba nadpolovične večine navzočih članov, za sklep o spremembi pravil je dve tretjini navzočih članov, za razpust kluba je potrebna navzočnost vsaj polovico rednih članov in od teh morata vsaj dve tretjini glasovati za razpust. Volitve se vrše po listkih. Z dviganjem rok le tedaj, če se izjavi za to nad-polovična večina navzočih članov. Samo glasovanje o razpustu se mera vsekakor vršiti z listki. Volijo se vsi odborniki skupno. Odbor se sestavi na prvi seji, ki jo skliče najstarejši odbornik tekom 8 dni. b) Odbor. Odbor sestoji iz predsed-riipa, podpredsednika, tajnika, blagajnika, načelnika, tehničnega odbora, gospodarja in iz dveh odbornikov. Od bor je sklepčen, ako je navzočih 5 odbornikov. Sklepa se z navadno večino glasov. Odbor sprejema člane in jih izključuje na predlog razsodišči, izvršuje sklepe občnega zbora, upravlja društveno premoženje, sklicuje občne zbore in skrbi za klubove prireditve. Klub zastopa na zunaj predsednik, če je ta zadržan, pa podpredsednik. Vse klubove listine in objave podpisujeta predsednik in tajnik odnosno v denarnih zadevah blagajnik. c) Tehnični odbor. Sestoji iz načelnika, ki ga voli občni zbor in iz vodij posameznih športnih in družabnih odsekov, in skrbi za tehnično izpeljavo prireditev. Njegov načelnik je član klubo-vega odbora. VI. Preglednika. Preglednika računov smeta pregledati račune, kadar se jima zdi potrebno. Morata pa to storiti pred rednim občnim zborom in o uspehu poročati na občnem zboru. VII. Razsodišče. Spore, ki nastajajo iz društvenega razmerja, razsoja razsodišče. Vsaka stranka voli v razsodišče po 1 Slana, predsednika in njegovega namestnika pa izvoli redni občni zbor za dobo enega leta. VIII Razpust. Klub preneha, kadar to sklene občni zbor, ali če ga oblast razpusti. IX. Klubovo premoženje. Če klub preneha, upravlja premoženje župni urad pri sv. Petru v Ljubljani toliko časa, dokler se v župniji ne ustanovi društvo z enakim namenom. Ako se to ne zgodi v teku treh let, pripade društveno premoženje Šentpeterski Eli-zabetni in Vincencijevi konferenci v enakih delih. Če bi tudi teh konferenc ne bilo, pa Škofijskemu društvu za varstvo sirot, ki naj ga uporabi za zanemarjeno mladino v šentpeterski župniji. V Ljubljani, 16. julija 1925. U. br. 8926. Pričujočim pravilom ne ugovarjam. V Ljubljani, dne 31. julija 1930. Veliki župan ljubljanske oblasti. Načelnik: L. S. Kremenšek m. p. Veliki župan ljubljanske oblasti. O p o m b a. Društva, ki žele osnovati slične športne odseke, naj se poslužijo gornjih pravil, katere naj prikroje svojim razmeram primerno. Društvo sv. Vojteha med Slovaki. Društvo sv. Vojteha je ob svojem jubileju na 25 krajih odkrilo spominske plošče katoliškim slovaškim pesnikom, pisateljem in narodnim buditeljem. S tem je z dejanji dokazalo neosnovanost trditve slovaških protestantov, da so bili pred vojno dobri narodnjaki samo protestanti. Slavnosti ob odkritju plošč so pa nudile tudi lepo priliko za dviganje narodne zavesti in za širjenje društvenih knjig. Spolok sv. Vojtecha je hotel tudi vsemu svetu pokazati slovaško samobitnost. V znamenitih Trenčanskih Toplicah so bile za to slovesnosti v tem večjem stilu. Presenetil je posebno ogromen sprevod narodnih noš in pa slovaški narodni običaji. Vrhunec so dosegle slavnosti v Ru-žomberku v prvi polovici avgusta, torej prav v dobi budimpeštanskih prireditev. Deset tisoči so prihiteli poslušat poročila, ki so pokazala razveseljiv napredek društva sv. Vojteha. Letošnje leto je pristopilo do 1. julija, ko se še glavne slavnosti niso niti začele, že 11.635 novih članov, tako da se je do tega dne povzpelo število članstva na 83.976. Tiskarna sv. Vojteha je v tem letu izdala 340 knjig v 1,943.000 izvodih. Jubilejni dar članov je dosegel 320.000 Kč ali 540.000 Din. Društvo sv. Vojteha se ne zadovoljuje samo z delovanjem med ljudstvom. Pritegniti hoče tudi izobraženstvo in mu dati priliko za udejstvovanje. Osno- vala je Literarno-znanstveni odsek, ki naj dopolni delovanje Slovaške Matice. Četudi jo je osnoval kat. škof Štefan Moyses, vendar Slovaška Matica kot vsenarodna ustanova ne more v literaturi in vedi posebno poudarjati katoliških načel, ker bi si sicer odbila protestante. To vrzel bi izpolnjeval Lite-rarno-znanstveni odsek. Ameriški katoliški Slovaki so mu postavili trdne finančne temelje s kraljevskim darom 2 milijona 14.000 Kč. Domači rodoljubi so dodali 253.000 Kč. Tako je ustvarjena glavnica, ki prinaša letno skoraj četrt milijona Kč ali nad 400.000 Din obresti v znanstvene in literarne svrhe. Literarno-znanstveni odsek ima že preko 80 delovnih članov, ki so dovolj močna garancija uspeha. Prosvetna zveza v Ljublj am Jubilejna medalja knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Ob priliki 80 letnice rojstva knezoškofa ljubljanskega je naš mojster me-daljer prof. Anton Sever dovršil nadvse dobro uspelo portretno medaljo Prevzvi-šenega. Medalja nosi napis knezoškofo-vega izreka, jubilejni letnici, njegov grb in lastnoročni podpis jubilanta. Medalja je iz brona in ima 30 cm v premeru. Prosvetna Zveza vabi vse častilce našega prevzvišenega jubilanta, da se odzovejo subskripciji ter naročijo to krasno umetniško spominsko medaljo, ki naj bi krasila sleherni doni. Medalja iz brona velja 800 Din, montirana na marmor 1200 Din. Prosimo, da pošljete pri naročilu polovico vsote, a ostanek pri prejemu medalje. Prosvetnim društvom v vednost. Kraljevska banska uprava je poslala Prosvetni Zvezi v Ljubljani sledeči odlok: Na prošnjo z dne 29. 4. 1930, štev. 4227, glede plačevanja 50% banovinske doklade k državni taksi po tar. post 99a, točka 2. zakona o taksah se pojasnjuje. Od prireditve, organizirane po društvih, ki uživa ugodnost znižane takse po tar. post. 99 a, t. 2. na 10%, se bano-vinska doklada že ipso-lege ne pobira, ker uredba o banovinskih davščinah predvideva to doklado le pri onih prireditvah, od katerih se plačuje 20% državna taksa. Prosvetna zveza bo tudi letos nudila svojim članicam vsak mesec nekaj dostojnih filmov, predvsem kulturnih. Za mesec oktober smo naročili film »Doživljaji princa Ahmeda«, s katerim bodo zlasti otroci imeli veselje. Za ta mesec upamo dobiti tudi film »Kralj Kraljev«, ker ga po deželi še niso videli. Ta film je najboljši iz Jezusovega življenja, kar smo jih imeli dosedaj priliko videti. Nimamo pa Je odgovora, če nam ga bodo mogli za ves mesec rezervirati. V novembru bomo imeli film »Nuri«, ekspedicijski film iz Vzhodne Indije, ki nam slika šege in navade tamošnjih prebivalcev. Za ta mesec imamo tudi film »Čebelica Maja« pripravljen. Za december smo prosili tudi za dva kulturna filma namreč: »Fidži otočje« in »V deželi zlatega solnca«. 66 vestnIk prosvetnih zvez. 1930 Poleg omenjenih filmov bomo skušali dobiti še kake dostojne, lepe filme, ki niso kulturni, ampak bodo služili razvedrilu in zabavi. Preden filme dobimo pošljemo tudi letos na društva okrožnico z navedbo pogojev za prevzem filma. Občni zbor Prosvetne zveze bo v četrtek dne 23. oktobra 1930 v Beli dvorani hotela Union. Občni z