Supplemento al NOVI LIST n. 1741 Giugno/Junija 1990 Sped. Abb. Postale Gruppo ll/A - 70
SLOVENSKE SKUPNOSTI
Sekcija DEVIN-NABKEZINA
Junij 1990
Zaupanje naših ljudi -naše bogastvo
Slovenska skupnost je na zadnjih občinskih volitvah dosegla v devinsko-nabre-žinski občini uspeh, ki ga tudi največji optimisti nismo pričakovali. V novi občinski svet je izvolila štiri svetovalce, in sicer enega več kot na volitvah leta 1985, ko je za takratne razmere že tako bila zbrala rekordno število glasov; zdaj pa je postala druga najmočnejša stranka v občini ter daleč najmočnejša politična skupina po številu slovenskih volivcev.
Naši ljudje so predvsem nagradili delo, ki je bilo opravljeno v zadnji občinski mandatni dobi, v kateri je Slovenska skupnost imela odločilno besedo in se ji je posreči-
lo	srečno ter uspešno »previhariti vse viharje«. Prodorni uspeh na volitvah pomeni v prvi vrsti lepo priznanje za župana Bojana Brezigarja in njegova tesna sodelavca v občinskem odboru in svetu, prof. Marinko Terčon in Martina Breclja. Vsi trije so svoje nelahke naloge opravili zares častno, tako da si je Slovenska skupnost pridobila velik ugled pri italijanskih sodržavljanih ne samo v devinsko-nabrežinski občini, temveč tudi izven njenih meja.
Kar je treba glede na izid občinskih volitev še posebej podčrtati, pa je dejstvo, da se je tokrat ob Slovenski skupnosti v devinsko-nabrežinski občini zbrala zares velika večina slovenskih volivk in volivcev. Iz tega jasno izhaja, da je pri naših ljudeh prevladala zavest, da je treba predvsem zaupati v lastne sile in da je treba prenehati z dosedanjo prakso, ko so mnogi Slovenci dajali v zakup tujcu svojo glavo in svojo pamet. S tem se tudi uresničuje ena temeljnih točk političnega programa Slovenske skupnosti in se hkrati uresničuje eden njenih temeljnih smotrov. Če je prišla do veljave takšna zavest pri naših ljudeh, pomeni, da se tudi ograjujemo od asimilacije, katere nevarnost je v manjšinskih razmerah vedno prisotna.
Velik uspeh, ki ga je na zadnjih volitvah dosegla Slovenska skupnost, nalaga seveda naši politični organizaciji tudi veliko odgovornost za prihodnost, tako bližnjo kot daljšo. Skrbeti mora predvsem, da ohrani in še okrepi zaupanje, ki so ga ji dali naši ljudje. To velja najprej za strogo upravno delo v okviru občine, a velja v enaki meri tudi za izrazito politično delo, zlasti za njegov narodni aspekt.
V	upravnem pogledu je treba po našem nadaljevati z uresničevanjem začrtanega
dalje na 4. strani ■
Zgodovinska uveljavitev SSk v devinsko-nabrežinski občini
Naša stranka je uspešno nadaljevala vzpon, ki ga je začela v osemdesetih letih. Spomnimo se na ne tako oddaljeno leto 1975, ko smo na občinskih volitvah prejeli komaj 660 glasov in izvolili samo dva svetovalca. Takrat smo se zavedali, da lahko prebredemo hudo krizo le z resnim, organiziranim delom, ki mora sloneti na prispevku čim širšega kroga občanov. Pet let v konstruktivni opoziciji, ko smo omogočali redno upravljanje levičarskim strankam, nam je med drugim omogočilo, da smo se lahko bolj posvetili delu na terenu. Kmalu smo zbrali nove, sveže sile, ki so resno poprijele za delo, saj smo se vsi zavedali važnosti obstoja Slovenske skupnosti. Ne bomo naštevali vsega, kar je bilo narejenega, od Naših praznikov do izletov. Najvažnejše je bilo, da smo končno spet vzpostavili stik z občani. Že leta 1980 in še bolj 1985 smo zabeležili rast v glasovih in v odstotkih. Ko smo se 1985. leta odločili, da stopimo v večino s KD in PSI, ki sta nam prepustili župana, je bila to sicer tvegana odločitev, saj smo doživljali veliko napadov tako s strani KPI, kot tudi s strani našega edinega dnevnika. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj smo edino tako lahko garantirali slovensko prisotnost v upravi, a tudi izpeljali ambiciozen program posodobitve občinske stvarnosti. Občina je predvsem po naši zaslugi — še posebej po zaslugi župana Brezigarja — pridobila velik ugled tako na krajevni kot tudi širši ravni. Ta volilna kampanija, ki se je sukala v glavnem okrog problema narodnosti župana in z neprikritim namenom, da se »končno pomete z Brezigarjevo upravo«, je bila za nas hud izziv. Odločili smo se, da ne bomo nasedli nacionalističnim provokacijam in da bomo vodili kampanijo mirno in stvarno, upoštevajoč le dejstva in resnične koristi. Predstavili smo se
s programom, ki se v glavnem zavzema za nadaljevanje že pričetega dela in ki sloni na temeljih sožitja ter vsestranskega razvoja.
Volivci so nas pravilno razumeli in nas nagradili nad vsakim pričakovanjem. Ne le, da smo povečali glasove za 250 enot, ampak postali smo druga najmočnejša stranka v občini in, kar je še važnejše, v vseh pretežno slovenskih vaseh imamo absolutno večino!
Oglejmo si izide v posameznih vaseh, ki so tudi razvidni v priloženi tabeli.
Največ glasov imamo na voliščih za Nabrežino, Sv. Križ in Slivno, in sicer 446, sledi Sesljan-Vižovlje, nato ostale vasi oz. volišča. Največji porast v glasovih in odstotkih smo doživeli v Sesljanu-Vižovljah, kar je brez dvoma zasluga podpore Igorja Tute in še nekaterih bivših socialistov, ki so spoznali, da se naša stranka najbolje zavzema za resnične probleme Slovencev. Zelo pozitiven je tudi izid v Mavhinjah-Cerovljah, kjer smo pridobili pozicije iz let 1949 in 1952. Nadalje je treba še posebej omeniti velik uspeh v Šempolaju in okoliških vaseh, kjer smo prvič postali številčnejši od komunistov.
Mislimo, da je vzrokov za ta uspeh več: kriza komunistov, zavožena politika socialistov, kar zadeva Slovence, in ne nazadnje naše resno delo, ki se je odražalo že v kandidatni listi, ki je zajemala vse vasi, pa tudi npr. v redni informaciji tako preko našega Poročevalca kot z odprtimi sestanki po vseh vaseh občine. Naša naloga je, da skrbno čuvamo, kar smo pridobili. Ne smemo se izneveriti svojim novim in starim volivcem, vztrajati moramo na stalni povezanosti z bazo, z informiranjem in s pazljivim poslušanjem vseh pripomb.
Oglejmo si rezultate, ki so jih dosegle druge stranke. Najvažnejše je, da se nacionali-
dalje na 2. strani ■
VOLILNI IZIDI V OBČINI DEVIN-NABREZINA
STRANKE	1990		1985		RAZLIKA	SEDEŽI
	glasovi	%	glasovi	%	v glasovih	
ZELENI	306	5,1	—	—	+ 306	1 (+1)
PLI	179	3,0	114	1,9	+ 65	- (-)
KD	1.517	25,0	1.371	23,3	+ 146	6 (+1)
SSk	1.165	19,2	915	15,6	+ 250	4 (+1)
PSI-PSDI	1.037	17,1	1.088	18,5	— 51	4 (-)
MSI	356	5,9	355	6,0	— 1	1 (-)
PRI	224	3,7	240	4,1	— 16	- (-)
KPI	1.051	17,3	1.456	24,8	—405	4 (-2)
LpT	222	3,7	273	4,6	— 51	- (-1)
Novo devinsko-nabrežinsko občinsko upravo čakajo res zahtevne naloge
Volitve so vedno trenutek sinteze, prelomnica med enim in drugim obdobjem. Tako je seveda tudi v našem primeru, saj so zadnje občinske volitve predstavljale konec pomembnega obdobja načrtovanja bodočnosti devinsko-nabrežinske občine. To velja predvsem za široko zamišljeno področje razvoja, saj so bili odobreni načrti za ureditev Sesljanskega zaliva in za podvojitev štivanske papirnice ter je bila podpisana konvencija za metanizacijo občinskega ozemlja.
Obdobje, ki seje z volitvami začelo, zaradi tega nc bo manj pomembno, saj bo treba pozorno slediti uresničitvi vseh teh načrtov. Pri Sesljanskem zalivu bo treba tako paziti na natančno izpolnjevanje obvez, ki izhajajo iz odobrenih načrtov in iz podpisane konvencije. Tu bo treba predvsem zajamčiti resnično turistično namembnost Zaliva in preprečiti, da bi prišlo do morebit-
nih variant, ki bi to namembnost spreminjale. Poleg tega bo treba skrbno paziti na izvajanje načrta za sanacijo okolja, predvsem za ozelenitev in na ureditev velikih gozdnatih površin. Končno pa bo treba zajamčiti, da bo Zaliv ostal dostopen prav vsakemu občanu.
V	zvezi s štivansko papirnico bo morala bodoča občinska uprava posvetiti veliko pozornost dvema aspektoma, zaščiti okolja in zaposlovanju. V zvezi z zaščito okolja je treba paziti na celovito izvedbo načrtov, ki so bili odobreni, in zagotoviti gradnjo vseh predvidenih čistilnih naprav ter nadzor nad njihovim delovanjem. V zvezi z zaposlovanjem bo morala občinska uprava aktivno posredovati pri lastništvu, da število novih delovnih mest ne bo manjše od predvidenega in da bo uprava papirnice izpolnila obvezo, da bodo imeli pri za-
Zgodovinska uveljavitev SSk v devinsko-nabrežinski občini
■	nadaljevanje s 1. strani stična gonja proti Slovencem ni obrestovala; še več, LpT je izpadla iz občinskega sveta, čeprav je v kampanijo vložila stotine milijonov. Socialisti, združeni s socialdemokrati, niso dosegli glasov zadnjih občinskih volitev, ko sta stranki nastopili ločeno. KPI je zabeležila občuten padec, kar je posledica splošnega vsedržavnega trenda in tudi trmaste in večkrat kratkovidne opozicije v občinskem svetu. Posebej je treba omeniti uspeh zelenih, ki kljub temu, da na listi skoraj ni bilo domačinov, so tudi med Slovenci zbrali precej glasov, zlasti med bivšimi komunisti. Kar zadeva njihova stališča, naj poudarimo, da je Slovenska skupnost od nekdaj za zaščito okolja in še posebej Krasa, zato ne sprejemamo demagoš-kih stališč te skupine, ki se večkrat ne zmeni za resnične potrebe prebivalstva. Naša stran-
ka se bo morala potruditi, da pridobi tudi domače glasove zelenih in to bomo dosegli z natančnim informiranjem volivcev o naših ciljih, ki prvenstveno zadevajo zaščito teritorija ob uravnovešenem razvoju občine.
Kako in kdaj bo prišlo do nove uprave? Kakšna bo? Kdo jo bo vodil? Na vsa ta vprašanja danes še ne moremo odgovoriti, ker ne razpolagamo z vedeževalno kroglo, a niti z zadostnim številom glasov, da bi lahko sami sestavili upravo. Obvezujemo pa se, da bomo stalno informirali občane o morebitnih resnih predlogih in da bomo dokončno odločitev pretresli na širšem, odprtem sestanku. Naša stranka, ki je zdaj najbolj reprezentativna domača stranka, nima ničesar skrivati. Naš glavni in edini cilj je zaščita resničnih občinskih koristi in ne bomo se izneverili volivcem, ki so jasno pokazali, kakšno upravo želijo.
SLOVENSKA SKUPNOST NA DEVINSKO-NABREZINSKIH OBČINSKIH VOLITVAH
VOLIŠČA	1990	1985	Razlika		
Nabrežina Center, Slivno, Križ	280	259	+	21	(8,1%)
Nabrežina Postaja	49	43	+	6	(14 %)
Nabrežina Kamnolomi	117	93	+	24	(25,8%)
Sesljan, Vižovlje	213	129	+	84	(65 %)
Devin	123	97	+	26	(26,8%)
Mavhinje, Cerovlje	142	106	+	36	(34 %)
Šempolaj, Prečnik, Praprot, Trnovca	154	129	+	25	(19 %)
Štivan, Medja vas	87	59	+	28	(47 %)
SKUPNO GLASOV	1.165	915	+ 250		(27,3%)
poslovanju prednost občani devinsko-na-brežinske občine.
V	zvezi z metanizacijo bo treba največjo pozornost posvetiti odnosom s podjetjem ACEGA in paziti, da ne bi prišlo do zamud, ter predvsem, da bi nekateri predeli naše občine ne bili prikrajšani za napeljavo metana. Kot je znano, je bil eden od osnovnih pogojev metanizacije, da se zemeljski plin napelje v vse vasi naše občine, tudi najmanjše, kajti vsi občani imajo enake dolžnosti in morajo imeti zato tudi enake pravice.
Poleg teh treh osnovnih točk čakajo občinsko upravo še nekatere druge pomembne obveznosti. Predvsem gre tu za storitve, ki jih bo treba dokončno urediti. Vzdrževanje javne razsvetljave, čiščenje cest in poljskih poti, odvažanje smeti, popravila na šolah in drugih občinskih poslopjih so navidezno manj pomembna dela, vendar pa so nujno potrebna za ohranitev dostojne ravni življenja naših občanov. Zato bo treba tem delom posvetiti v bodoče še večjo pozornost kot doslej.
Prav tako bo treba v čimkrajšem času dograditi poslopja v gradnji oziroma izvesti javna dela, ki še niso bila izvedena. To velja po eni strani za razširitev županstva in za velik storitveni center v Nabrežini, po drugi strani pa za nabrežinski kulturni dom in za kamnarski muzej ter za celovito ureditev nabrežinskega trga in končno za gradnjo telovadnice. Vse to predstavlja seveda velik finančni napor, ki gre v milijarde, vendar bo mogoče kljub vsemu dobiti primerna sredstva in zagotoviti izvedbo teh del, seveda če bo uprava temu vprašanju namenila primerno pozornost.
Pri tem pregledu smo se omejili na področje javnih del, storitev in velikih razvojnih načrtov. To pa seveda ne pomeni, da na drugih področjih ni velikih problemov. Nasprotno, občina je celovita enota, ki problemsko zajema prav vsa področja dejavnosti; zato sc morajo programi bodoče javne uprave dotikati tudi skrbstva in zdravstva, kulture in šolstva, športa, zaščite okolja, urejanja teritorija in skrbi za okolje. Še prav tem zadnjim področjem, okolju in urbanistiki, bo treba posvetiti izredno pozornost, da se ohranijo značilnosti našega občinskega ozemlja.
Ob koncu pa velja poudariti še nujnost skrbi za gospodarski razvoj občine. Od obrtniške cone do kmetijstva in gostinstva, kajti to so tradicionalne dejavnosti naših ljudi v naših vaseh in tem dejavnostim je treba zato posvetiti največjo pozornost.
[ Junij 1990	Poročevalec	SLOVENSKE	SKUPNOSTI	Stran	3
Izjave naših izvoljenih predstavnikov
Bojan Brezigar
Predvsem se želim zahvaliti volivcem. Pravzaprav gre tu za dvojno zahvalo, najprej za veliko zaupanje, ki so ga izkazali Slovenski skupnosti, in nato seveda tudi za zaupanje, ki so mi ga osebno izkazali z izredno velikim številom preferenčnih glasov. To zaupanje mi nalaga tudi velike odgovornosti, kajti povsem jasno je, da naši ljudje pričakujejo od mene, da bom v prihodnjih petih letih zastopal njihove inetrese, branil njihove koristi in reševal njihove probleme.
Tako obvezo rade volje sprejmem, saj pomeni zame nadaljevanje začetega dela. V devinsko-nabrežinskem občinskem svetu sedim že dvajset let. Ves ta čas sem imel, pri vsaki svoji odločitvi, pred	očmi	naše ljudi. Vse naše ljudi, brez nesmiselnih diskriminacij,	ki so	lastne drugim strankam in ki povzroča-
jo samo razdor med občani.
Sedaj bo treba s tem delom nadaljevati. Naša občina raste, tudi zahvaljujoč se dosedanjemu delu. Sedaj bo treba to rast upravljati, voditi v pravo smer. To pa bo vsekakor zelo težko in zelo zahtevno.
Slovenska skupnost mora pri tem delu aktivno sodelovati. Široko zastavljen program sožitja in razvoja, ki smo ga predlagali pred več leti in vodili ves ta čas, bo treba izvesti do konca, kajti le tako bomo našim občanom lahko zajamčili kakovostno in enakopravno življenje. V občini, kjer smo Slovenci po sili razmer številčno v manjšini, nam namreč samo program resničnega sožitja omogoča, da ohranimo v celoti svojo identiteto kot posamezniki in tudi kot skupnost.
V trenutku, ko stopam v novo mandatno dobo naše občinske uprave, se torej zavedam velike odgovornosti, ki mi jo nalaga povečano število glasov, ki so mi jih volivci zaupali. Delal bom s trdnim namenom, da jih ne razočaram. Pri tem pa računam na sodelovanje in pomoč vseh, vsakega posameznika in vseh naših organizacij, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko dosegli cilje, ki smo si jih zastavili.
Vera Tuta Ban
Na letošnjih volitvah sem prvič kandidirala, ker se doslej nisem u-kvarjala z ožje političnim delovanjem, čeprav sem že nad dvajset let aktivna na drugih javnih področjih, kot so šola, prosti čas mladine, društva, župnija itd. Vesela sem, da ljudje vedno bolj zaupajo Slovenski skupnosti, in še prav posebej sem zadovoljna, da je volilni uspeh nagradil dosedanjo občinsko upravo; prav zato upam, da se tudi v prihodnje koalicija sil ne bo bistveno spremenila.
Kot izvoljena svetovalka mislim sodelovati predvsem na področju šolstva in kulture, ki ga najbolje poznam in kjer si bom lahko v skladu s svojim prepričanjem in značajem prizadevala za čim bolj pozitiven razvoj obeh narodnostnih skupnosti ter za njuno povezovanje in medsebojno spoštovanje.
Martin Brecelj
Poleg izrednega uspeha naše stranke me je ob teh volitvah posebno razveselilo dejstvo, da so na njih doživeli neuspeh vsi, ki so ubrali nacionalistične strune, pa naj bodo to stranke, kot npr. LpT, ali pa posamezni kandidati, ki so se izrekali za italijanskega župana ali proti dvojezičnim osebnim izkaznicam. To dokazuje, da so dolgoletna prizadevanja predstavnikov SSk in drugih za sožitje ob polnem spoštovanju pravic obeh narodnih skupnosti, ki živita v naši občini, vendarle naletela na plodna tla. To nas bo tudi spodbujalo, da bomo nadaljevali z napori za utrditev omikanega sožitja. Seveda pa si bom skupno z ostalimi izvoljenimi predstavniki in sekcijskimi voditelji SSk v občinskem svetu in drugod prizadeval za uravnovešeno vsestransko rast naše občinske skupnosti, kot smo zapisali v programu, s katerim smo se predstavili na volitvah.
Prepričan sem, da bomo izvoljeni predstavniki SSk v tej mandatni dobi skupno z našim sekcijskim vodstvom lahko še pomnožili in okrepili stike z devinsko-nabrežinskimi občani, tako da bomo lahko še verneje odražali potrebe, zahteve in poglede našega prebivalstva. Vsem, ki so v tej pomembni volilni preizkušnji zaupali svoj glas naši listi, še posebej pa tistim, ki so me osebno podprli, se najprisrčneje zahvaljujem.
Mitja Terčon
Kandidatna lista Slovenske skupnosti ni bila samo edina lista sestavljena izključno z domačimi kandidati, ampak je bila tudi ena izmed najmlajših sestav izmed vseh tistih, ki so se predstavile na letošnjih občinskih volitvah. V ta okvir bi uvrstil tudi svojo kandidaturo.
Moja izvolitev pa ne dokazuje le, da je naša stranka pozorna na mlade, ampak tudi da se ravno mladi volivci v vedno večjem merilu odločajo za Slovensko skupnost. Poleg moje izvolitve so namreč tudi ostali kandidati mlajše generacije dosegli nadvse pozitivne uspehe.
Osebno si izvolitve nisem pričakoval, vsaj tedaj ne, ko sem kandidaturo sprejel. Med volilno kampanjo pa sem uvidel možnost, da bi v primeru razširitve našega predstavništva na občini lahko tudi sam bil izvoljen.
Čeprav sem več let deloval tako v mladinski kot tudi v devinsko-nabrežinski sekciji SSk, nisem še nikoli predstavljal svoje stranke v kakem izvoljenem telesu. Jasno je torej, da sem sedaj še nepripravljen in neizkušen za svojo novo nalogo, ki si jo štejem v veliko čast. Osebno se bom skušal z dobro voljo in skromnostjo čim prej vključiti v novo politično delo, da bi na najboljši način lahko služil naši skupnosti v devinsko-nabrežinski občini. Pri tem mi bo v veliko pomoč in oporo vodstvo naše sekcije in predvsem strankarski kolegi v občinskem svetu, ki so že dokazali svoje sposobnosti pri upravljanju občine.
KAKO SMO SE ODREZALI V DRUGIH OBČINAH
SSk se je na občinskih volitvah 6. in 7. maja predstavila v štirih občinah v tržaški ter v štirih občinah v goriški pokrajini. Globalno gledano bi lahko rekli, da se je v tej volilni preizkušnji še kar dobro odrezala, saj je skupno vzeto napredovala tako po številu glasov (zdaj jih je zbrala 4.549, medtem ko jih je leta 1985 imela 4.249) kot po številu izvoljenih predstavnikov (zdaj jih ima 24, medtem ko smo jih v prejšnji mandatni dobi imeli 23). Toda volilni izidi so bili od občine do občine zelo različni, zaradi česar najbrž ne bo odveč, če jih podrobneje navedemo.
Začnimo na Goriškem. Največja volilna preizkušnja so tu bile volitve za obnovitev go-riškega občinskega sveta. SSk je po glasovih rahlo nazadovala, in sicer s 1.437 na 1.416, toda v odstotkih je napredovala od 4,8 do 4,9 ter kot leta 1985 izvolila dva predstavnika. Sicer pa v goriški občini ostaja daleč najmočnejša KD, ki pa je padla z 41,5% na 37,3%. Še večji poraz so doživeli komunisti, ki imajo zdaj komaj 10,8%, uspeh pa je doživela PSI, ki ima zdaj 13,1%, in predvsem zeleni različnih usmeritev, ki so skupno zbrali več kot 9% glasov. Poleg dveh predstavnikov SSk sta bila izvoljena tudi dva Slovenca na listi KPI. Tako bodo v 40-članskem goriškem občinskem svetu 4 Slovenci, katerim bi se po napovedih moral pridružiti za del mandata še slovenski zelen.
V občinah Števerjan, Sovodnje in Doberdob so, kot znano, tudi na teh volitvah prevladale liste Občinske enotnosti, pa čeprav so v Števerjanu in Doberdobu občutno nazadovale. SSk je za las (21 glasov) zgubila »bitko« za Števerjan, nekoliko nepričakovano je napredovala v Doberdobu, a prav tako nepričakovano je nazadovala v Sovodnjah. V Števerjanu je zbrala 259 ali 46% glasov (leta 1985 233 oziroma 43%), v Sovodnjah 397 ali 37,1% (prej 410 oziroma 40,6%), v Doberdobu pa 301 ali 40,5% glasov (prej 273 oziroma 33,1%).
Na Tržaškem je največja pozornost veljala za volilne izide v devinsko-nabrežinski občini, kjer je SSk doživela izreden uspeh, saj je zbrala 1.165 ali 19,2% glasov, medtem ko jih je pred petimi leti 915 ali 15,5%. O tem podrobneje pišemo na drugem mestu. Omenimo naj le, da je v devinsko-nabrežinski občini KD postala s 6 izvoljenimi predstavniki stranka relativne večine, SSk je kljub večji uveljavitvi podobno kot KPI in PSI izvolila 4 svetovalce, po enega pa imajo zeleni in MSI.
V dolinski občini je SSk napredovala s 600 ali 13,8% glasov na 611 ali 14% glasov ter potrdila svoje tri izvoljene predstavnike. Največja novost, ki so jih prinesle majske volitve v tej občini, pa je dejstvo, daje v njej KPI prvič po vojni izgubila obsolutno večino. V prejšnji mandatni dobi je imela 11 od 20 sedežev, zdaj pa jih je zasedla samo 8. Dolinski socialisti so se tokrat predstavili skupno s socialdemokrati ter zbrali natanko toliko glasov, kot sta jih obe ti stranki imeli leta 1985, in sicer 780, toda v odstotkih so napredovali in tako jim je uspelo izvoliti četrtega predstavnika. Spričo navedenih dejstev se postavlja vprašanje, kam so šli
glasovi, ki jih je v tolikšnem številu izgubila dolinska KPI. Z njimi so se prav gotovo okoristi-
li	zeleni, ki so prvič nastopali in tudi izvolili enega predstavnika, toda očitno se je okoristila tudi KD, ki je po vsem sodeč postala zanimiva zlasti za del bivših italijanskih komunistov in ki je svoje predstavništvo povečala s 3 na 4.
V	občini Zgonik in Repentabor sta, kot znano, prevladali krajevni komunistično-socia-listični Napredni listi, ki bosta torej za nadaljnjih per let vodili občinski upravi. SSk je v teh dveh primerih v bistvu ohranila svoje pozicije. V zgoniški občini je zbrala 234 ali 15,8% glasov (leta 1985 jih je imela 236 oziroma 16,3%), v repentabrski pa 166 ali 27,4 (prej 145 ali 27,8%). Za SSk je vsekakor bistvenega pomena, da je v obeh teh občinah podobno kot v treh goriških okoliških občinah ohranila vsaj opozicijske sedeže.
Naša stranka je torej žela v občinah, v katerih se je predstavila, zelo različne uspehe. Kot smo uvodoma poudarili, pa je skupno vzeto vendarle napredovala. To se je zgodilo prvič po letu 1975. Na ta volilni izid so poleg krajevnih specifičnih očitno vplivali tudi dejavniki širše oziroma splošnejše narave, kot so nove politične razmere na Vzhodu in še zlasti v Republiki Sloveniji. Pri iskanju vzrokov širše oziroma splošnejše narave ne bi smeli prezreti niti novosti, ki je prišla do izraza na teh upravnih volitvah na vsedržavni ravni, in sicer izredne uveljavitve raznih regionalnih gibanj, kot sta zlasti Lega Lombarda in Liga Veneta. Marsikdo je zapisal, da gre v bistvu za protestniški pojav. Mogoče je res tako. Toda zanimivo je, da se je tokrat protest nadel obleko regionalnih oziroma etničnih vrednot. Znano je, da so pri tem prišla do izraza tudi razna vprašljiva in celo obsodbe vredna zadržanja in stališča. Kljub temu pa bi morali biti mi kot pripadniki manjšinske narodne skupnosti posebno pozorni na ta pojav, saj po svoje dokazuje, kako žive in pomembne so danes vrednote, ki so povezane z etnično in torej tudi narodnostno pripadnostjo.
Zaupanje naših ljudi ■ naše bogastvo
■	nadaljevanje s 1. strani
programa, s katerim se, kot so zgovorno pokazale zadnje volitve, strinja velika večina prebivalstva v občini, ki je dejansko kaznovala stare in nove obrekovalce Brezigarjeve občinske uprave. Nadaljevati je treba predvsem s prizadevanji, da bodo polno zaživele naše kraške vasi, pri čemer prihaja v poštev zlasti modra urbanistična politika. Nevarnost hudega neravnovesja med stanjem ob obali in stanjem v >>zaledju« je bila, je in bo vedno prisotna. Zato je tudi tako krvavo potrebna prisotnost Slovenske skupnosti v občinski upravi, kjer naj ima še dalje odločilno besedo, če hočemo, da se prepreči kakšna morda celo nepopravljiva škoda za naše slovenske ljudi. V tem pogledu tudi najboljši prijatelji med italijanskimi sodržavljani niso dovolj in večkrat prav malo koristijo.
V	strogo političnem pogledu je treba po našem nadaljevati z uresničevanjem in utrjevanjem politike sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani ob strogem spoštovanju načela enakopravnosti na vseh ravneh. Že uvodoma smo ugotovili, da so naši predstavniki v občinski upravi s svojim delom v zadnji mandatni dobi razširili ugled Slovenske skupnosti tudi izven meja devinsko-nabrežinske občine. To je bil predvsem razultat politike sožitja in sodelovanja, za katero se je bila odločila naša slovenska politična organizacija in ki je takšno politiko tudi dosledno izvajala ter uresničevala. To je po našem tudi glavni razlog, da je tako klavrno propadla na zadnjih volitvah v devinsko-nabrežinski občini nacionalistična in šovinistična politika Liste za Trst, ki s svojim programom ni prepričala niti tolikšnega števila volivcev, da bi izvolila svojega predstavnika v občinski svet. Ljudje so odločno zavrnili ljudi in programe, ki sejejo sovraštvo, in nagradili tiste politične sile, ki so za sožitje ter pošteno in lojalno sodelovanje.
Če bo Slovenska skupnost nadaljevala po dosedanji poti, se ji v devinsko-nabrežinski občini ni treba bati za prihodnost, kajti na svoji strani bo imela veliko bogastvo: zaupanje naših slovenskih ljudi.
SLOVENSKA SKUPNOST NA OBČINSKIH VOLITVAH V LETIH 1985 IN 1990
OBČINE	VOLITVE 1990		VOLITVE 1985	
	glasovi	sedeži	glasovi	sedeži
DEVIN-NABREŽINA	1.165	4	915	3
DOLINA	611	3	600	3
REPENTABOR	166	3	145	3
ZGONIK	234	3	236	3
DOBERDOB	301	3	273	3
GORICA	1.416	2	1.437	2
SOVODNJE	397	3	410	3
ŠTEVERJAN	259	3	233	3
SKUPNO	4.549	24	4.249	23