Leto LX1X. ŠL 243 LftfUlaaa, petek 9. aktatra 10* Ccsa Din !•- B^^^ ^^^^H ^H^p ^^l ^^^^H ^^H ^H ^|^^7 ^^H^^H ^^H ^^H ^H ^^H^^H ^^H^^J ^^^^F BEEH^ iznaja visak dan popotttne, ucvsemJi oeđao* w prumjc*. — mama 80 pecn vrst & Dm 2, do 100 vrst A Dio &A0, od ioo ao boo vzat 4 Dm & roeji inaentt petit vrsta Otn «.-. Popust po dogovora, tnaeratm tlavefc poeebej. — >Slar«n«lct Narod« relja mefleteo v Jugoslaviji tMn 12- ea tm»»*in*lifO Dtn 25- Rokoptrt » a« vraćaj UREDNIŠTVO Dl OPRAVNIATVO LJUBLJANA. Kaaftim nlla* ttev. ft. Telefon: 81-22. Sl-tt. S1-S4. tt-25 ta Sl-36 Podrolotci: MARIBOR 8UaMm«yer)ev» 8b — NOVO MESTO, izubijan* kj» «. telefon ft. 20. — CELJB: oeiJftJDD uredništvo: Strossmayer}eva uUca 1, telefon dl. t>6; podružnica. upomv«: K*»i^"*"»e ulio* 3. telefon *t_ l&O. — JESENICE; Ob kolodvoru l'Ji Fofttna lumnllnica ▼ Ljubljani *t. 10.351. Međnarodna diplomacija tnrzlično na delu: Okrog novega Lokarna Slabi izgledi za uspeh nove lokarnske konference -~ Belgija je napravila s proglasitvijo sva je nevtralnosti veliko zmedo, iz katere sedaj ilčejo izhodi London, žS. oktobra, b. Diplomatski ra-z-govori za sklervitev novela Lokarna se za kulisami me-dnarodmega docajonja naiialju-j^jo z vso marljivostjo in previdnostjo. Problem* ki se v teh raz^ovorih postavlja, je poizkus uredit ve pnrenskega vp rasan ja na osnovi novela sporazuma velesri v obli* ki nekakšnega zarHidnega pakt*. Na tem ^olju pa ■=<> se v 7ndnjcm osmi pojavili novi momenti, hi sicer novo belgijsko st.ili-ftce. nemški odgovor na Fdenovo povabilo in zadržanjp Itelij-c. k.ir je prav te dn'\ tvorbo predmrt i?rn?nire;-'rncf ministrskih posvetovanj. Ki verjetn^. da hi bilo že n,i tcj seji t*"' šio db končnih i>-.11o>.itev. ker bi to niti ne odeovarjalo tradiciji an^leskr politike, ki ie glede skrajnih ^--Jln~it?v /-cio predvidiva in pusti rajši času. da sam uredi a.ku'ttKi međnarodna vprnšanja. V splošnem v tuka jšnjih poltičnih krogih sodijo, da so izgledi na uspeh nameravane konference pe" til Iokarnskih volesil v zadnjem č«su ne-■primerno majjjši, kakor so bili rt. pr. pred beJtJijs-leiTn korekom, ki je povzrocil precej zmede. Govor Leopolda III so zdi tukajšnjim kromom sicer bolj n-otranjepoliticna kot diplomatska za deva Belgije. vendar sicer nih-če ne prikriva, do se je z belgijskim korakom pojavilo tuđi n-ekaj načelnih in /cio delikatnih vprašanj, ki so v nepor sredni zvezi z nadaJjnjIm potekom poga-jajij glede sklenitve zApa-dnega pakta. Na dlarH je namreo, da je nekaj Čisto drugega skfleniti tm>v dogovor na podlaci meds^boj-mih jamste\- o vzajemni pomoči in spet nekaj čisto drugega, se sele pogajiati o novih pokojih, ki pa so za sedanje obveznike v toliko neTodni, ker zahieva ena. izmed strank zase sicer popome garancije, se pa istoC-3'sno brani, da bi ji'h tuđi sama pre- vzela nepram drugim podpisnikom pojjod" bc. Osnovna vpraSanja, Navzlic i.ntenzi\*ni izmenjavi mis.li med Londonom in Brusljem so n. pr. še vedno Berlinski dogovor med Nemčijo in Italijo Rim in Berlin bosta nastopila enotno v vseh mednarodnih vprašanjilt Berlin. 2.*i. oktobra. A A. Italijanski zuna-Tiji minister Hano je d^>po!dne nadaljeval razgovore z Ncurathom. Ob 13. je bil na obedu pri min. predsedniku generalu Cn-ringu; nakar je obiskal letalsko ministrstvo. Zvečer je bil v ttalijanskem poslaništvu velik sprejem. Rim, 23. oktobra AA. Tukaj **» Jirijo vf*t), da «> s*^ ber*in«ki ra7^rovr»ri \Tioli okoli teh tock: 1. ne sklene s*» nit■ vnjaški pakt ali pa Tojuski sporazum kakr^neko't vrste. ? Berlin in Rirn ho>mrijet da *e naj odstrani slehermi vpliv Rusije na n«. to lokarnsko pogodbo. (V Obe držaTi bosta sklen*'i sporazum o ^ospod&rskein delo r Podunavja. Do &edaj *;e še ni govorilo o priznanjii itarijaniSkega cecarstva v Abesinjji od strani nanu^kp ^de. Govori 6e. da bo grof Ciano imel v nedeljo ve^iik povor. v katerem #ae bo obrnil na javno mnenje -peejra f^vpsta. Po padcu Madrida naj bi izpregovorila ženeva Tam naj se odloži, ali bodo evropske države priznale režim generala Franca Pariz, 21:1. oktobra, o. N':i s-oji pnrl.-vnirn tarnega oibora za znmanjc* z^ideve so sno-^•i raspravljali o stallšču, k.i ga nauierava franeoska vlada zauzeti v prime.ru, če bi se uporniki pola^tili Madrida. Poslanec I>e Kerillis je zastavi! zunanjemu ministru Oelb^su \-prašjuije, ali bo frarucoslca vlada po morebitnem padcu Madrida priznala režim generala Franea. Delbos je bil glede na to ^rašanje zelo rezerviran in je odgovoril, da bodo zato odločilne ra^ne okoli^čune, ki bodo nastopile v da-nem trenutku. Menil je, da bo francos'a vlada sledila zgledu ostalih držav. Vseka-]kor hi bilo 5e prezgodaj govoriti o tem In dajati izjave, na katere bi bila kasneje vlada »olikor toliko vezana. Po njegovem mnenju se to \FpraŠanje ne tiće toliko Krancije kakor v celoti vse Evrope in bi ga bilo zaradi teg^a resiti v okviru Društva narodov. Franci ja se bo tuđi potrudila, da bodo meritorne odločitve o tej za devi padle v ženevi, ki lahko edina prevzaine moralno odgovornost za tako odločitev. Madrid, 2'3. oktobra. AA. Reuterjev dopisnik poroča: Na odsekih, ki sem jili vče-raj obiskal na fronti pri Signenci, sever-novzhodno od Madrida, ni bilo posebne de-lavnosti. Vladne čete z najve^jo naglico utrjujejo frvoje položaje, da bi zaSditile obrambo Madrida. Kopljejo jarke, ki so zaSčiteni z bodičastimi žicami. Časopisi so objavili proglas vsem niozem, ki lahKo upo-rabljajo orožje ali pa pontiagajo pri utrje-jpvanju mesta, da naj se takoj prijavijo pristojnim oblastem. Pariz, 23. oktobra. AA. Poročajo iz Saint Jean de Luza, da je v Barcelono priSk> 750 članov rdeče milice iz Penaroje. Ker miliČ-niki iz vseh strani še prihajajo, se zelo boje, kako bo mesto moglo vse te ljudi pre-življati. Berlin, 23. oktobra. AA. DNB. poroda iz Saint Jean de Luza: Skupina poslancev je madridski vladi predlagala, da naj se da j pokrajini Valenciji isti avtonomni statut, S kakor je bil že izglaaovan za Baake. Ta ■ predlog bo sprejet na eni izmed prihodnjih sej parlamenta. Novi španski poslanik pri Rooseveltu Washington, 23. oktobra, b. De lo* Rio* novi španskd poelanik v ^V'ashingtoaiu,, je danes izročil predsedniku RooeevolJtu po-verilna prsma madridske vkbde. PosJanik je v svojem nagovoru indirektno namdgmil tuđi na sedanjo državljiarasiko vojno v Spa-niji, ko je dejal: »Moje špansko srce muči vpad tu je sile na naših tleh. NemSki odgovor lordu Plymouthu London, 23. oktobra, b. Nemška vlada je i/-ročila predsedniku stalnega komiteja za kontrolo nevmešavanja v span«ike zadeve noto, v kateri zavzefma stališe na znane obtožbe madridske vlade giede dozde\Tiega doba vijanja orožja špartflkim upornikom. N^mvija /^vmč.i te obtožbe kot neresnične. ol¥*n«*m p:\ obtožtije v svoji noti sovjeteko vlado in priloga dokumente, iz katerih s** daj^ jns;»o razbrati vse sovjetske krsitve sporazimia o nevmršavanju. Bttrett kongres franeoskih rađikalov Pariz, 23. oktobra. AA. DNB: Popoldan-ska seja radikalnega kongresa v Biarritzu je potekla zek> burno. Nemir se je začel že pri otvorftvi kongresa in tuđi med govorom Daladiera so se nemiri nadaljevali. Del kongresa je pozdravil otvoritev kongresa s komunističnim pozdravom, to je 3 stasnjeno pestjo. Nato pa je desno krilo kongresa odgovorilo a fašističnim pozdravom. SliSali ao se vzkliki: >2ivijo de la Rocque!< Nemir Je bil tolik, da je Dala-đier moral prekiniti svoj govor in zaprositi elane kongresa, da naj bodo mirni in disciplinirani. Toda vzklikanje se je nadalje-vaJo. Daladier je moral prekiniti kongres i za nekaj minut in to med svojim pozdrav- j nim govorom. J nerešena naslednja važna vprašanja: 1. V koHko bi bil dopuščen polet franeoskih Iti aaiglcških letaJ preko belgijskega ozemlja v primeru, da bi bđla Belgija sama napade-na? 2. Ali bi se Belgija v pritneru, da Nemčija napede Francijo in pri tem krši bel£*ijsko ne^^tradnoM, ipso facto postavila •aa. stTan Franci ie in njenih zaveznikov, ali bi bilo treba sele začeti v ta namen po-gajanja, dočim bi sovraznlk žc stal na bel-gijskern ozemlju? In fcončno tretje vpraša-nje: Kakšno bi bilo stališče Belgije v pri-meru, do mnenju an^lešlrih krogov tri osnovna vprašanja. ki >ih je trebi razčistiti, $c preden bj se Francij«a in Anglija znabiti odloćile. da pod-pro tud i sedanje izpTctne-njeno belgijsko staMšče. Pa tud-i nemško in italiiansbo stališče potrebujeta Je polno raz-čiSČenj, preden bo motioče reci. da so pri pravi jalni diplomatski rezgovari že v toliko dozoreli, da je mogoče fiksirati datum nameravane konference lokarjiskih siJ. Zato se v angleških političnih kro^ih pojtavlja v zvezi s temi razgovori precejšen pesimr^em. Edi-no upa-irjf*. dasi tuđi to prikrito ?. veliko skepso. polama jo Angleži v potek berlinskih razgo-votov srofa Ciana, katerim se utcgt>c p^>-srečiti najti okvir z^ rešitev vseh \-nsecih vprasanj med štiritni zai>adnimi vclesila-mi, kar bi roogk> pomeniti pr\*i korak k pocnnrjenju Evrope. Dunajska konferenca v novembra Budimpešta, 23. oktobra. KA, //tmanji minister Kanva je izjavi], da bo dunajska Lonferenca med 1. in 15. decembrom. Kdaj bo Oaranyi skupaj s K.anyo odpotnval v Rirn, še ni doloćeno. Sclunidt pojde spet v Rim Berlin, 23. oktobra, b. »Berliner T:»#e-blatt< doznava, da se bo avstrijski zuna-nji minister dr. Schanidt ta-voj po konća,-ni dunajski konferenci držav rimskega bloka še enkrat podal v Rim. da se ofici-etoo sestane z italijanskimi odgovornim i krogi. čsl9 in podrobnosti tega obiaka pa nišo Se dolocene. Tajnik FIS-e demisioniral zaradi Planice? Na protest JZSS zaradi postojanja FIS-e ie ve&&G ni odgovora r^edavno je d«=aiiisijoniral ^en-eralni tajnik F15 gr. Smith-Kiliand zaradi preobr«menje-nosti z drugimi pcsli- Demisija je prišla docela nepricakovano in je v pmu^arfskem svetu zhiuiila sploSno rK>^orno^t zla*ti zato, ker }p. bil komaj v februar ju kongres in takrat o Killandov; demisiji ni bilo niti govora. Nemški listi poevečajo ostavki posebno pažnjo in jo spravljajo v zve^o 7. zadnjo planisko fpkmo in pa s protestom JZf>S proti nesklađnemu pogtopanju FIS-e. Killand je namreč kot grlavni tajnik naj-bolj prizadet. On je ba tišti, ki je obve*til prireditelje planiske t-ekme, da FIS ni^ga polagoma svoj višeik. V splošnem poteka brez večjih in-cident-ov in se vrši v znamenju volilnifo govorov obefe javnih kandidatov: demokrata Rooeevelta in republikanca Lando-na, dasi so vložene še tri drugo kandidat«e liste (mrioTijptičn.i. socialistična m komu- nistična), Vceraj je txi prišlo do prvega večjega volilnega incidenta. Neki mlado-letni Rooseveltov prigtaš je po^nal proti avtoraobilu. v katerem »© je peljal na vo-lilno zborovanj« republikanski kandidat Landon, stekleaico, ki je povzničila sicn prrcej škodf\ I^andorui s:unega pa ni za«lr la. dasi so mnogi drohei razbiti šiif1 7.1*»to-li tuđi v nj^ov nhni. Anglija kupuje letala v Ameriki Domaće tvornice ne morejo dovolj naglo dobaviti potrebno število letal London, 23. oktobra, o. Letaisko mini-strstvo je sklenilo naročiti večje število vojnih letal turli v Ameriku ker &e je pokazalo, da anjrlešk.i industrija ni sposobna graditi »proti U>lik^nosti naročiti letala tuđi v inozemstvu. V to Kvrho sr žf1 sfvlnj vršijo pokajanja z ameriško tovarno Turtis VV'rig-h & Martin, ki naj bi dobavila An^liji dvo-motorna napadalua letala. zgrajena delno po ameriških delno po anj^ieških nadrtih. Ta namira an^rleske vlade je rzzvala re-!*en spor meci letal*1*im ministrom in an-?lf*^kim avtomobnskiiTi rnda^hnjcem lorcktm Nutfildom. Spor ima tuđi še dnigo ooadj^. Nuffild je pri^el ot*tro na?|norovati tijdi an-gleškejnu mobilizacija komu nacrtu in &+* je postavil na stališče. da načTti. ki j5h ima letalsko mLnistrstvo za prLnier morehitne mobilizacije, nimajo nobenega praktičnoga pomena. Vladi ]«• na zadnji seji, na katero so povabili tihi i njega, predla^ral. naj kupi neki moderni letalski tip Ln prevzainf* gradnjo takih lctaJ. Skrbel bi. da bo većino na ra^polajro zadostno število rezervnih apa-ratov. PristaJ pa je delno tuđi na to, da bi se doloČeno .število aparatov uvo-zilo tuđi iz Ameriko. 2e na spji viade sta «e NuffiM in letaJeki minister hndo sporekla. Sedaj »e je V66 spor preneeel na parlamentarna tla in kakor kažu. bo že od početka novela zaeedanja spodnje zbornir-p vloženm v tej ladevi preoejšnje število interpelacij, tako akr č-^opt^ue .i^nac jr m pio^«-S&nd« so na*i Ijodje vlužili po skoraj vs«*ii »beiuah v dru\>ki bauo.iui s»\i>jo kandidat-ne lis>t^ iu pojdejo ia njr v lK»rim i ua^iiu-žeajem «n tnemo, kA jo %\»\v sauio »iTa \ dobro »tvar. Na>exani *'tz\*\\ Ha>»e, br«»z >?a.k«* podjiorp ort-i se np poslužit svoj«* Tolilue pravice. \ iakonu j<* /~aJAni*<*na U praviea, ki je ne snu* kratiti in (»mei^vati nihec. Zato nou^lrašno in hrabro na volite! Pokažimo, da so tuilt v najt*'/jih raiiuerah zavedanio svojih pravie. Pokažinio. da }♦» aani lezeče na te-ni, l»'ni, sposobni, za splo.-siii bla-gor vneti moijp, ki jiin je pri stmi vinu) !»la-ginja in naprp«lek ^>ojih *oo!^iin«»v. ZaUi borno v ne«leljo gIas°>aJi santo xa on** L:«tet na katerih so zhranj ntoije tak»«e kaJko>o«tit niožji«, ki na iu ilajejo po etvaji prfteklosii i» po svojem dosezanjem de'ovanja po>na Jaih-»tro. da bodo aaše ohtine vx>dili v dahu japoslovrn^ke^a patriotizma. *o<-ia!nr prav*f-iioSfi, poliiirne t<»leranco in pi dane?* ne imeli \eh tei.iv s Hrvati. Srl>&ki narod bi bil kompaktnejši in h\ predstavi jal verju mof, kakor jo predstavlja »lane**. Mesto Ve. like Srbij© smo dohilj Jusfoslavijo. S t«»m *« hoteli napraviti ktMnprom'm inoj srl^kini in hrvatskim nacionaUiiin idealom, toda Hrkati nočejo te sinteze. Stvarno lormitle za reš'-ter hrrjitskega v prazan ja ?« dosed,««| wi nthfe predloži1. Po vsem Soder &e zdL da smo na pofu, da doMtno neko posebno >br-vatsko poravnavo<. Ta poravnava tu* imela svoje posledire. Tro>l»a bo istocasn« pr«>gla-siti — Veliko Srbijo. Ona bo morala ob^o/^a-ti TS« naift ozeniljp. r.iirn banovinske Hrvatske. Ker se Srbi v Baniji solidariziralo » Hrvati, je postala njih n«oda za Srbijo indiferentna«. * Tako pi§e »Balkant^ ki se *a «iri*r n« ume smatrati za p\>>ebno re^n ^st, vendar pa *e zdi, da ima njegova vest vendar'e nok« re*no oiadje. !Se pač v vsem v nmw,a\ na rase pred desotimi 'eti! Toibe proti nadšHofu dr. šariću Sarajerski uadskof dr. ^arić je »v^jeea«-ne poslal Vat kanu porof;1©, v katerem j© ialil gvardijana fraDfi^kan«ikoga samoMana t Zenici, načelnika ministrstva pravde, od-đelek za ve^e dr. Avpuština t^fiifca. ki je tuđi franfj&kan in narodnega poslanra Milana B"»ića, To porofilo je prišlo v javno^l in imenovani trije £o&podje ^o vložili proti nadskofu tožbo radi k'evete in žaljenja fa. sti. Kor sta gvardijan in dr. Cieić duhovnika, jo nailškof izposlova', da je Vatikan obe. ma ufcazal, fin m*»ranavi porora oJugoslavenski liste, g'asi'o JRZ ia Ikv*uo, in pravi: Na tej razpravi je prišlo tuđi dr. fi^ić. sevod« na velik pritisk, nklonil pove'ja iz Rima. Ostala je potem samo se- ena tožba — narodnoga po. klanca Milana Božifa. Njo«;ov zastopnik ilr. Juririć je zahteval. da mora tožonec dr. *a-ri^ oSebno pritf k obravnavi, nakar jo nad-škofov lagovornik ^tavil pred I o^, da ^o za obravnavo izk'jufi javn(»^t. Svoj predio^ je utemelje ral s tem, da jo kato'iika cerkov od države primana rajoiliiica in ni dopu&tn>», da hi bila javnost po«lrobno pouf^ua o stva-reh, ki se nanasajo nn po^lo>anjo me«l vor-skini i dostojanstvenik* in njihovim poplavar-jeni. Dr. Jnrifi^ *e je izrokol proti temu predlogu. Iijavil je med drugim; Interesi jame Tarnasti zahtevajo javu'»-t razprave. Y nasprotja z o»tal>mi versfcimi knozi, krli-zira dr. šarir s svojega stališa vse do^odke naieita politirne^a življenja. Potrebno j«*. da se vidi. s kakšno ohi^ktivno>tj<» on \t% dc^a. Ako on dokaže inkrinvriirano frd:ti#« bo iišel iz tepa procesa kot triiimlator. Ako pa loh trditev no dokaže, naj !>o tako hra-ber. da bo prevztl odfovornost za njo ne aamo pnnl »o^H^om marTeo tudj pred vs<» jaTno«t)o. Sodnik Ivani«ović je o!iravnavo t tretJUt odgodi I na nedolof^n fas. O pr/>d« 1©*» • izkljnritri javnosti bo ^otlnik oiHo^il na pr• hodntf ntzpravi. Sorzna poročiia. INOZEMSKE BORZF Curili, 23. oktobra. Beograd 10, Pari« 20.226, London 21.285, New York 435.125, Bruserj 73.275, Milan 22.925, Am.4erdam 234.75, BerHn 175, I>unaj 75, Praga 15.4e* &chlos» ta Fl ■■#§€»* I Marta Eggerth ČaroblUZVOkf I KiHO Union, tel. M'Žl paui Hartmana ta Georg AJek—der Smučarske prireditve letošnje sezone Manjka}«* slcer Se nekatere prljave, glavne prireditve so pa že določene Ljubica, 23. oktobra. JZSS je že sestavil spored ttnučarslUh prirodiiev letošnje sezone. Manjkajo sicer še prijave nekaterih klubov gorenjskegn, Ijubljanskega in mariborskega podsaveza, kakor tuđi Beograda in Sarajeva, venđar «> glavu« im riđijvažnej^e prireditve že znane. To velja zlasti za drevno prvenstvo, ka je bilo v pretekli sezoni zaradi zimske olimpijade in slabe zime zelo okrnjeno in se Alpska komb nacija sploh ni mo^la vfiiti. Kakor larvi, je tu-di lelos določen Mrkopalj za pozorišče prvenstva v alpski kombinaciji, ki je U*tos m/pisano mednarodno, kar bo nemalo povećalo zairiruvost. Za klasično kombinacijo j« doloeeu termin 23. wi 24. januar ja, ni pa se doioćcn kraj. Navajamo vse priredilve, v koldkjor jih >e savez sprejel- 23. oktobra: cross-countrv rrj RožnUcu (Reka). 8. novembra: mlndinski gozdni tek (Ko-rotan, cross-countrv na Slemenu (Zagreb-iki podsavez.) 15. novembra: meldubsk-i cross-country na Rožnjku (Ljubljana). 22. novembra: Gozdni tek v txeh katc-gorijah (lldrija). 29. novembra: gozdni tek za juniorje in senior je (Korotan) 1. ck> 27. decembra: amuške patruljne tCikme jjrafiforjev v Samobors-kem po^orju (Grafičar, Zagreb). 26. decembra: medklubska skak^Jrui tekma na Pokljuki (Ljubljajia). oivoriUv skakalmce pri Sv. Anj (Trži*č). 3. j«inuarja: tekma za deco osnovnih ui mešjanskih šol (Keka), mladin-ska k'asična kombinaciju (Celje). mKitjinska -telnia v toku (Ilirija), kkibske tektne ZZSP (Zagreb). 6. januarja: klubski dan. obvezen za vse ktube: v Ljubljani tek in skoki (Ljubljana), v Ljubi jon-i ali Planici (Ilirija), klub-&ko prvenstvo (Reka), v Slo-venjamdcu (KZSP). v TrŽ!Ču (TržiOj, v Celju (Celje), v Beogradu smuk in slalom (JTK), na Skrađskem vrhu v tehu (HPD). 7. do 9. januar ja: prvenstvo SPD Beograd in cncdklubska tekma BZSP na Ko-paoniku. 10. jdđiu;iirja: alpska kombinacija (GZSP), klubskiO prvenstvo v alpski kombinaciji (Tržič). medk'ubskti skakalna tekma na Mos-tecu flii v Planici (Ilirija), mcdklubski smuk in slalom na Golem vrhu in damska propagandna tekma (Reka), smuk in sla-lccn na Slemenu (HPD, Zagreb). 16. in 17. januar ja: dr?«vno prvenstvo v alpski kombinaciji v Mrkopalju v prire-ditvi ZZSP (mednarodno prvenstvo). prvenstva LZSP v klasični kombinaciji ▼ j Zagorju (SPD, Zagorje). 23. in 24. januarja: državno prvenstvo v klasični kombirsociji. 24 janoarj-a: smuški tek (HPD Skrad in HPD Runolist), alpski tek ZSO-SPD v Crni. 31. januarja: skakalne tekms v Celju. podsavez^e ska.kalne tel nie v LzvedM ZSO-SPD Prevalje. smuik; tek KZSP. prvenstvo Zagreba na Slemenu (Hask). slalom Celj'j:Zajreb v Celju 2. februar ja: medklubski smuk z Ribni-ško koče (KZSP). 7. fčbruarja: štafetna tekma na S'emenu (HPD Runolist), srednješolski slalom za pokal Ilirije na Golem brdu a^i Zelenici (Tl;r;ja). 14 februaria: medklubska tekma z Urš-lje ćore (Guštđtfij), prvenstvo ZZSP v smuku na Velikcm dolu, prvenstvo Samo-borskega tjorovjn, prvenstvo Gorskecja ko-tarja in otvoritev skakđlnice v De'nicah (IIPD Risnjak). 21. fcbm.irja: slalom tekme ob 25-letnici Mar*thona (Zagreb). 2-S. februar ja: medklubski smuk na Zelenici za pc*kal Glanzmann & Gassner (Trži^f), skakalna tekmn za »Rovđnov me-m«>ri-riJ« (Ljubljana). 7. marca: ^0 km tek na Pokl'uki (Ljubljana), patniljni tok v Planici (Ilirija). 19. marca: podsavezni Fmuk in s'alom KZSP in pokalna tekmđ (ZSO-SPD Mež> c.i). 28. in 29. marca: med^Uib^ki smuk ^n slalom na LJnanjci (Ljubljena). 4 aprila: Tri^lavski din kot mednnrod-mi tekrna. 19. apriLi: medklubski slalom na Zelenici za p.okmsJcel". «^ože Kranjc zvedai šel© iz ii* ttkov, da je določen za predavaialja na pirveui VHČtTii, «»o je aa hitro rako pdločii in podal }>o«Jikia licem v procitorih roetkvracije »Zvez-tle* pregled našega solske^a iu i^vaa5ol«ke^ ga »«uovajija (x>d naslovom >Zapo«litev iu kako *i puiiiaKdmu v iivljenjuc, boli je šo'a, življenje pa je življenje. V £o!ah teče znanoet po ^trugah, ki jiii doloČa iiL-ni iuičrt in do|K>kiju!ejo praviioiki, kdor I »a je zapu^iii pro=itore d-jl^t-ih poslopij, ta uoče v v«r;j»e ukovane znanosti in suhega noutka, teinveč sočnih življanjskih resnic. Ni treba ftoudarjati, da h'oriio solo trije; star-ši, dijaki in ueiteLji. Starši. ki evo je oliroke ])ošiljajo v žo^ke klopi, ki jim onwgocijo toajo borbo /a obstanak, dijaki in mladi ljui-je, ki £6 v njih pojavi ja mladost z veo £vojo polno^tjo in nazaduje učrtelji, ki morajo prediii^vuio snov vliti v nUade glave, obe-nem pa nadzirati, da ek>l$ko ž^vjenje teče tako, kot to zahtevajo ^ŠoUke odredbe. Ce bi ti trlje mogli Sode lova ti roko v raki. da bi fctarši z učitelji tvorili nekako idealno ekupno*t pri \*zgoji in na drugi etranU Če bi profesor |X>znaJ v^akega svojega dijaka do dna, mu bil pr-jatelj, oče in vzgojiteij, obe-neuu pa bi dijak v njem videl ekyveka, ki se ni u lahko v v&em zaupa. bi ne bilo treba tožitj o nepopolno^i pouka, o aovrastvu di-jakov in pritoževanju profeSorjev, kajti iol» ska vzgoja bi dVose^la «voj nameti: SoLa bi u^tvarjaia človeka__ne abiolvenU. Toda lemu ni tako. dola stoji nakako oo strani. Vee odredbe in pravilnika govore o formalnih etvareh. o *novi, o disciplini, rodih. obnašanju Hd.; obenemi eo Sofeke ^obe pre-napolnjene, manjka ufeih modi. te* dijaka je zajet s k>lciktnii urami in učitelji se ne more. tuđi ce bi ee hotel, poglobiti 2 vea-kini ii'jakom posebej m mora zato vm« gle, dati kot enake osebnoeti, po j^U Šabloni, opirajoč se le na 6uho beeedo paragrafa, zaradi čeear seveda nastane trenje in poča-6i prepad med vzgojit&ljem in vzgajancem-starši pa poteru presojajo ospeh *z zelene knjižice, kl jo prinada uČenec dotnov. Drnppi vzrok. večjo tposobnoet inoaemcev, pa je natoo odprrrili mmo s i8Un orofr* jem: to J« • *po*ot»ac*t}o. Clovek t ilrli«-nju toliko volja. koUkor zna. In ce lola da* je premalo, ker več dati a« more, fa treba nađoknadHl 000, kar manjka* e privatnim delom z oĆonjem je^ikov. ••foanianjom no* vih izsledkov, z razširj«raj|jeni znanja v ««eb panogah. kajti zahtevati oravico ima I« oni, ki je uprav&en po tej lahtevi. Kako na] si pomagaino ▼ življenju? V življenju smaguiemo • Miinoeaveetjo. Toda človek ie družabno bilje, voi »mo odvi«ii drug od drugega, poHnnemik ne pomeni niC, le v orjfaniiaciji jo človek močan. Organizacija, kj bi nje filonl biM v«i afaPolvenU, ima mnoge le neohitene vidike Organizacija lahko ustvari ono, cetar ftola danas ne more. Organizacija iwii bi že eedaj gojila stik x oblfiJcovalei Sol in jih r»rir»ravljaia na ntihovo kacnejle Iflanotvo. Organizacija bi lahko da jala ioH brezposelne, ki bi I«hko } instruirali uffenco in uč>nke. kajti mnogo instruktorjev je potrebnih. Organ'zacija bi lahko povredovalii službe, gojila st^k med starši in Solo. med delodaialei in de^ojemal- t ri, m?d znhtevami zapečenih in zakonom. Tako bi šola. euhopama 5ola nenadoma dobila *=t'k z življenjem. Iz nif bi pr'hajaH fiamozave^tni, l>orbe zmožni ljudje, ki V>i z mirnim očevom pogledali žMjenju v obraz. šola, življenje in organizacije Otvoritveno predavanje DruStva absolventov državne trgovske sole Ko pa priđe čas in ee dijak poslovi od £ole ter stopi v široki svet. se mu odpro ot-i. \'&e. kar je gledal do&edaj, je b-lo maj-hno, preprosio in skoro otročje. Zdaj vidi življenje v drugačni luci.* Današnja gospo-darć]ca struktura, boji med e?vetovniuii nazori, boj za obstautsk. kriza, vojna p^iiioza, vse to nenadoma etoji pred mladini fcJove-Jcom, ki osiraii *>b v^ein tem iji neaadouia spozna, da mora po»«a4i zxei. močan in *>a* inozavesteu, ce se hoće koeati v boju za *voj ob^toj. \' tem poreda v©s truden douia. bo je ve© dan pisarii proinje za službe, je" kakor brez opore, kot bi bil sam na veem ii-rokem evetu. Abeolventom vseh nažih Sol, ne £amo tr^ovđkih, je ed^a misel kruh. Ko pa priđe prvič do ti^tesa trenutka, ko pres-Lopi prag pitsaroe. banke, trgovine, je zanj koncan en del življenja. Većina mi^Ii, da je e tem dosegla visek v avojem življenju, zato postane mans^kdo apatieen za vse brez&kJben napram ^ebi, z vsom zadovoljen. To pa iii prav, kajti eedaj ee sele prićenja borba in £ tem vz^o^a ^auiega «ebe. Po«lavi tna stvar v žJvijenju je organizacija, preko katere je n>ogoče zašc*titi večjo ^kupno^t ia porsamezji^ka. Že zgoraj omenjena struktura danainje človeške družbe nujno nosi e fieboj najgroz* nejšo pojavo; brezpo^elnost. Strokovno iz-obnažen človek bo iekal zapoelitve najpreje tam. za kamor se je pripravijaL Ab^oivent trgovske ^e torej v trtrov&kem podjetju. Toda od tieoč jih je le nakaj de^etin. ki fii pribore tako meeto, kj bodo v njem fttaU, ustvari li družino in jo preživi j ali. Većina B« bori ob majhnih plaćah Premnogi pa sploh ne najdejo uiest, otoede doma. toiijo in po-Časi omabujejo. tetočasno p« po nai4i ttgo-viiuih, tova mah in podjetiih eedi mnogo ljudi, ki nišo na&i dri^rvljani. Pa tuđi mnogi, ki nvmajo. kakor pravimo, kva-^fitacije za ta mesta. Dva vrroka «ta za U>: ali jih drži na tneetih Sovinizem in privatno osebni ras* loRi ali pa njih sposotmost Prvi vzrok f9 lahko odpraviti. če etoji za zahtevo: v eloven* aka podjetja sk>veavStke ljudi 1 trdna orjraaJ-zacija, ki vodi učence v v«eh podvzemih. skupno nastopa rn javno iznaša •roje lahte ve. Organizacija je mo2. Delav«tvo je doee-gk> del svojih pravic Samo z organizacijo. Ljubi Bartol na zadnji poti Ljubljana, 23. oktobra. Izpred mrtvašnice za Zaloški cesti se je pomikal vCeraj ob 14 na pokopaližCe k Sv, Krilu turoben sprevod velike množice onih, ki so spremili na zadnji poti mlađega junačka iz Drage, Ljubija Bartola. Želja, da bi poclval v domaći zemlji, se mu ni izpolnila. Ljubljana je pa lepo počastila spomin malega dečka, ki je zrtvovaJ sebe, da je rešil straJšne nesreće ue samo domače marveč vso revno domačo vas V žalnem sprevodu je bilo zlasti lepo zastopano naše gasilstvo, saj je pokojni deček umri kot žrtev vse uničujoćega ognja. Ljubija Bartola pa je spremila na zadnji poti, poleg ostalega občinstva tuđi šoUka mladina z učitelji x Rudnika, Most ter grluhonemni-nice. Zlasti velike je bilo mater, ki jih je žrtev otroka granila globoko v srce. Takoj za kiižem ao nosili uslužbenei po-grebnega zavoda velik venec. poklonjen pokojnemu dečku na grrob od ljubljanskih novinarjev, za belo krsto pa so stopali skrušeni starci ter fetevilni udeleženci iz Ločkega potoka in kočevekih vaši. Ob otl-prtem grobu na pokopališču je spregovo-ril v srce segrajoee bosede vojni invalid g. PleSa. ki je zakliučil svoi govor z želio, da bodi L.iubijeva ?rtev svetal zeried Ijubezni do staršev in sočloveka. Soiznih oe» so se razhajali liudje in rade volie žrtvovali skromen prispevek za odpomoč >>edni Bar-tolovi družini, kl je ostala b*-ez strehe in bren s\'ojega najdražjega člana. Napravite red! Ljubljana. 23. oktobra. Stanovalci Dolenjake ceste imamo do Rudnika oziroma do gostilne Zebal tuđi hodnik za pešce. Oglejte si ta hodnik ali pa pojdite enkrat na izprehod po tem za pešce namenjenem hodniku. Nasproti in za vami bo drvelo vse polno ko!esarjev In mle-karlc z vozički, srečali boste tuđi ljudi, ki vozijo suhe vejo z gotovca. Ako tem lju-dem reče te, da morajo voziti po cesti, jih boste pač slišali in to najraje psovke, ki se tu ne dajo ponoviti. Ako se jim pa ne umaknete, slišite ravnotako brutalne psovke. Ako se vam pa slučajno kolesar za par pedl ogne, vas poškropi, ker se ob stran! odteka voda In blato. Bili so že primerl, da bi Jih kmalu ražen nesramnega ojsmerja-nja še par po glavi dobil. Ti divjaki pa vozijo zvečer brez vsake luči. Na Izprehođ vzemite tuđi otroke, pa boste te ljudi vide-li. kako so brezobziml. Pred voino so bile table z napisom »Vožnja. Ježa in kolesarjenje atrogo prepovedano«. ProsiTno pristojne oblasti, da tem div-Jakom kratkomalo zabranilo po peSpoti kolesariti, krSilce nai pa strogo kaznuje-jo, denar nabran za to, naj gre v fond za vzdrževanje Dolen?ske ceste eventuelno za tlakovanje hodnika, ker se bo zelo veliko denaria nabrale Vsi stanovalci Dolenjske ceste borno pa oblasti zelo hvaležnl. Za novo založbo slovenske pesmi Ljubljana^ 23. oktobra-V Času, ko je skoraj docela ohromela slovenska UBvirna produkcija v leposlovju. v ša većji meri pa v glaabi — tu vlada mi-lonepopolno mrtvilo—vituni, kose nepre-računljivi okua naše slovenske ja\-nosti usodno privaja tuji hrani in zametava domačo proizvodnjo kot manj vredno. v čemer jo hote ali nehote podpirajo, ražen častnih izjem. skoraj vs« edicije, se Je odločdl ^Učiteljski pevski zbor — Emil Ad&mič« v bodočem upravnem letu lzdaja-ti v lastni založbi doslej fie neobjavljene slovenske skladbe. V poStev bodo vzeti predvsem mešani, moški in mladinski zbori, ki bodo zaradi raznovrstne pestre. vedno na umetniSki viSini atojefte vsebine dostop-nt tako izvežbanim kakor tuđi preprostlm zborom vseh ka te eo rij v meatu in ba va»1. Ker so pa s tako založbo zvezan« veliki atroški, m je uprava morala odločiti da bo izvedla založbo edino takrat. će bo do-volj prednaroenikov. Nedavno se ie zbor že pismeno obrnil na vsp pevski zbore in ljubitelje izvime slovenske pesmi s pro§-n.1o, naj se na edfci.ie naroCe Znač^lno sa nas je, dm ao se na ta poziv oglasili reci in piši — trite, se t°h eden pa je bil Iz savske banovine. Kako nai si r&ztolmači-mo, da se na en i strani veđno In vedno ponavlja jo pritožbe o poman *kanju nov^h pesmi. na drugri stran! pa ni prave volje. da bi vsi slrunaj podprli stremi 1en->a po ir-boljSanju? Cena Je flovolj ntzka: cena ene strani pa bi rnnlnln en dinar. Ta prvt zv**zek je materijal *e pripravljen. IzSla bi E- Ada.-mi§a >KraajWeev JuriV !n »Godd« na 12 strmneh v meJani zasedbi. ZavedajoC se svojega kulturne^ pev-skec^a poslanstva in soodgovornost? pri razvoju slovenske zborovne in mlafffnsice p"l«»-be, se shor ie enkrat obrafta. na vse. ki jim je naša pesem mila., da se natoče nii ediciio do 31. oktobra na naslov »ITĆi telioki pevski ihor Emil AđamH!«. Frmn-CiSkanska uUca 10. S tem pozivom pa. zbor Aif^^^Ja vsmko odgovornost ako bi m ran ne pomalo lt> pomm svoje kultura« nalog« msa arnam ELarodom. Upa, pa »atrdno, da mm bo mad naHml duiernimi delavd v mestllfc In na podatalju naiei kadet zavednih, potrtvo-valmh ia tesobam Časa kljubujocln, odjo-čilnlb In maumnih ljudi, kl bodo ob pod-porl svoje družine, ki ljubi naso pasem, le-tej r*maf" da vatane iz predalov naiin shladateljev, da at kot živa krt prelije skoal telo našega, pesem ljubecegs. naroda. Kaš€ gledalisče DRAMA Petak 23.: ob 15. Prvs legija. Dijaika predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota 24.; Za narodov blajor. Izven. Zni- Žane cene. Nedelji 25.: ob 15. Firentinski »lamnik. Tz-ven. Cene od 20 D-in nav^dol, ob 20. Ko-njeniSka patroLa. Izven. Cene od 2*2 Din navzdol. • Nedelja v drami. Ob 15. uri bodo ponovili Lablcheovo izj<*irio zabavno komedijo »Florentinski tlaainikc kot protlstavo po znižanih cenah. Lov za nad omesti! om za izgubljeni slaninik tvoii glavno vgebino ij?re. Kajrazlienejše zapreke in zamotane situacije ilajcjo mnoije prilike za smeh. Režiser inj. Stupica. Ob 20. uri bodo ponovili vojno dramo CeSkega pUatelja Langerja »Ko-njeuiška patrola«. V njej je prikazana po-žrtvovalnost tovarištva meti osmimi lejrio-narjL ki preživljajo o^kroženi od govražni-ka vee strahote obl^anccv. Delo je zre-žiral Bratko Kreft. Vreljnjo znižane cene. OPERA Petek 23.; -aprto. Sobota '24.: Pod to ćoro zeleno. . Izven. Nede'ja 2o.; ob 15. V&sola vdova. Izven. Ob 20. Plee v ma«kan. Izven. 24. oktobra v solioto, bodo peli v operi melodijorno revijalno oj>€reto »Pod to goro zeleno*. Komponist Jara Beneš je pod-črtAl nenavadno po«rcčeni libreto z živiml, jako lepimi šiagerjL Sodelujejo: Zupevčcv-va, Poličeva. Smerkolova, Gor»ki. Peček, Župan. Frelih Dirigent: dr. Svara. reiigem Vera Bala tko va k. g. Cene so znižane. — 0b 20. ponove Leharjevo znano in splošno priljubljeno opereto »Vesela vdovac z Gjun Lrjenac-Gavellovo in Gorskim v glavnih vlojra. Leharjeva jrlnsba. sočna in zanosna se druži z efektnim dejanjem. ter daje vse-m soflelujočtm priliko, da se uvelja-vijo na najl^pši način. Dirigent: Niko štri-tof. Ob 20. uri bodo pHi Verdijevo opero ^Plee v maskah«. Delo je doseglo poč ^iav živ-ne je že nekako 400 glav enotne sivorjave paeane, ostale pa &o 6^ mešane. Iz teo potrebnih, tem se pa morda nasmehne varljiva Fortuna ob prihodnji priliki. Mi jim to iz srca želimo. Z Jesenie __ Lfet za listom pada. Po kratki bolcz- ni je v sredo v 65. letu starosti na Javor-niku preaiinul g. Valentin Me«ec varilec v v valjarni KID na Jesenicah. Pokojnu ki je delai pri podjetju polnib 39 let. je veliko pretrpel pri svojem težkero pokliču. Zapu-šča vdovo in otroke. ki bo pa že priskrbljeni. V Četrtek zjutraj pa je po dolirotrajni rirteini v 78. letu na Jesenicah p'emmu] ^. ftok Klinar. vpakojenec bratovike sklad-nice. Pokojni je dela4 pri tovarni KID kot žebljar okoli -W) let, dokler ni bil teta 1931 upokojen. Bodi ofrema za«!ufni«na delav-cema ohranjen tep spomin. težko priiade-thn preostalim na?U? ?toV>ko s^Žalje. — Predavanje o Spltiberjfih. V sredo zvečer se je vržilo v Sokoiskem dotuu to-pet predavanje, ki je bilo 7elo dobro ob-Ukano Predaval je univerrHetni docent g. dr. Oskar Heym o ivoj^m potovanju po i SpitztvM-inh. P ^tevi'niTTii in JepiTO* ^kioptlP j nimi sl'kami iutm je pre^log?! pokmjin^ I dolge ume. ko o pomoli vtoaja solnoe ter tipfSne pokft|fne v1eo1ceg& eevenu pred-veean pa mlive In ledenike. Ia ivo]* tepa in pot&Caa. Irvajanja je tel živalmo odobni-vanje hv^ietnih po?Iuftalcev. — £ivah*n cestni promet. Spričo živahna gradbene tezone. ki i« ba> v taduj-m ta su zarzela oajvečji ol«*tg je vozni promet na glavnih ceetah iiroilno fivahen. Ćele kolone TO20V, obloženih • kanu-njom, prs kom gramo'/om avli l<*s*nm, se poen: ka jo po «*.«»-stali, vme* pa : :di voiovi, nrUoieui 6 polj-skkni prid«Uti in drvnii, kl j:h kuietje dtv valajo v mefito, — Volllna borba na viška. Skupine, ki kandidirajo v otein«4ci xnc*top. »o ratvilo >ilno agitacijo. Večer za vc^Tom prirejnjo ihode in seslanke. ki so lcpo obibkaui. Veo reklaaine deske so p>!ne lepaKov in lota-kov. pa tuđi po ograjaJh. zidov'h Wi cestah je pohm lepakov in letakov v^eh »kupiti, barv, velikosti in i>Kik. KOLEDAR l>ano»: Petek, Jii. uktoUra katoliv-ani: ,Tn-11 ez Kapifltran. Živka. DANA6NJE PRIREDITVE Kiuo 31aliCa; Konfeti. ZKD: Fra«quita oh 14.15 v Matici. K-no Ideal; Križarji. Kiuo S'oga: ZlaLi kodreki. (Shirley Tetm-ple). Kino Lnit*n: Čarobni zvoki iMarta Eg-«erth). Kino Mo»te: »Tiralica« in >BUxliiicac. Kiflo Kodeljevo; >KatJa< in »Vrag uh ko» nju<. Sokol diska; predavanje dipl. agr. g. J*ni-nkka o or^aniiaciji knvetijs^kesja obrata in go«{K>darskt»i;a naorta eleile na krizo ob '20. Predavanje ruskepa noviuarja SolonjevifA ob 20. v veli];i dvorani hotela Tivoli (Na fem »Ioni sovjetiika v^ada). Prirodoslovno društvo: predavanje dr. ini. KoČevarja o tekstilnih *unovwiah Jugoslavije ob 18. v prefiavarnirj krtrnijfikeffa in-»tiluta univprze DEŽURNE LEKARNB Danes; Dr. P-ccoli. Tyr*eva ct^La 6, HoCe-var. Cek>v5ka rf^ta 62, Gartu*. Mo«te. Za-loška. Iz Celja —c »Za narodov tttagort v celjskom gted&-|Jšiu. Me*tno gledališče v Celju bo priredit v petek 30. t." ni. ob 20. proslavo 601&tniee rojBtva največiega sloven*kega pikate-ja Ivm-na Caokarja. Po slavno^tni be«edi prof. Franceta Koblerja iz Ljubljane bo Ijubijaii-eka drauia uprizorila Čankarjevo komedijo »Za narodv bla^ort. Predstava je za abon-ma. NTeatx>nenti dobijo \vtopnice v pre oeeb, posredovan) ie bilo izvršenih 6e-tvero. odpotovalo je 11, odpadle »o 4 o^ebo. Dne 20. t. m- je oetalo v evklend 414 bra^-poeelnih (Ii37 mo&kih in 177 ienak) naeproti 391 (223 moSkim in 168 žen^kam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 2 ©evl.jar*ka pomoćnika in hlapca, po 1 einajLer štedikiLkov za Cačak in Lesosbru^ar, 9 »lužkiiij, po 3 a1" vilje in nataJtarice, 2 kmecki deikH in per« fektna orožjii^ka kuharica. —c 2rt»© ne*rer. V torek 00 je 33letni hlapec FelUcs Podbev^ek v Celju pri ceplje-nju dry vsekal tako moćno v ievi palec, da so mu n& morali v boLnici odrezati. Pri pad-cu s] je 34ietni delavec Stefan Pepelnuk iz Pečovmika pri Celju v ponedeljek zk>mii desno kljuonico. 81etn.l de^avdev «in Mirko Kralj iz Oretia jwi Humu ob Sotli pa v to-rek desno roko. V torek je pri del u padlo žeieoo na ldletnega kovažkega vajenca Emila Knola v Zrecah pri Konji^ah in mu zmečkalo levi palec. Ko ie 261etnj poeeelni-kov ^in Oakar F^trid h Bratkovca pri Selih koraikal v eredo okrog 12.46 po cesti proti Podčefcrtku, ga je dve minuti pred Podčetrt* kom dohitel neki avtoniobil. zadol vanj in ga povozU. Fistric je dobil pretres moiga^ nov in »i je tudj ;x>škodc>val rebra. Pone-srečeaici ®e zdravijo v celjeki bolnici. __c Stre'bka družina v Celju obvešča cvoje elane in prijatelje strelskega sporta, da j© nagradno ^treljanje v^ak petek od 20. in vBaioo nedeljo od 9. dopoldne dalje v Ce'j-skem domu. —c Mestno poglavarstvo w Celju opozar-ja hižne posećtnike in la^taike motornih vo-zil, da &o 1. L m. zapadU v platilo najeuiu ninski vinar in kanalska pri*stojt>hia za le* lošaie zadnje oetr^etje, vodar^na i-n 6te\TiiJia za drugo poiietje ter tretji obrok davsčine na mutorna vozala. Stranke se pozivajo. da plačajo ^apadle obroke pri meelai blagajni celjski zane=*ljivo do 10. novembra. Po preteku teaa roka se bodo računale 6^/« zamudiie or>re«ti. PLačil* r>a, ki txxJo po preteku šestih tednov od dneva dospek»ti »»zostaLa, bodo izterjana z izvrši. —c Predavanje o CeškoslovaAki a sfcikam* bo priredilo iia predvečer čaškoslovažkc^a naro Nabavljalnib uidrug državnih usluibencev g. Milo* Stibler. Sklenjeno je bilo ustanoviti jugoslovenski-bolgar&ki la-vod, ki bo Imel v glaAiem dve nalogi in sicer prouCevali gospodarske prilike pri nas Ln v Bolgariji v svrho gospodarskoga zbli-žanja med obama državama in proučavati možnost uetanavljanja skupnih gospodarskih podjetij — Dr. Lojze Kuralt, sobozdravnlk Ura-Ijevskega doma. Zn^ni beograjaki Bpecia-list za bokzni sob in ust Ljubij.-inčan dr. Lojze Kuralt je imenovan zn zobozdravni-<*m •*-^.—vskega doma. I>r. Kurnlt leci ž** od leta 1920 vse Cl a no kraljevskoga doma. Dvakrat j«1 bil pa lv pozvan v Bukarošto kjer je lečtt člane runumbkega kraljev gke-^a doma. — Iz carinike »tužbe. Prometna ftt.t cwi ora v Piuju je razpi^ano službeno me*-to banov-u-ekega ^ei«tarja in sicer- na banovinski re^ti II. reda, $L 258 na od'eku Trbegovci —Most-je— Pacinje—Domova od km 5000 do 1O.IMV). Pro«?ilci za to niesto niorato jy pomuti po-L'"ie iz i*l 2. uredbe a slu/.hen'-b razrn^rjih ,;rz. cestarjev iu njih pre.iemkih in ne smejo biti rn*a;»i od 23 in ne ««tarejši od "O let La»tnoročno pi»ane prošnje je treba vlazi ti najkaoneje do 1. decembra pri ere&kem re^tnem odboru v PUiju, — Diplomirana je bila danes na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz gr-m-mistične skupine g-dč. Erna Lechle.tner, bivša pred-sednica »Doma visokošoik* v Ljubljani. Čestitamo! — Naša mesta, trgi, vaši in sela monijn ti-kmovati meo več Vodnikov-cev, to se pravi več prijateljev lepe donia-<■>.- knjiiro. Po številu Članov Vodu kove družbe v posameznih krnjih meri javn Bt prosvetni razvoj, duhovno rnt«! dotični kra-jt-v. Tekoči teden bo allooilen! Ne dovoli. <1a bi Tvoja rojsrnn občhia zaostajala za drugimi manj^imi! Takoj be volani v Vodnikovo družbo! — 80-letnica nestorja hr\*at^klh ntninar-Jev. Včeraj je pra.znovaJ znarn hrvatski publicist in književnik Martin Lovrenće-vić 80-letnico rojstva. P Inih 60 let delu-jo slavljenec kot publiest in lcujiževnik. K!jub visoki starosti je še Izredno fll ln njegov spomin je tako bister. da mu pra-vijo prijatelji ^^živ leksikon«. Nedavno je pris^stvoval proslava 300-letnlce varaždinske gimnazije, kjer je študiral. 2e kot ju- rist v Zagrebu Je prtvajal Tursmjtva 1» Do»toj«vakega, posnej« j« pa aodtlo?*! pri mnogih Ustih. Bil je tuđi glavni urednik >Doma i 8vijeta.« — Na*» deleg«oijft ■« prometni komfe-rcncl v Nizzi. Sredi novembra bo v Nisi mednarodaa konferenca sa vozni red to* vornih vlakov v mednarodnem prometu. Nado državo boata zastopaia na njl vlšji svetnik ln šet odseka sa redne vožnje ▼ generalni direkciji državnih železnie Mirko VuletiĆ ter rvetnik in referent generame direkcije državnih teleznic Alekaanđer Pavlović. Fino Kodelfevo TeL Jl-6a Danes in jutri ob 20. DVOJNI SPORED: K A T J A SZOKE SZAKAIJL in VRAG NA KONJU GEORGE O'BRIEN — Prepovedana prodaja neporabljenUi taksnih zn&mk. Zadnje čaše se je dogajalo, da so ponekod ponujali pooblaSčenim pro-dajalcem drobno prodajo neporabljene taksne znamke. Oblasti opozarjajo prebi-valstvo, da je to po § 42 zakona o taksah prepovedano in da zapadejo prodaja!ei de-narni globi. Neporabljene taksne znamke Be smejo samo zamenjati. — Zbolj^anjo železniikejra prometa s Sušakom. Na konferenci za mednarodne železniške vozne rede in direktne vagone v Montreauxu je bilo sklenjeno. da ostanejo prihodnje leto v veljavi isti vozni redi. Paft Bfl bo pa zbolišal železn'Ski promet s SuSa-kom. Prihodnio leto bo vozil vsako soboto na SuSak poseben turistični vlak iz ĆeSko-slovaške. Novost bo v prihodnji sezoni, da boJo turstični vlakt vozali tuđi s Su Sa ka na Ceškoslovaško. EMako bo urejen turi-Btični promet tuđi z Avstrijo. — Težka teleziifftka nesreća v Subotict. Včeraj zlutrai se je pripetila v Subotict težka železrrška nesreća. Tovorni vlak je zpvozil v voz kmeta Marka HamrM*lića. Lo-komotva je voz razVlg. Hampelićevega sina. Stienana ie vršila na naaiD kler ie obleža.1 te?ko ram'en nie°fov oče star 62 let. je prlšel pod kolesi in obl^žal mrtev. Koniem se pa ni nič zeoriiio. ker so se od-trgali !n pravof^5io o^s^^ciii. — O-»fot 4.000 slu^a^elje^- n« za°rreb-S^cm \"Sru'tiltS^u. L.eto= na za^r^h^k' uni-verzi ne boljko sli'šateliev k.o druga leta v z'/mskih seme^trih. Vzrok 1a v tem. da del absolviranih visokošolcev ne more dobiti službe in pa da let os štufie^tje pri vpisu nišo dobili olajšav glede plačevanja šoLnine v obrokih. Letos je treba v-?e pri-stejbine plaćati takot, ker j*- tuđi un'ver-za za-šla v denarne stis e. S^deč po d^se-đanjean v-pirovanju, bo imela zL'metnost;< se Imenuje list. stanov-5-ko glasilo, aterega je pričelo izdajati društvo slov. likovnih umetnikov in je prva številka že :z5!a. Ob-ega 16 bogato ilustriranih strani s zanimivimi prtsipevki na5ih umetnl ov iz tu in inozemstva. Lju-bteljl likovne umctno;.ti bodo list preseli te ^Tii p3 pošti. Dnevnik! in rvije ga dobe v recenzijo Seg-ajte po >Uraebo3t!s; in priporoćajte jo še drugim S te»r. bo-ste vršili pr-'važno propagandno delo me:! na* šimljud^tv m v procvlt liko ne umftr.o-sti na domaćih tleh List iziđu Stirikrat na leto. Cena posameznemu izvodu je 10 D:n Celotna naro^nina je 40 Din.Cer a na finem papirju je 15 Din posameznemu iz- ■trasi* otfefo potrclmietc! Tlidl odeje dobite pri „Mamttf »tetura" fc. d. trgovina, ks Vm teli boi)*e poatreftt Mestel trg 17. vodu; celoletna narotetna je 60 Din. Kdoc ae teli naroćiti na »Umetiv^sU, naJ apo reći po dopisnici na oaalov: Uprav« lista »UmetDosU, Ljubljana, Goeposvetaka 13. — Riaarmlci tečaj aa mizsvrje, ki ga priredi Zavod za pospesevanje obrta Zbora-c« TOI v Ljubljani, se pricne novembra. Pri-juve je poslaU do 27. oktobra 1.1. neposredno na Zbornico TOI v Ljubljani. — Ne* grob. Na Vnaaiskeui |e umri včeraj eplo&no znani in priljubljeni po*astn4k g. Antoo Zorko pogreb bo iutri ob 10. » poklne oa domate pokopajtdee. Bodi mu labka zemlja, težko prizadetim »vo>c«nj nafte iskreno »ožaJie' ^ Vrt me, Vremenaka napoved pravi da bo precej staino io ne oltko toplejie vre-me. Včeraj je oekoiiko deievalo v Beogradu in Skoplju. NajvJ5ja temperatura j« znašala v Zagrebu, Beogradu in Splitu 15, v S oplju 14, v Mariboru 13, v Sarajevu 9, v Ljubljani 8.4. Davi je kazal barome-ter ▼ Ljubljani 766.2 mm, temperatura je znaSala 5.2. — Denar akradla oćeru in pobeg^Ha x ||ub kom. VeUko senzacijo je vtbudila v Karlovcu vest, da je mlada in lepa Pavla Pozderac ukradla svoj: mu očotu 11.000 Din in hranilno knjiiico in pobegmila a svojim ljubckom, 20-letnim bresposelnim privatnim uradnikom Petrom Radojćevi* ćem. Oče sumi, da ga je bf-i okradla na prigovarjanje svojega ljubck«, s katerim je imela te dolgo ljubavno rasmerje. — Lažni knjitevnlk pod Idju^m- V Sla-vonskem Brodu so aretirali Utnega knji-tevnika Vladimirja Madjara, ki se je v gimnaziji predstavljal profeaorjem kot književnik in jim ponujal knjigo. VTadim'r-ja Jurfiiča »Kako so umirali krvatski knji-tevnicic. Mož Je imel pri sebi tud* diplomo VTadimirja Jurcifta. Sam Je po pokliču trgovski pomoćnik iz Zagreba. — UbJ*aV»o m je sam prijavit V sredo ge je v Beogradu pri javn policiji Boi dar Jocić. ki ie v soboto zveter sred* ulice ubil svoio 1-lubico TTedv'go Ochsenhofer. Svoj zločin je odkrito prznal sagovaria te pa, da je ubil Hedvigo iz Hubosumnosti. — ITstreifen med l*^k-»n»eiii komce. V vaši 2až'na blizu Siska so pri kmetu Stjepanu Zlarču v sređo zvečer l^kmlt koru-zo. Na ličkajiie ie priSel tuđi 33-letn! pre-možni sesed Mato MaroviĆ. ledel je pri okmi in naerkrat je po*il itrel Mark-»v*ć 1e krknil in se z*ruđ'l. Kmet^e ao mu pri* »kobili na pomofi. a btl je te mrtev. Strel je oplazil tuđi blizu n prlpelfali v k**nilntco v Mi-trovici bivSepa ravnatelja be^gr* ^ske »Kovn^cec M'Vvola B^Skovi'Hi. ki Ie Wl ob-soien zaradi nonare^ania N) dln^rs1-^ ko-vanepv na "»A let ^ob^^e. pa mu je kas**ci-% ZTif**!ft kf»jsen na 1? let V Tittrov'Ško ko.9m»in*co so nHneliaH tu'il rtrusreera -Hma-ka te afere bivSe^a kni'irovodin »Kovni-cee Kreto Gjorgjevlća, ki je bil obsojen na šest let. Iz Lfnbifane —lj Popratila na ftelernlA' i progi. V zrvezi s popravili telezniske proge in dviganj em ttrnlc, je odredila uprava železni-ake direkcije v Ljubliani za nekaj dni za-pero železiiiškega prelaza na G^aposvetski cesti. Prelaz je bil dva dn! zaprt za vt?ak vozni promet, ražen za električno zelez-nic:, pešci so pa lan o bodili ćez progo. Vozovi, avtomobtli in avtobusi so morali voziti za Bežigradom, danes pa je Goopo-svetaka cesta tuJi preko prelaza cdprta za vozni promet. —lj &'£en»»kega gozđa sa Rotnlkom ne posečajo famo ot> čajni aprenajalcl. mar-več so gori "d jutra do večera tuđi pridni nabiralci koštanja, aočim so gobarji le U-o^tali. še već pa je revnih nabirakev auh- ^jadi, iflstfk in otrok. kl prlđto tnmfr gsd subih vej. LastaiU gosdnin parcel revetev n* preganjajo ki jfcoa rade volje dovoljujejo, da ođnaaajo skramie butare sutUjadi is go*ia, ker bi aicer odpadki gnili po UttL Poleg teh revnih nabiral-eev sufaljađi Pa aahajajo v goad tuđi drv-jaki, ki s vandalako naslado lomijo mlada dreveaa in veje na većjih drevesih. Tem pa bi te kasalo stopiti na pr«U ln jih po-ućiti, da ne gr« ljućem deiaU ikode. —lj TeJ*vadal Uimfi sa •drasle ta ofr*-ke. N« mnogs vpr«aai>|s glede teh tekr vadnih toćajev. o katerih smo le poroć«4i, oam vodstvo tečaje* poftilj« naslednje pojasnilo: Za odrasle se vrle te£aji vsak to-rek, ćetrfek in sobo**, * rečernib orah, poćenii od 6. ure dalje. Tečaji so naraenje* ni v5cm. kd i majo veselje do telova4be, ki so potrebni »istecnatićoega g banja, ali pa ki od t«lovadbe priČAkujejo boljšo tel.sno *iržo, shujiacje. okrepitev a Li druge koristi. Tcćaji za odrasle se vrše v telovadnici očifeljiiča. Resljeva eesta. Prijave bi pojasnila ob navedenih dneh istotacn. Tclcr vadni tečaj i za otroke pa se vrše vsak po-Qedolj«k in petek popoldne, počen&i od 2. ure dalje v telov»dnici na realki, Vegova ulica Sprejemajo »e o*|-oci od 3. leta jrta-rostt naprej. TVča-je vodijo stnokovnjaJci po modernih metodah. V«i tečaji pa so pod nadzorstvom drž. higi>ensk©ga zavoda. —lj Vecernl tr?ov»k| te^aj na Chr!»to-fov«tn oćnem zavado. Domobranska 15: Pouk prične v poned^ljek 26 okt bra. Informacije in prijave vsak dan, tuđi do 7. ure zvećer. Poufiujejo se tuđi poaamez.ii predmetL —lj Uprav-a Hubedov© tupe opozarja vsa včlanjeaa pevoka društva, naj &im-preje poravnajo letno dlanariao, ker župna blagajna potr buje precej&nja denarna sredstva za pnreditev tuptnega koncerta fl. novembra. Obeoom piljite podatke la slike. Uprava. —lj Bazpored prtdobtilne, davka na samce in dav^a. na poslcvnl promet za, leto 1936 je v amLslu ^lesa 131 zakona o neposrednih davkih s doe 8. U. 1029. Ur. list St. 75/26 razgmjen na vpogled dav£-nim zavezancem med običajnim! u radnim i urami v času od 26. oktobra do 2. novembra 1930. pri dav&ai upravi za mašto v Ljubljani, Vodnkov trg St. 5 n. nadstr. je soba St. 12. Da »fini zavezanci boio sa posebej obvešćeai o ugt>tovljeni davini snovi in o odmerjenem davku a plaftilnuni nalogi (obvestila). Proti viAini davćne osnove in odmerjeoega đavka se davčni savezanec lahko pritoži v 30 dneh po pre-jemu plaćitnega naloga. Pritoiba se kol-uje z 90 Din. — Otvorltev otro** ega vrtea, Na dr-tavni narodni soli sa Betigradom se pricne pouk v otroakem vrteu dne 26. X 1936. 8taril naj prinosejo s seb:j druJUoske kuji-tiče. —lj Maogi>kratn;ic sa odmero davtčine od prirastka na vrednotu v o oliSu mest-ne obćlne ljubljanska se je dolćil za me* sec april, maj, junij, jullj, avgust in sep-ttinber na 7, za mesec oktober pa na 10. _lj Društvo sa otroiko varMvo in m'a- đlnako skrb za sodnl ekraj Ljubljana Una redni občni »bor dn« 5. novembra ob 18. . uri v r&zpravni dvorani jus cičue palača soba 28. —lj Predavanja v so* ol^kena dorrn v fti*kL Danes b5 ob 20. uri pred a val diplomirani agronom g Jamnik Alojzij o tonxl: Organizacija kmet'jakega obrata in gospodarski nairt z ozirom na krizo. Po predavanju bo predvajanje filma: >Zg dilo se je neke nočl<. —|j Stenografi}©, srrojcp*s, knjfgovd-' etvo in nemfidio itd. se lan' o nauCite v dnevnom ali večernem tečaju na Christo-fovem u&iem zavdu, Domobranska 15. Honorar najnizji. Informacije in prijave vsak dan. V TRGOVINI ; Dama priđe v trgovino in pravi: Rada bi imela lepo pahljačo. - — KakSno pa. gospa? — Tako. ki bi se dobro prilegala mojemu obrazu. — Potem tttkem bi vam pa priporo-čai tele ročno slikane, gospa. IzUtiJe — MtifcUMi 0% 1bhm»— aonenom p:pokkiovu so đoapeli X »*■* ▼ gosU ćlaju at Vrbnika, »prva Ja k—ak\ da bodo odloćili tokmo v «vojo kortat elani 8K Litije, Otvorttronl gol jo zaMl U-tijan Jaacar Silvo, nakar ao teenafilli VrnničanL Nato ao tpet vodiU i 2:1 nasl. Ob koncu igre pa ao domaćini popustiš m temi je bUa nk^oeona m «:» v slabo Litije. TekBoo jo sooil Litijan g- FOip Iz Maribora — Harlborakl ftupaa v Beograda, T# dni bo odpotovai v Beograd mariborakl macini lupan g. dr. Juvan v ladovi nakaterib ko-munairuh vpraftanj, ki morajo biti ao prođ prihotinjo sejo remena. — Mesnice ob nedeljaa amprta. Zdrulo-oje mesarskih m klohasičaiskih mojstrov naznaiija, da bodo v mestu Mariboru in krv jih Studtsnci, Poletje, T^aio. KoSaki, Krčevina in KaronicA ob nedeljah imaars^« la klobaeičarfrke prodajaln« x*fm te cieer priČenSi od 25. ontobcav. — V nadeljo bodo voltve, V v«ej mariborski okolici vlada za ii€v]e!j»ke volitve živahno zanimanje. V'olilve bodo v 23 ob-činah bližnje in r*ko bolnico »o pripeljali b prpolnooiA ra7jnosarjcno glavo 561etnega p< ««f>toika Alojza Zerjava od Sv. Mar je te cvb Pe«nici. Itnenovaneg1* je napadel ljubice njegov«* hčerke Ln mu pri zađe jaj % nožem nli nanj kot 14 ran na glavi. Do naftada je prUlo zsLrtAl o^etove prepovrdi, da bi njego** hčerka poročila 5evljirja. — Ljudska onlveria. Previ pi^lt** v dvorani tukaj^nje LjiKlske univen« odllfioi filozof dr. Teo^lor Litt u Leiptiga o t«ni; Xov pozitivni vidik na svet (upostaiitev svetovnegra prirodne^ra natora.) — Cenena potovanja v Nemčijo. Setn£k% železni.^ka uprava je v gvrho pospeževaaja prometa do konca leta 1937 podaljčala ve-1 javnost z niža ne voinjo na nem&kih ieloi-nicah, ki velja za vbe inoz^vico pri najmanj sedemdnevneim bivanju v Nemčiju Kupon-ske vozne karte sa Netnčijo so veljavne 8 mesece. morajo se pa u odhod ali povratak pred TLiatopom potovanja nabaviti v ofV-cijelni jugoslovanski potni^ki pl^arni »Putnike, kjer tamorejo potnikl nabaviti tadi cenene kliringTnarke. Na ta način je posta^ la NemČija ena n^jbolj cenenih drlav iapa> to van Ja. Vae^infoiroacije in prospekti, tn »ajtaaom. rtffmi a#M»Kn)| ft m+ •iitc|fn rmMupi* pno« k v«iakn niAn m ^ovor lnrvnt leH^ttino^en (MtHIftJt** K4-i}it tci princa«- KnrtKtv Lr^uvcru ir KUfMMJ ' mWm\\ mti mll »M >B »H a!? »M mfl "1 v* »w -* «1 »*f »W 'mM »1*'*' MALI OGLASI Beaeda 50 para. davek Din S.— D—eda 1 Din. davek 8 Din prekilci 2a pismene odgovore fleđe malih oglasov je treba priloaiti ananiko — Popustov sa male o^laae ne priznamo - u- «• i.« half« ua u« ilalf« II« 11» li« UrnTOmUk i|¥ U« M« fa Beaeda 50 para. davek Din S.— D—eda 1 Din. davek 8 Din pre klici 2a pismene odgovore fleđe malih oglasov je treba priloatti ananiko — Popuatov sa male o^laae ne priznamo ^'U» ii« ^»1f« u* tt* U* li* li" y ii» iKfl^lh HvK* jf E. Svrfr naifinejg^ norvHSko BIBJE OLJE la lekam« DE. O. FICOOLIIA V LJUBLJANI at priporoča bleđin in ala* B#«e neverjetno nizkb renab pri PR'\SKER j« Uubliana. Sv. Peu trn c U Tplef oi» WW Suh* drva, premof narbopakac« doMte pri L POCACNOC OREHOVA JBDHCA bela. ft kff H6 Din Or«h prinu> V' kc 2AZ r>rn -?uh*> Mrvr de H^e >0 ks ?90 Oin 'ranro ko »odvor razpoStlja G r>r#»rhl*»r fii»ia ZV* GOSTILNA HVAR Vttk petek utorak« rib« po ti* Mri Pri01» hvarska in vilki vi-ia V>ak '"a*, jorka in mrila •ndMa Točnu po-tre^na S«» pri. ^oro^a >«nn!uk Marko Po^an -ks rf«ta U 3963 VTCfiERJA SPECIJALITETA DIN B\— Petek JANJEVA krsatna čorbast paftul. v Sobota BOSANSKI lonac čutte v omaKi. Nedelja D1UVE£ piManec v paprlkl % tlifinlkj. PonedeJJek, arada in petek BUREK Din 4.— od sira in mesa. Topla in hladna jedila vedno na razpolago, Ćevapčići, ražnlći, pleskavica z AIVAR salato, pečena paprika, goiaž. tržaške vampe i. t. d. RIZLING 4 Din 10.—, belo opolo. silvanec, cvičok. St priporoća OOSTELNA DEIOANO, TTRMVA CESTA ti Narodna tiskarrta LJUBU ANA KNAFUKVA 5 / rmRAHiuu i ml« / nm m / Stran 4 >SLOVEN3K1 NARODc, petek, 23. oktobra 19». §tev. 243 Ključavničar Franc Blaž kot đohtar in eksekutor Za neverfetno drzae sleparije oteofen na dve leti ia pol robije — Blaiev stroškovnik spravil kmeta Bevca na beraSko palico Ljubljana. 23. oktobru. 36 let stari kljuciivručar Irane Bla/ ki mu je obtožnica oiitala zločinstvo obrto-ma izvršenih prevar. zločinstvo ponarcja-nja Iistin, tatvitio m utajo, je pr še: shbc volje ~i£ Icazniln.c-' v jetniškem dresu Ke-.no in rcsi&nir.: no i« od^ovarja! na vpra&inja dr/avnegd to/ilc«i dr. Fellacher-ja. Sodni-ki. državni tožiiec in publika se jvt \y$\) n>j£li vzdržati srneha k i s > B';r ževe žr4vc pripovcdoviile. kaku su padlo v mreže tegu pokiicnc'4a m nenav^dno prstk-vne^a sdt-parja. Kljub vesc cmhj r*\/.~ pola/enju med obravnavo se človek ni mAae] sprićo t:ikeqa sleparja uhranili mi-sh. da je naše p»Kk'/clsk;,t ljudstvu vj vedno zelo kihkoverno. lahkuniseluo. [\\-.\-iev branilac ex offo dr. Luik se je \ m ■>-jem p!i»d-^ajcjii da taknU te ran-; na n išem ndrodnem tolesu; Ijudje so zbe^aiv. ne verjamejo već pravim dohtarjjm. ne plavim trgovcem, ne pravnu /drov^ikoin ti t* pravim obrtnikom, pad.ijo v roke hi/nirn zakotnim pisačem, slcpar>kim mcše;nrjem rn posrcdovalccm, mazaO.m in šintarj^m ter šušinar iLUi. BLAZEVA KARIJERA I>O DOHTAR.IA Ula/ je slok, visok plavolus fant / uroctnisko n.-izaj počesaipimi. dolgmii !as-rni in pristri/cniiTri svctl'imi brkami. N^~ iimvn gotovo ni. saj pozna paragrafe in ffcodne instance, saj je pošilja! svoj m klijentom pozivo in amnestijske ukaze po uradnih prcdpisih, saj je fjrvvoril žrt-v^tn kakor pravi dohtar, rrvorda b^ljš-j kakr>r marsikaterj pravi advokat Vedc-1 je /a vse skrivnosti s<>dnijskeg ftodrvijo je imel ie sam opravk;i zaradi ideparij in tatvin. Presedc! je žc mesoce t jetnlsnici, absoiviral & tem osnovno in srednjo šnlo zločinstva. Zc se je pripravlja! za višjo karijero v tem pokliču, pa ®o ga 22. februarja aretnralj v Podrečju pri njegovi glavni žrtvi kmetu Fraticu Bcvcu, katerega je Blaž s^ra-vil na bera-ško palico. Z od prtim i očmi je prest«jal svoje prejšnje kajnti. Ko je zaipustiil jetri išnico, je toliko pridohil. da si je pnr-pi-sova] sposobnosti za strokovnjafca v pri-Tiivih, zh eksperta t revTzi-jtth m za speci**-hsta za že skore-j jzgtfKljeme pravde, kar t.erih noboden iamed 273 adVokatov ▼ dravski banovini nj sposoben dobH1!. Sodmiki in državni tožrtelj so meniM. da je imcl pvomagača, ki ga noće iadatn, kajti berez rver bi ne mo^el dobiti prave sodntj-ske formukre s pravični pečati. NihsJe se m S4>onr7irl, da je bil Blaž kaznjeiiec, ti je kekor drugi kaanjeneri »pokorno čvstil oikn« ki gJa-dil parkerfe po v^sej justični palaiči. Ker je brihten, |e obene-m gledal v badoč-ruyst in pobasal fornrularje t*a mizak. iih oj>Tomil s prav^nrti stanrpiljkarrri in ph škr\[ ter shranpL Icec je vedel. da bo naj-sjjaineiša dV>Ka njegove knrijere. ki se je »ačcio v kij-uičavnkSarski delavnici na Poljaji^ki cesti, sledila po prc-stan-i ka^ni. Blaževe gladke roke so pn pri<\ale, da že ■ve^ let ni imel opravka s idju^avničaTskirn orodjem, temveć si je utir«! pol v življe-niu 7. »uma svitlim mećpm«. GLAVO DA. ĆE BO PRAVEK) 1ZGUBIL Kmet in posestnik Franc Bevc je izgubi! svojo pravdo s sosedo. zaradi parcele-Pojavil se je dohtar Franc Blaž hi Bcvca prcpričal, da šjje, za advokate, za stroškt pri Stolu sedmorice, z-a fđk^ve v nrinistrstvu. tjiko dol^o mu ie dajal. da je /apravdal svojt* skromno prptno/enje. Prodali so mu vse na družbi Bla/ mu je izvabil okoli lri.tJOO i Din. pa še suhe^-a mesa. kokoši in zdanja je moral privesti, kadar se je pr pe'jjl iz PodreOja v Ljuh!jano k dohtarju RlaJu. Ko jo Hlaž prišel 22. februarja v Podruje še po ^KK) Din z^\ prepis p«rce-le, s<> se pod njim u drla t!a. Arctirali s*> ^a Bl.iž se je ziigovarjal, da \q dohil tni Bevca samo nekaj jurjev in 3 kokoši. Tajil jo. d« ■ je Bcvoa tuđi okradel in mu odnesel uro, verižico, srebrne tolarje in poročna prsiana. Nesrečrii Bevc jt- >voje^»a dohtarja pnpo-rojil nrkemu Z. Antunu i* IMdrečja. ki )e bil obvujt-n v Lrju.bijan; na o mesecev ia-pc'T-a. An'o:u je B >ai rekel. d.-i si da glavo proč. čc ih- bo doscjiel s p« »nočjo svojih /vez z visak'mi os^bami in kot sin vpo-kojeiie^i M.dieua n^dsvc^n.k'i pomilosti-tev. Antun k daial m knleko, /a takse. /,a Ifleforj.skf pr.onVorc Peljal se j<* z B!.*;f» v Zaijrrb S'n. sVovir.k dohiaria FJ!a^a je /nt-sel nad l-"i<»'» T>n Bla/ je pr--ina.1 pred seriafoin sa'no 630 Din Inter-venciie t>-j Stolu scnlniorice in prošnje v miivstrstvu nišo hilc brc? uspeha \!ifon jp nekj^a dne d<'b 1 "U^a len *kt». d.i ie pomili ŠčcTi Isle^a djre mu j»- p;.smonoša prinoc! jviziv rHj sociišćif. da mora takoj n.-istor>:ti rn mosečn.i kđ/ciu sicer qa bo*lo pripcljali v kch> oro^n'ki Tf noziv te bil pris!ci. Tiikri s^o pr:š1o Bl^/cve drzne slepiri;^ na dan. Mcstni ubogi Ženko Ivani je komandira 1 podporo in je tej revi izvabil okoli 50<>0 Om. kat ere si je trdn» za>!u2iid in pnbe-racila. trgovko S. Ivauo v Ljubljani je osleparil kot *davtt>t organ in eksekutor« za. 300 Din. possstniku Kepcu ip zakon-crma F'eterko je i/vabil 1150 Din. ko so kc med seboj pravdati zaradi krave in ded-šCin<;. Poneveril je 2S1 Din. ki mu jih ;c dal Bevc za nekega K. iz Siškc na račun dolga. ponaredil je uradne akte. akt o po-milosrilv!. piJŠtiK1 recepisc. s k«iterim: ie žrtvam doka zov«], da je res odpoSiljal prošnje na vse inslance itd. Kot dodatno obtožbo mu je na razpravi dr/aviT to/ilec naprti! še sTcparrjo v š'-eodu neke M. Tcre-zije. Ici mu je d-^la 300 D»n. Frauc B'až je spr^iel kazen ?>* svoje sk-parijc. ki se jo <*lasila na 2 \p\\ in pol rolvje ter na iz^ubo častnih pravio z,i 3 leta. Oh-ojen \c HM 7a v%c dclvktc. ki mu jjh je nč'tj-la (+»ii>/nica. Sod ščc ic vrrjelo ^rtv^m Rlaž so je pa skuiial uvo1 jnvi'.i pr**d s^dnlki kot žrfrv svojih >rtcv. ćeš Dr'iiaiu b<>do vcrjcli. njetnu ni ne. prio^ šnaio vedno prav. Pratu- Rla/ n.i nik^ii T;r«': dr::;»vn; f'V>»V' «^ ie / -d v»l;il <: sodbo Ie /cna u'avn? B'a/evr / tvc Fnra Bcvl-« je prit spirala Kf*Ve? ic. d» bo dal ■»lavo čp ne bt d: b' pravd«* /a'<» rvtj d* Sldvo! To p(>t Bla/u na ^odivj: šr- ni>*» m :-j*li odrtr/atr Ljlavc Mord;i so p i Bcvče~ va ina'i i/rckli prer*>škc brt-*»dc . . Angleži titrjujejo svoj itnperlf Slterapur ic zdaj tako mcena trdnjava, da bi se izjalovil vsak napad nanj V Singrapiir pošljrjo Angrlrži v kratkeni novo moćno letalsko ixjsaako, da pomnože svojo letalske sile na Daljnem vzhodu. Ta letalska posadka ostane trajno v Sin-gapuru. To je pa samo del ojaćenj, name-njenih za Singapur, kjer imajo Angleži ze-lo važno oporišče svoje oborožene sile na Daljnem vzhodu. Singapur bo vojaško po-stopoma tako izgrajen in utrjen, da bo ena najmočnejših, trdnjav Da svetu. V zadnjih letih so izpopolnili utrdbe okrog me-sta, posadka se je znatno povećala, zlasti mnogro ao poslali Angleži tja lovskih in bombarderskih letal. Tuđi topništvo je bilo ixpopolnjeno In pomnoženo. ago, ela je .Singapur z-iaj tako nio^nrt -n modorna trrlnjava, rla se mora izj;il<»viti vsak nap.i'J nanjo. Nadaljnja etapa utrjovanja anglišk j?a uuperija bo zgraditev velikrga. omrožja le-talskih baz, segajoćega od Mombaasv V Afriki do Port Dar\viixa v Avstraliji. Tuđi v tej verigi naj bi bil Singapur glavno oporišče. Druga važna oporišća bodo Kokosovi otoki, Nicobarv, Maledivy in Sey-cheely. Nicobary stražijo zapadno ustje plovne proge, ob kateri leži Singapur. Ma-ledivy ščitijo zapadno obalo Prednje Indije In skupaj s Colombom na Ceylonu o!> vladujejo pot okrog- njenega južnega koio- Ajigieški strategi so prisodili Singapuru vlogo glavne operacijske baze dveh velikih obrambnih trikotnikov asgleSke sve-tovn« moči. Od teh šega eden od Tihega oceana do Avstralije, drugi pa do Inđij-skega oceana. Koti prvega so Singapur, Honkong in Port Darvvin, drugega pa Hon-kong Singapur in Colombo. Singapur za-gotavlja Angliji zvezo skozi Sueski preliv z Avstralijo in za modernizacijo njegovih utrdb so žrtvovali Angloži nad 10,000.000 funtov šterlingov. Vojaški strokovnjaki tr- na- Letalske baze boco opremljene z veli-kimi let&li za polete na dolgih progah. S tem si bo Anglija zagotovila. premoć v te n dfelu svojega svetovnega im Deri ja. kakor Jo je imela zagotovljeno z vojnim b'-odov-jer-i uo razmaha modernoga ler- "stva An-glczi so prišli do spoznan ja, da svoj" s-«*c- tovTie moči ne boxio mogli obdržati, če se z vs^ rnemo ne lote izgradnje letalstva. In to so takoj sto rili. Milijonov i im r»a n* žal, saj jih imajo dovolj. 20 let od smrti - grofa Stiirgkha \' srbilo jt* minilo J0 let. odkar jo po->(ai taj-tami av>trjjski miflistrski prekrfra hotelu M<'issel & Srhadn Xrtov atentata. Po ohtdu jo stroljal n:n»j od sosodnjo nii'/o soei.-ilito-^lfmokratski p;s:«to!j dr. Frie-ric?h Asolut*ti^iKva mjnih?r»k^jr.n prodsednika-, ki od začetka vojne ni fdvlk-.-i! parlamenta, je ho-tel at^ntatffcr damonptji-rati proti abso!ut.iz.mn voj;ižkih oblasti in | proti oportunističnfMiTu stališCu I:i»tne stran kc. Svoj namen je tuđi dop^g^l. ky}ti po atentatu j-e Ml parlament skličan. Av#trij-skitn naroclrxm jo bila dana možmvfct na stopiti v zakoniti ohliki proti vln-i^očil smotreno oevo-hodilno <1Ho v mejah bivše monarhije. Preki sod j*y ob«odi] atentatorja na smrt. cenar Kare! mu je pa uunenjal smrtno ka zen v 1*0 let težke ječe. Ko so po prevratu v novembru 1918 navdušeni delavci in vo-jaki vdrli v kaznilnieo, ti za poslane^. Od leta lft»3 jo tajnik so-eialno-dcmokrat^ke internaeionale, ki je prenesla zdaj svoj sedež iz Ziiricha v Am-sterdaon. 18.836 poljubov ]e dal Zelo tocon Ziipisnik je vodil ajigle-ški i^raltv Parker o svojem dolova nju. l£Tal je v razJionih gledali^ih 45 let. V tem času jr dobil 1«J6 vlojr in picer v 1112 g-le^la-liških komadi ih. Vć&sšft je igral tuđi po dve vlogi v em igri. Parker je izračunaj tuđi, da jo imel oa glodališkem cniru ^27 ljubavnih pustolovšein. Od teh mu jih je 887 piint^lo za kazen ziikonsko zvo?x>, seveda samo n-\ jrloda!iskoni o^^^]. v vsoli dnijrih priniorih ?o je pa srrčno r/muznil ali pa je moral sri>ejeti to kazon samo pop.jno. ko *e je jtvtor odloćil 7-1 tak konec, . IH Ksnnrip ija je prod obrinstv2i» -iiuovo::i. Fv^nkur/. j«* napnvod.il 8!)krat. kradol je tlOkrat. nv>ril ff^ikraf. |»oži-ral UKrat. rop.'l SIKkrnt. \v-lrj/tlnjalrr \r r»i! p.i Ojkrnt. \asto|'al jo pn tuđi v inioni + 'iin vlo^.-ih- Bil jo tir»knr • ■•sir. io-_'kr.O krat jo bil oho-s> ti. \j»'Vf»vo pi>1ro 7,ivljor»jo jo 11 i 1 <» ftidi )>oln«» >ladknsfi. >r«.: .10 d.ii IS.^o'* poljubov lopntioani pa tu-'i ni;mj lojmn P zab'l j^ pi i7rnrun.nti. koliln jo v toh 15 lftpi 7:1-sln7.il Pretendent na angleški prestcl KomMJ je z:isodo! an^ioAki kralj ^1v;lnI VIIL prcstol. že se jo pojavil pn'tondont na isti prestol v os* bi nHve^a Anthonva Halla. Mož pravi, da ]o po »milosti bovji« kot poto-mec Htnrika \'ll. anprl^^i kralj .Vnthonv I. Projrloša se kot reiVno Zii p°~ toja~ vil pre*I tfslni v L^mlonu in zare-l prin-jati prodavanja o svoj« m visokom ronoga. saj 50 nn>lo vodno rio^ti pridijraijov. kH radi oznanjnjo IjiultTn ltolj^ fnsv. Tuđi *A pustolovne jo ol jo pa malo pr«-«1aloč. k.ijti sol.oj y> pri ne*H »ve-ž^nj b.Tnkovcov. na kat ori h jo hila njojrova sdika. PTO«lfljal jo te bankovno r:ulovot.i. Ta re^lki Skot fr naklonil dobrodolnomu fondu, ki vzdrčujo v^ojno- in versko ustanove fSKl.000 fuTitov ^torlinirorv ali v na-šein donarju okro?r "*0 milijonov. No bil bi pa Skot, e> bi no bil ve/.al fi^o-j^^a bosrato^ra voilila na pocroj, d.T jnvnost nikoli no stup 7.ve. oktobra ^eic pred dobrim pol l^tom ust^novljo-ni okroinj prosvetni odbor /veze kulturnih društev v Kadovljici ')€ poka/al •"iif nulo ncddjo krasne sad^vc svojen^ d^U. Pod vodstvom neutrudljive^a kulturne^* delavca, podiprcdsetlnika Z\eze 2- ravnatelji .litke Špicarj.i sr «r> '.-rš:! v *^'>V'V V «rr» domu :r: icJn^. iiram^k. !<».._,, .. obiskovalo okro'4 M> tečajmko.v v.seh dm-»tev rac^rvl ji.škc^ii okrožno«!« odbora ZiKO (iz Blcja. Bc^unj. l.tsc. RroAij in Kad'v ljico). \'oditclj te(\« ia jo prirodi! cikhis prcd.i-vanj o tj'edrtl'.ški zC'Hl*>vini, n r^o^i'.uri -n već priktćnih predavan j o šminkan iu :n rcžiii. Tcčajnikđ so vz pored no s proda va-nji /ačci' šfid'rati pr»J vn<1*ctvrtii tećvinr ka 2, K val da Sitarw ("ankarjevo farso *T*o-hnj^-njp v do'ini ^ntfl^ri j,rt"*ki« jn }o vr*ri-zorili v nedcljo v pN»slavr> 60-ietnico «v-torjcvc^.i rojstva. Prj poTni dvorani Sok«f>!ske«j» doma |# \yre<\ predstavo orisa 1 Ivana CTankarja ko^ človeka in pisatelU «. Sr^icar. S prav ir.kle-s:in;mi in dobi priincrninvi So^edarni *i jp govfavo, ki jo nnto sVdi'i in dosegli najlepši uspoh. Krivico bi delalu, čc hi hvilJi posamcjtnr i,i»ralce. kajti prav vsi so podali svoje vWv-gc t&\&, da bi zlasti n^okatere mimp cUi^ poplavili na odcr naših stnlnih ffl^dali^" Vendar naj posebej ofiipninw s.jtn^r-a^'c-s&vm nast>i>p in odlično i-jro zlodcia (C S'-tar u Lesc). Jacinfc (udč Burjanova i' Radovljicc). Petra {<:. P >1išnk rz Radovlit-ce\ Županje (fjde. Razincsorjo-vfl \r. R« o.sla.1 v><*ni oSi*k<»-valccm v TvaHcpšcin spominu- Iskrorurv č^* stitaino r>kro/,nn«nu odboru in vsem sode-lavccni. Kadovliica naj bo v/c'cd ^r<>nn Zve?e. Wmo, rjji \* texko rtajti tak.n kulttirniK «*«»i«1cev koJ \e C. ravnalplj Sivcni*. ^ so mm fv> po>r^i-k> lo v.saj približno, potem bo postila Z-KD moćno kulturno 2<»ri^e, ki Ko rK>^i!ia.1o sve^ie i»n tople žarke kulture Mwli v n.ir skritejše naše gorske vasice. \gi o ženitvi. Raj som vaan I* povedaJa, tia r*i r«-»« nrtl ra rtare^ra ooota no hoieH- POZNA SE — <*>uj. prijatelj, ce jo dovtip, ki pi mi gn. pravka-r povedal, ren tw>j. les kor pmvSfc, m rrmofro starp'j-Si. knJcar so- idi£. PRA\fNIK IN ZAKONSKI STAN V družbi »e je dobatiraJo o ^akon^kArri 5tajiu- Ko je prišli nA vr»to pra\-nik j*» 4e>aJ kratio: — V zakon s-kofn f.ivtjfnjri po-aiaroo troj-no pravo: Vojno pravo mod m^(Mn rn *onr», zasoi>no pravo vr\fy\ irno in o!«'>ffnA^ijn prija teJjofn in medna u* Ino pravo m«*i TTu^>.«m in dru^kni ž^nami. TRDNA VOLJA — Oh^uduji-m va^o^r.i moža, da jn mo^ftl pO6t.it i kajo. Jaz «p jo potro-briA t.rdna volja. — isaj jo tud i im im, - s*» odro^o ti žc Stiri dni je priča" kova! ta pogovor z ne popisno nestrpnostjo. Zbcga-nost. ki se sra }2 hila poloti a pri prvih besedah, se je urnaknila trezni razsodnost'. Govoril je jasno in razložno, ne da bi segel po mutnih podrobnostih, oddaljujočih nas od cžlja. kadar gre za važno za-devo. — Gospod. — je odgovoril. — v nedelio zjutraj je prišel k meni mlad ffospod, češ. da prihaja v zelo važir za devi. ki pa mora ostati tajna. Sprejel sem ga odkril n>i je. da sem žal samo nezakorrsk; otrok, zanien.tan no vaši ljubezni za pravega otroka. ki ste Ka imeli z £ospo Commarinovo. — In vi niste pokazali temu cJoveku vrat? — ie kr'knil sjrof. — Ne. gospod! Hotel sem mu odgovoriti zelo osorno in oštro, ko mi je rx>mo4il sveženj pišem, proseč me. nan ničesar ne odgovorim, dokVer tih ne orečitam. — Ah. morali hi jih ty'H vreći v ogenj, — ;e vzkliknil s:rof. — Gotovo ie v peči še gorclo. Kal! Vi ste iih držali v rokah in pisma še zdaj titso uni-čena? 0. zakai n: bilo mene tu! — Gospod... je pripomnil Alhcrt očitajoce in spomnil se .ie. kako }e srtnirl NcrA pred kamin in kakscti je bil tišti hip njesov obraz. Zato *c pri-pomnil: — Tuđi ee bi mi bilo prišk> to na miscl. hi se ne bio dalo storiti. Siccr sem pa že na prvi pogled spozna! vašo pisa\x>. Vzel sem tor^^ pisma in jih preči ta 1. — In potem? — Potem sem vrnil mlađemu možu pisma in ga pnosil, na*; rx>čaka o-em dni. Ne, da bi razrrrišljal. to ni hik> potrebno, temveč zdelo se mi je potrebno govoriti pro; z vami. Danes prihajam z nujno prošnjo, da mi poveste. ali >e res prišlo do te za-menjave? — Res. — je odgovori! grof ognjevito. — Žal je to čista resnica. Sami dobro veste to, sai ste čitali, kai sem pisal gospe Gerdvjevi. vaši materi. Za ta odgovor je vede! Albert žc vnaprei. priča-koval ga je. Vendar ga .Ie pa silno potrl. Na svetu so take velike nesreče. da moramo večkrat sliša-ti o njih, Če Um hoćemo verjeti. Toda ta slabost je traiala samo neka i trenutkov. — Dovolke. gospod, — je nadaljeval. — bj] sem siceT prepričan, tod« ne povsem. Vsa pisma, kar sem jih prečital. izdajajo oČtno vaše naklepe, opisujemo podrobno vas nacrt, nobeoo pa ne namigne, nobeno pa ne dokazuje, da ste svoo naklep tuđi izvršili. Grof je uprl v svoega sina pogled globokega presenečenja. Vsa svoja pisma je imel še v živem spornim in spominjal se je. da se je v pismih Va- Icrijd najntanj dvaesetkrat veselii uspeha rn se ji zahval.ieval. da se je uklonila njegovi voli. — Vi torea niste prišli do konca, vikornt? V torej niste SitaK vsega? — Vse, gospod, in sicer s pozornostjo, ki jo bo" s.te gotovo razumeti. Lahko vam potrdim. da zadnje pismo, ki mi je bilo pokazano, kratkomalo spo" roča gospe Gerdvjevi prihod Klavdine Lerougeeve, dotHtie, ki ji je bilo naročeno zamen;ati otroka. To ;e vse. kar sem zvedel iz prs>em. — To nišo gmorrri dokaz!, — je zamrmral grof. — Človek lahko zasnu:e iiaklep, lahko se dolgo peča z njim, pa ga v zadnjem hipu opusrti. To se zgodd pogosto. Očital sn .ie. da je tako hitro odgovori). Albert je zaenkrat samo sumil. oeprav utemeljeno, on k pa izpremen;l njegov sum v gotovo^. Kako nepre-viden je bil. Nobenega dvoma ni. — >e ponrs'ai, — da je ValerVa uničila napne var neša pisma, tista, ki seni jih pisai po zann:noavi. Toda čemu je spravila dru" ga?^fn kako iih je mogla dafi iz rok. ko ie vendar vedela. da so tuđi nevarna? Albert je še vedno vta! nzpremično v pričako-vanju edine grofove besede. Kakšna bo? V starčevi glavi se je t*sti Irip ircdvomrco odločala njegova usoda. — Morda je umria? — je deial grof Commarin glasno. In pri misli, da je \aierija umrla, ne da bi io bil se enkrat videl. je boles-tno zadrhtel. — Uboga žena, — je d-JjaJ znova tiho... Globoko je vzdihnil. Njegove veke so trikrat a^ stirikrat zamežikale, kakor da sili.io na me solze. Albert ga je radovedno pogledal. Bilo je prvič. od" kar je bil vikomt nx>ž, da k r.paz:■! na obrazu svojega oćeta sledove drugih občutkov in ne samo >.lavohlepja ali ponosa. Grof pa ni spadul med ljudi, ki se jih dolgo drži mehkužnr^. — Niste mi še povedali, vikom':, krio ;e vam poslal tega si a nesreče? — Priš.-l je v svojem interni iti mi dc al. Ja noče nikogar zapletati v to žalostno zadevo. Ta m'adi gospod ni hil nihče drugi, nego tisni, čigar inos«to sem zavzel. Vaš pravi sin Noel Gerdv ^am. — Da, — je pritrdil grof, tiho. - Noel mu je ime, spominjani se. — In nekam bojeoe k pripomnil: — Al: je govoril z vami o svoii mjteri. o vaii materi? — Malo, gospod! Povedal mi >e samo, da prihaja brez njene vednosti. da mu je samo ^olo ni-Ki:uč;e odkriJo tajno, ki ml jo ;e Wl izda!. Grof Commarin na to ni odgo-voril. Zvede>l i- bi vse, kar je hotel vederi. Zanesel se je. Približal se je bil odlocilen trenutek, in da bi ga oddalR 'e vide-1 samo eno sredstvo. — Čujte, vikomt — »e dejal končno s prijaznim glasom, da je Albert kar ostrmel, — ne stote tako. sedite k meni in pomeniva se. Združiva svoje nri-zadevan'e, da odvrneva vel-iko nesrećo. 6e se sploh da odvrniti. Govorite z menoi povsem odkrito kot sin s svo3;rn očetom. Ali ste pomislili na to kaj morava storiti? Ah' ste se odločili za kap TImi VA* NOVI PLAŠĆ - Ol> PAULINA KER STRANKAM I2VEN LJUBLJANE OB NAKUPU POVRNEMO POLOVICO VOZNINE 3. RAZREDA OD VSEH POSTAJ SLOVENIJE KONFEKCIJA PAUUN, LJUBLJANA, KONGRESNI TBG 5 IMlME JMi» Bop«*e«u — fm »Narodno tttouaoc Fnn JmrM — £a qptsvo m tnwinuii del Asu Oton CSaomoL *Mi fdnhpmt.