to DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BE6UNJE NA GORENJSKE NHOH 15. IX. UM P mesečno ^ UPRAVNI ODBOR UREDNIŠKI ODBOR \ SLAVKO KNAFELJ j^JA: REDAKCIJSKI ODBOR loo izvodov . ' . Rezultate poslovanja za prvo polletje 1964 ne moremo ocenjevati po doseženem dohodku, kar jje za naše podjetje že specifično, da proizvajamo sicer enakomerno skozi vse leto,, da pa prodajamo, to je odpremljamo šele v glavnem v drugem polletju. So artikli, ki jih sicer prodajamo skozi vse leto, n.pr« telovadno orodje, ga -silske naprave itd, i^otem so artikli, ki jih prodajamo več v prvem polletju n. pr.'reketi, čolni, vodne smuči itd«, vendar pa so glavnina naše proizvodnje (77 %) zimsko športni proizvodi, ki jih prodajamo v drugem polletju, v prvem polletju pa proizvajamo na zalogo. ; i Rezultate poslovanja za prvo polletje lahko zato bolje ocenjujemo po doseženi proizvoclnji in gibanju stroškov, kor v osnovi odločilno vpliva na poslovni rezulr-tat. Tudi proizvodnja v prvem polletju teče po sklenjenih pogodbah, z našimi kupci in nam je pri tem že znana količina proizvodnje, ki smo jo v tem letu prodali, znana pa nam je tudi prodajna cena, ki jo bomo pri tej proizvoclnji dosegli. Zato je za naše podjetje osnovnega pomena, da smo na tekočem z gibanjem stroškov proizvodnje in pa z obsegom proizvodnje, kar nam v princrjavi s sklenjenimi prodaj -nimi pogodbami daje že sliko o pričakovanem finančnem rezultatu za celotno leto. •-» , * Kljub razmeroma nizki prodajii v prvem polletju v razmerju do prodaje celega ,le - ta pa je zanimivo, da prodaja v prvem polletju iz leta v leto narašča. Primerjava s prvim polletjem 1963 je sledeča : I. P o 1 1 e t j e 1963 1964 Indeks 1) na domačem tržišču - proizvodi 152,662.235.- 2o2.179.191.- 132 2) Izvoz - proizvodi 7o,499.796.- 71.494.93o.- lol 3) Interna prodaja 15,o7o.41o,- 12.964.223 86 SKUPAJ PROIZVODI 238.232.441.- 286.638.394.- 12o 4) Trgovsko blago 3,663.129.- 7,179.o82.- 196 5) Material in odpadki 6.966.410.- 8,457.80o.- 121 PRODAJA SKUPAJ 248,861.980.- 3o2,275.276.- 122 Po predpisih pa se v celotni dohodek v določenem obdobju priznava samo plačana i realizacija, to so prispela plačila za prodano blago, ne glede na to kdaj je [ blago bilo prodano oziroma fakturirano, ker so v prvem polletju 1964 prispela tudi plačila za fakturirano blago ob koncu leta 1963, je plačana realizacija ' večja kot pa fakturirana. Primerjava s prvim polletjem 1963 je sledeča s ' 1. poli e t j e 1 \ 1963 1964 Indeks 1 Plačana prodaja izdelkov in materiala 235.917.425,- 363,630.147.- 154 ; 2) Izredni dohodki 520.857.- 4,373.527.- 84o ! 3) Celotni dohodek 236,438.282,- 368,061.674,- 156 | 4) Poslovni stroški 168.4o8.oo4.- 264.9o7.371.- 1 157 i Dohodek znaša 68,o3o.278,- lo3,154.3o3.- i 152 j 6) Prispevek iz dohodka - - _ ’ ' 1 1 7) Ostane čisti dohodek 68,o3o,278,- 1o3,154.3o3.- 152 | 3) Razdelitev čistega dohodka na: a) osebne dohodke % 54,lo5.415.- 79,o63,493.- 1 1 146. b) nerazdeljeno • 13,924,063,- 24,o9o.01o,- 173 Iz primeijave je razvidno, da so poslovni strošid. v letu 1964 v razmerju do 1963 narasli, da pa je del čistega dohodka uporabljenega za osebno dohodke • leta . razrae- roma manjši kot v letu 1963. Na^taksno razmerje stroškov in osebnih dohodkov vpliva ustanovitev samostojnega ) inštituta, ki podjetju zaračunava svoje storitve, vendar pa so zato izpcjdli oseb-j ni dohodki, ki jih Inštitut samostojno obračunava* Vsi ostali psslovni stroški, to so režijski in izdelavni material, pa izkazujejo j v prvem polletju 1964 znižanje v razmerju do istega obdobja leta 1963. Bistveno i znižanje izkazuje postavka " izdelavni material" in sicer za dobrih lo #, kar predstavlja znižanje lastne cene za približno 5 Vri iz de la vnem materialu je ! sigurno prihranek dosežen s sitotiskom, ki nadomešča največji del etiket, zni - j zanje stroškov proizvodnje pa jo doseženo tudi zaradi: doseženih nižjih nabavni cen plastičnih oblog za smuči in nekaterih drugih materialov. Režijski stroški -j izkazujejo različno gibanje, v glavnem pa izkazujejo manjši porast kot je porasla; proizvodnja. is I Osebni dohodki so v stroških proizvodnje nižja postavka kot v lotu 1963, kljub povečanju na zaposlenega. Vendar pa bodo osebni dohodki v drugem polletju v struk ' turi stroškov proizvodnje sigurno višji zaradi povečanja osebnih postavk od maja j letos naprej in zaradi dodatka 3.000.— din po zaposlenem, ki ga izplačujemo od julija naprej. Osebni dohodki so v razmerju do prvega polletja 1963 znašali : netto mesečni osebni dohodki na zaposlenega : 1) prvo polletje 1963 33.280,- din 2) prvo polletje 1964 38.900.- din ry indeks 117 ' \ Po podatkih Poslovnega združenja " LES " znaša povprečje lesne industrije 38.800,- din, povprečje celotno industrije pa 43.C00.- din. Za nase podjetje pa moramo upoštevati, da po povprečni osebni dohodki v prvem polletju nižji zaradi razmeroma nizke proizvodnje v januarju in februarju 1964, poznejši meseci pa^izkazujejo že prejemke, Id so nad povprečjem polletja in zato tudi lahko računamo v lotu 1964 na povprečje, ki bo precej večje od 40.000 din. USebni prejemki ( neto mesečni ) so znašali i I. polletje - januar - februar - marec - april - maj - junij 1963 1964 31.2oo,- 32.032.- 29.323.- 34.112.- 34.32o.- 39.1o4.- 36.192.- 39.52o.- 1! ; ' 33,400,- 42.64o.- 35.162.- 46.304.- • * • . j en v prvem polletju za 51 ven- »-v pi-uvsseT>u naročila, kijuo temu, < je sicer plan presežen. xrimerjava proizvodnje po planski ceni je sledpča j I. polletje (v 000 din 1) lesene smuči 2) metalne smuči 3) plastične smuči 4) smučarske palice 5) drugi zimsko športni proizvodi 6) telovadno orodje 7) vodni Šport .8) športne igre 9) reketi 10) reševalne naprave 11) drugi proizvodi 12) usluge 1963 1964 Indeks 336.431 447.lol 133 131.220 113.467 07 9oo — _ | 11.0o3 16.7o3 142 0.7o3 — _ 34i062 55.74o 16o 23.551 11.494 ,49 4.043 6.799 14o 7.619 14.671 193 33.377 55.979 160 4.500 6.531 142 14.079 10.5o5 131 SKUPAJ 611.904 746.991 122 poslovnim rezultatom prvega polletja smo lahko zadovoljni, saj v celoti izkazuje pozitivne rezultate v razmerju do istega obdobja leta 1963. Upoštevati moramo tudi težave, ki jih je bilo potrebno reševati v zvezi z rokonštrukcujo, ki je v polnem teku. Zaradi boljših poslovnih rezultatov in pa zaradi povečanja izvozne premije za smuči od 1.23o na 1.26o za USA 0 lahko pričakujemo boljši rnancni rezultat kot v letu 1963, vendar pa bo v drugem polletju težko nadokna-lti izpad proizvodnje iz prvega polletja, da bi realizirali prevzeta naročila, o^pa je vsekakor škoda, ker bi lahko bil poslovni rezultat še boljši in bi tudi azje pokrili osebne dohodke, ki smo jih povečali v drugem polletju 1964. ••"7;r !/7( k\cjI/4 , ^aslov izve ni mo go že malce preveč črnogledo, vendar pa se bo bralec ob koncu tega članka sam prepričal o njegovi u-pravičenosti. Kot vodji " delovne grupo" oz. strokovnega tcama celotne jugoslo — vanske industrije športnih artiklov, ka tera uporablja jesen kot osnovno' surovino, mi je bil omogočen vpogled v sedanje stanje, perspektivne možnosti proizvodnje ter v vso ostalo njeno pro blematik.o. 1roblem katerega mora rešiti naš strokovni teom, je tako kočljiv in problematičen, da bi se n ara lahko vsa ka neresnost o-z. celo - počas onost ka — tastrofalno maščevala. V nadaljevanju tega članka bom skušal celotno zadevo kompleksno ter podrobno razložiti. Da bi omogočili jugoslovanski industriji športnih rekvizitov nemoteni razvoj ali bolje rečeno, ..rešiti jo od propada, ki ji preti zaradi pomanjkanja osnovno surovine - jesena, je bila na pobudo direktorja podjetja "Elan" tov.Osterman ing. Jožeta ustanovljena delovna grupa« Sestavljena je iz strokovnjakov vseh 4 podjetij ( DIP - Rijeka - 2, DIP -Delnice- 2, JELA - Delnice-2, Elah - 1 ter Inštitut športnega orodja Elan - 1 člo na), kateri proizvajajo smuči tor Inštd tuta športnega orodja Elan. Glavna nalo ga te grupe pa'je, da najde pot, ki bo omogočila sedanje poslovanje jn pa zagotovila nemoteni razvoj jugoslovanske industrije športnih artiklov in to v našem interesu ter interesu celotno na/-se skupnosti. Samo delo grupe pa je os redotočeno v glavnem na proizvodnjo smu či, kor te predstavljajo preko 9o $ vseh športnih rekvizitov, v katerih jo jesen osnovna surovina. A ing. Bojan Marinšek-M VELIKA NEVARNOST ZA PROIZ VODNJO SMUČI * Prodno bi prišel do obravnavanja jedra glavnega problema, ki duši našo industrijo, bi prikazal sedanje kapacitete jugosl. industrije smuči, njene potrebe in možnost razvoja v nas letin j ih par letih do zaključka del na rekonstrukcijah. Povdaril bi, da razvoj in rekonstrukcija vseh 4 tovarn ni stihijsko zasnovana, temveč temelji na trdnih domačih in tujih statističnih e -lementih, dobljenih pri vsestranski in dolgoletni analizi tržišča in stvarnih potreb. Kot primer bi navedel, da je statistika pokazala linearno povečanje potreb v ZDA za naslednjih lo let. To povečanje bo tako visoko, da bo presej? lo predvidene povečanje izvoznih kapacitet svetovne proizvodnje smuči v tem obdobju, Vse to nam dokazuje, da ne ob. stoja niti najmanjša bojazen, da bi nam proizvodnja pri sedanji kvaliteti ostala neprodana doma. Ravno nasprotno dejstvo bi povdaril in sicer dejstvo, da je celotno povečanje naših kapacitet posledica pritiska stalnih naših zapad-nili kupcev. Ti namreč z leta v leto povečujejo svoje zahteve. Tako imamo letos prav mi velike težave s tem, ker naše proizvodne zmogljivosti nikakor ne bodo mogle liri ti zahtev inozemskih in domačih kupcev<> Celotna jugoslovanska proizvodnja bo po planu povečala proizvodnjo smuči v naslednjih letih tako, kot nam to prika -zu;io spodnja tabela_j_______ Konc, n DIP DIP JELA ELAN SKUPNO lota Delil. Reka Delnice_________________ 1964 , 44000 30000 140000 120000 334000 1965 53000 looooo 180000 170000 5o3000 1965 55000 120000 250000 190000 615000 Za to sorazmerno veliko proizvodnjo smuči bo naša industrija potrebovala naslednje količine jesenovih desk v m3 različne kvalitete : ^cdjetje Koncem Koncem ^oncem 1964 1965 1966 DIP Delnice 35 0 m3 1.15o m3 1 1.4oo m3 DIP Rijeka 2.3oo » 3.500 " 4.2oo 11 JELA Deln. 3.72o » 5,000 " 7.0oo 11 ELAN 4.3oo ” 5.9oo " 7.ooo n SKUPAJ m3 11.67o 15.55o 17.ooo Prikazane potrebne količine jesena so nekoliko- višje, zaradi dveh vzrokov: a) ker ne moremo dobiti ustrezne kvalitete jesenovih desk, smo primoro-ni jemati tudi velik odstotek slab- ‘ še vrste. Posledica toga je slabši izkoristek in s tem v zvezi večja celokupna poraba te sirovine in b) ker poleg smuči izdelujemo še druge artikle iz jesena. Oba ta dva faktorja povešata stvarno potrebo za približno 15 do 2o % . %t nam kaže zgornja tabela potreb, bomo že koncem leta 1966 potrebovali približno 19.600 m3 jesenovih desk.Ud tega odpade na ELAN cca 7.000 m3. Od omenjenega leta dalje pa bi celotna na, ša proizvodnja obdržala v naslednjih letih približno isti nivo tako, da potrebe po jesenovih deskah v bližnji bodočnosti nebi presegle 20.000 m3. Te številke so dokaj sprejemljive in ce- lo razveseljive', saj bi po dosedanjih okularnih cenitvah naši jesenovi gozdovi zlahka krili to potrebo, ne da bi se pri tem zmanjševala osnovna lesna zaloga. Z drugimi besedami’ vsakoletni posek, ki bi bil potreben za kritje potreb celotne športne industrije v Jugoslaviji, bi se približal, nikakor pa ne presegel vsakoletni prirastek jesenovino. Tukaj mislim vključno tudi količino za kritje ostalih domačih potreb in to od kurjave do pohištvene industrije.To ugodno stanje pa se je omajalo ali bolje rečeno razdejalo na pobudo proizvajalcev jesena in ob pomoči naših izvoznih forumov. Izvoz jesena nemreč iz dneva v dan narašča in nam grozi, da bomo že v kratkem ostali brez zadostne količine surovin, ne same pri povečanih, temveč že pri sedanjih proizvodnih kapacitetah. Tuji proizvajalci športnega orodja so dobesedno navalili na našo surovinsko bazo. V terh prednjačijo vzhodnjaki ( zlasti Čehi ) ki ne izbirajo poti, da bi prišli do jesena in nas s pomočjo našega jesena zadušili, Ta njihov uničevalni boj vodijo iz dveh strani in sicer j 1, na našem trgu za jesen so se poj£>-vili njihovi zastopniki, ki ga pri sedanjih cenah( okoli 5o,ooo din/m3 preplačujejo tudi do 4o %. Če upoštevamo še velike transportne stroškej vidimo, da bi tudi pri nam enakih cenah to bila ekonomska neutemeljen^ nabava in 2, na-zapadnem trgu se pojavljajo s sarj_ kami, mladinskimi smučmi itd.,katerih cena se giblje tudi do 3o $ izpod naše lastne cene. Najbolj zanimivo pa je še to, da oni proizvajajo v glavnem manj zahtevne rekvizite, vendar pa izdelujejo izredno natančno in kvalitetno. Razumljivo je, da so pri taki ekonomski politiki (ki pa je veliko boli čisto politična kot pa ekonomsko utemeljena) zbudili zanimanje pri naših proizva -jalcih jesena na eni strani in pri inozemskih kupcih na drugi strani. Vse to pa pomeni za nas silne težave, ki bi pri sedanjem razvoju njihove športne industrije ter pri nadaljevanju nage izvozne politike, lahko pome -nile pravo katastrofo za nas. Da -je^ zlasti potuha s strani voditeljev izvoza lahko res usodna za nas naj navedem, da je samo en izvoznik - " Exportdrvo" iz Reke sklenil pogodbo za izvoz jesenovih desk I. in II. kvalitete v višini 17.2oo m3 in to v češko Vzhod, Nemčijo Italijo Poljsko Egipt 6.5oo m3 3.000 " 5.000 " 1.7oo " 1.000 11 17.2oo m3 Torej samo eden naš izvoznik naj bi letos izvozil skoraj toliko jesena, kot ga bo potrebovala celotna jugoslovan« športna industrija po rekonstrukciji koncem 1966 leta; ■‘■ri ten pa ne smemo pozabiti, da so tukaj še drugi( manjši) izvozniki. V primeru, da bi izvoz v sedanji višini dobil prioriteto nad domačo industrijo, bi ostali doma sko-raj praznih rok. Edina rešitev bi bila, da bi tudi mi potem poskočili z odkupnimi cenami jesena za 2o,ooo din ali celo več po m3, kar pa bi pri nespremenjenih cenah naših iz lolkov pomenilo zmanjšanje profitne stšpnje na tinimum in s tem tudi naših osebnih dohodkov, ■Tudi nizkih izvoznih cen njihovih finalnih športnih izdelkov no gre pod -cenjevati . Sami smo že na lastni koži občutili, ko so naše.,. s::inke izrinili iz svetovnega trga; Podobno se je zgodilo tudi DIP— ftijeki, ki so zaradi Čehov izgubili trčišče smuči v Kanadi. Da bi zagotovili kontinuirano proiz — vodnjo in nemoteni razvoj, je delovno, grupa prevzela nalogo, da doseže delno ali celo popolno prepoved izvoza jesena. Za morebitno dosego tega cilja pa bo treba precej naporov in našega skupnega nastopanja, ker nam stojijo nasproti neelastični izvozni forumi ter prizadeti proizvajalci jesena. Nasa glavna opora je popolnoma enostavna računica, ki prikazuje koliko več ima celotno skupnost od tega, če Jugoslavija izvaža gotove športne izdelke, L namesto surovine. Od celotne letošnje Jugo slov. proiBtrodnji 334. ooo parov smuči, jih jo inozemski trg kupil 343.291 parov v skupni vrednosti . 1,976.970 US$ . Od tega odpade na vzh. trg samo 11.73o parov v vrednosti 110,473 (JS$. Po grobih cenitvah bi za jesen, če bi ga izvozili v inozemstvo in kateri je sedaj ugrajen v teh 348.291 parih dobili največ 750.000 US$ in še to preko 6o % plačanega v vzhodnih devizah. Ce prištejemo k tej za nas in za celotno našo skupnost tako ugodni računici še dejstvo, da športna indu— strija Jugoslavije zaposluje okoli 12oo delavcev, postane naša zahteva še bolj upravičena« V primeru občutnega pomanjkanja surovine, bi nastal tudi social -ni problem, kam s toliko delovno silo, je povrhu toga v glavnem še vsa iz sorazmerno industrijsko pasivnih kra — jev. Vsi faktorji nam narekujejo, da moramo takoj doseči omejitev izvoza jesena, to je preiti na izvozno politiko kon -tingentirahj a; Že v letu 1966 pa naj bi za to odgovorni organi popolnoma prepovedali izvoz jesena iz Jugoslavije . i£aliko bomo s temi našimi zahtevami prodrli, pa vam bom poročal v eni iz -med naslednjih št e vi lit " Naše smučine". J g V dneh od 26« do 29«avgusta jo obiskal naše podjetje lastnik največje tovarne smuči na svetu g« J. Fischer iz Rioda, Zg. Avstrija. Z imenovanim so "oredstav-niki podjetja izmenjali v*" glavnem nekaj problemov, ki zadevajo oba partnerja^ to je vprašanje jesenovega lesa, cone smuči na svetovnem trgu, modernizacija :n' industrializacija sodobnih smučarskih obratov in slično. Gr. Fischer je bil tudi na lovi na Begunj— ščici in je v spremstvu našega "Tinčka" Juuleja ustrelil gamsa, i Da pa bodo naši bralci lahko dobili pogled, posebno, če bedo primerjali kapacitete naše tovarne z njegovo največ jo tovarno smuči na svetu, vam posredujemo podatke, ki so zbrani iz raznih časopi•• sov, revij in njegovih p? ipovodovan.i r**i obisku pri nas, a jd prorz^Gdn^) Avstrija je izvozila v koledarskem letu 1963 v skupni vrednosti £ 177,039*000 mil j. smuči (vrednost S - ;,0S* din)&'■ o-vni odjemalci so države evropskega jlar-.-nega trga z odjemom '8„ milj0 C. temu trgu pa sledijo prekomorske države ZDA, Ca~ nada, Avstralija, Nova Zelandija in Ja.--ponska v skupni vrednosti skoraj 43 milj, S. EFrA (države, to so Avstrija, Švica., Norveška, Švedska), ki so na smučarskem trgu zlasti pomembne, predvsem Švica pa so šele na tretjem mesta s eoa 30 milj S, pri čemer kupi samo Švica za cca 22«. milj. S„ smuči. Pri tem skupnem izvozu smuči iz Avstrije je udeležena s 36 % največja tovarna smuči na svetu - firma Josef Fischer is Hloda, ingi Jože Osterman Tovarna v Hi.edu je poživela v zadnjih letih nenavaden razmah in napredek. Ko opazujemo njen napredek vidimo, da je v nekaterih letih, povečala prodajo smuči napram pi c j ^nj en .i loiu za kar 60 10. j ulj stalnim investicijam in radi toga nepre- | trgani gradnji tovarniških naprav, ožno-buo objekte;, so bile kapacitete stalno zasedene in -;o čts^o odklanjali naročilo. Predvsem _ansko leto, to je leto 1963 v katerem ju tovarna posebno težko obvladala situacijo, saj tedaj je Fischei začel z gradnjo modeme tovarne in je med jesenskimi in zimskimi meseci že pr e-j selil prve oddelke iz stare v novo tovar-f no. To loto je moral vzporedno torej reševati dvr« problema in sicer s •a) preseliti se v novo tovarno in b) Dbdrž&t-i ir> dvigniti iebno proizvodnjo na 200..003 parov letno«' Ifc_‘ seje proizvedli ja tako stolno širila so se jasno pojavljali veliki problemi, ki so jih rešetali le z največjiroi napori... (Pii bi bralca opozorili na slične mo-renfco v iu V tovarni, ki ima v investicijskem ploi:m za prihodnje leto tudi proizvodnjo skoraj 200„000 pavov.) Tovarna smuči Fischer ima danes 535 zaposlenih delavcev in uslužbencev* če pogledamo statistiko o zaposlenih, odnosno gibanje zaposlenih zadnja leta lahko •ugotovimo, da se tudi ta dviga, ker se število zaposlenih iz leta v leto povečuje z najmanj 20, zaznamoval pa je celo dvig 40*^ Ce pomislimo na tof da so v zadnjem letu komaj razpolagali s prosto delovno silo Avstriji je-veliko pomanjkanje delov-j- ne sile - in v vel?ki meri zaposlujejo j tujce, moramo ugotoviti, de, tudi to pro-j dstavlja Fischer-ju eden od velikih te- ; žav. I Pomanjkanje delovno sile pa je moralo neizogibno pripeljati do prepričanja, da bodo lahko nadaljevali gradnjo le v \ primeru, če jim bo uspelo, da bi racio- 1 nalizirali celotno proizvodnjo. Industrijsko je bil Fischer nesporni ko-; rak pred ostalim. Obratov;mje jo slone- 1 lo na serijski, odnosno veliko serijski | proizvodnji in ne na posameznih manjših | serijah. Cilj tovarne je bil, da delajo | po izboljšanih industrijskih principih. 1 Radi tega je g. Fischer vpeljal kot pr- , va tovarna smuči pomembno mehanično te— I stiranje smuči. Poleg ostalih r,enimivih i lastnosti pri smučeh so testirali trdnost proti lomu, odpornost proti zvJ jh— j nju in pa dušenje nihajev s posebnimi stroji - doma izdelanimi pripravami in | aparati. Mehanični testi pomenijo danes i vsesplošno dobrino za industrijo smuči, j čeprav so v zašetku Fischer-ja iz konku-l renčnih rnzlnguv nekateri isr.smo ja-vali., i !■ ii'Ln.kl.ičnega preizkušanja izdelkov ; so ti testi mnogo prispevali k temu, da l z njimi lahko ugotovimo kako pomembni so leseni in kuvinski nabori pli tor uno—I tne smole. Po dolgoletnih izkušnjah je g. Fischer j izdelal smuči — metalne smuči s katerim I je dosegel po celem svetu velike uspehe.\ Tudi plastične smuči je tekočo preizku—; šal. Vendar pa Fischer meni, da so to smuči dražje radi tega, ker s■ izdela- I ne iz plastičnih mas in čeprav so po njo-j- govem mnenju manj sposobno za naporno smučaage. Radi tega se Fischer še do da-^ ne s ni odločil ali bi dal na tržišče plastične smuči. Naše mnenje je, da je to Fischer-jevo gledanje morda plod dru—! gih, morda zanj komercialnih momentov* povija pa ga v čisto drugi zaključek, s i tem, da konkurenco spelje od pravega je-! dr a. Vsekakor pa, če Fischer dela 8 smuči, namerava pa to še mnogo povečati,( je jasno, da mu to začasno odgovarja in ! zaradi tega na tržišču ne prihaja s pla-, stičnimi. I I To, kar je Fischer dognal s svojimi pri-l pravami za testiranje so jasno dokazali ] tudi najtežji preizkusi med smučanjem v | alpskih disciplinah na olimpijskih igrala v Innsbrucku. Pri spustu je tekmovalo 9 ! tekmovalcev od prvih desetih z metalni- j mi smučmi. Fischer pravi, da torej nima \ vzroka, da nebi šel po dobri poznani po-i ti v smeri, ki se pa ravno ogiba umetnihi vlaken, odnosno smuči iz umetnih mas. J Tovarna, ki jo gradi in dograjuje Fischejr bo obsegala 33.000 m^, medtem ko je sta—j ra tovarna obsegala le 8.000 m^. Dvori- j šče v stari tovarni ni bilo ograjeno, radi tega bo nova tovarna ograjena in o-1 blikovana po spoznanjih, ki so bile plod| dolgoletnih izkušenj iz stare tovarne, 1 ki je rasla z raznimi prizidki, šupami j itd. I Ko bo tovarna dokončno izdelana pa Fis- 1 cher računa, da bo lahko v času konjuk- j ture dosegla tudi do 400.000 parov smu- I či. Seveda, bi tu pripomnili, da nam je Fischer povedal, da od teh 400.000 parov1 pninči dola Jelovico otročjih smuči, ki pa so še interesantno - v glavnem masiv—; ne. No in tu je ta visoka kapaciteta za [ naše pojme, Čeprav so lahko prištevamo, ! dd smo po velikosti drugi na svetu, še- j le razumljiva. I Možnosti, Iti jih predvideva Fischer za I plasman pa so iste kakor gleda on na ka^ pačitete. | ! Fischer izvozi več kakor 60 % proizvod— l nje, to je vsekakor za tega producenta j zelo ugodno razmerje. Tudi izvoz Fischeri-jevih smuči pa se deli v enakem razmerju! kakor skupni avstrijski izvoz. Evropski I skupni trg igra torej dominantno vlogo, j močen je v Ameriki, Canadi, kakor tudi I Japonski, Fischer je sicer n.pr. Ameriko letos po pripovedovanju že dvakrat obis— preko 200.000kal kakor tudi Kanado in to tržišče do- dobro pozna, enkrat pa je bil letos v Japonski, Dobro, odnosno izredno dobro plasira v Švico, v evropskem skupnem tr.^u pa najboljše v Nemčijo, kjer ima direktno prodajo, torej nima generalnih zastopstev itd. ampak ima svoja skladišča po celi Nemčiji. G. Fischer je pri obisku trdil, da so v številnih državah danes smučarstvo šele razvija, to je Juina Amerika, predvsem pa mislimo tu na ZDA in Kanado^. Japonskd uspeh. in pa Čile. V vseh teh državah obstoja tendenca, da se najprej smučar opremi kjer vodi športne trgovino. Stalno kupuje in naroča pri nas, Lotos je bil trener ameriške olimpijske roprezentanco za smučarske skoke. (Pozna imenat Bolfanz, Kotlarek itd,) Letos je kljub 54 leton skočil v Ameriki "samo" 80 metrov. Seveda smo mu izpolnili njegovo veliko željo, da je lahko obiskal tudi Planico, kjer se jo pospol na skakal- , nico in nekaj minut jo hil vidno ganjen ob spominu za njegov takratni velik športni Namen obiska teh treh trgovcev iz Norveške, Kandde in Amerike pa je bil, da se pogovori-s cenejšo opremo in nato polagoma izboljj-rno in okvirno zaključimo že naročilo za leto šuje isto, Ta tendenca se je uveljavlja# odnosno sezono 1965/66* Bili so pri nas tri la tudi v prvih letih po prvi svetovni vojni v srednji Evropi, V vseh teh raz« vijajočih smučarskih državah pa stremijc za tem, da bi se uveljavile z rastjo smučarstva tudi odgovarjajoče smuči, S tem v zvezi pa se odpirajo, kakor meni Fischer avstrijskim proizvajalcem posebno 'pa tudi jugoslovanskim še zelo zelo široke možnosti,-• wm> ~ Sredi meseca avgusta smo bili poleg mno-f gih drugih cbiskov deležni tudi obiska X>redstavnikov firme Gresvig in to: g, Sigurd Borhaug iz Osla Norveška, g. Ragmar Hvoslef ;iz Montreal Kanada, g, Olaf Ulland iz Seatla USA .G, Borhaug iz Osla je že naš stari znanec in nas vsakoletno obišče enkrat do dvakrat, ter se stalno najdemo na šport-j-nih sejmih v Nemčiji. Kanadski predstavnik g, Hvoslef je bil prvič v Jugosl£w viji in je prišel po trgovskih poslih namesto obolelega g. Alvaira Leif. Interesanten pa je bil posebno obisk g, Ullanda, zastopnika UO Športa iz Seatla, ki je že drugič v Jugoslaviji. Prvič je bil točno pred tridesetimi leti, to je leta 1934, v družbi slavnih smučarskih skakalcev bratov Ruud kot norveški repreuentativec, Skakal je na planiškiekakalnici in j«r za bratoma Ruud osvojil tretje mesto. Od okupacije Norveške v letu-ril940 živi ta v Ameriki dni, ter smo v glavnem zaključili okvirna ko ličino 86,000 parov, v vrednosti okoli j 600,000 £f, Vendar tu moramo povedati t da tu še niso upoštevane snuči J5JT z plastiČfloj drsno oblogo, katere lirimoravajo'naročit^ še kokih 4.000 do 5#000 parov. Glede cen! moramo povedati, da smo dosegli, priliSng povišanje nad 5 $, Imenovani so bili očarani nad lepoto naše ožje domovine ter obljubili, da nas bodo vsako o\ - smučarski obrat 4*.♦....**. 158$ - splošno lesni 151% - lesni obrat skupaj «.*»...* 158$ - kovinski obrat ..,., ............. 127$ - Sedlarski obrat 12°$ - obrat čolnarijo ................. 125$ -PODJETJE 1 5 3 $ I •IStrfCS i Lastnik svetovno znano tovarne smuči g» Anton Kastle je 2.septembra praznoval svoj 60. r ojstni dan. Čestitkam ob njegovom življenskem jubileju se pridružuje tudi j naš kolektiv. ; Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanja) je podjetje izplačalo za 36o dni 481.672.- din. Izostanki so bili zaradi Nesreče pri delu Nege družinskega člana Ostalih bolezni Izostanki in dajatve po oddelkih Te 1. oro dj e, komunala Smučarija Kov. in sedi. delavnica Razrez, skladišče lesa Ux>rava Inštitut 2 primera 21 dni izplačano 32.587.- din o J primeri 13 dni izplačano 18.533.- din 53 primorov 326 dni izplačano 430.552.- din odde lkili • 9 6 primerov 54 dni izplačano 71.565.- ■ din 23 primorov 143 dni izplačano 161.621.- ■ din 8 primerov 54 dni izplačano 81.507.- ■ din 8 primorov 45 dni izplačano 51.307.- • din lo primerov 4o dni izplačano 85.719.- ■ din 3 primeri 24 dni izplačano 29.953.- • din .SKUPAJ <5 58 primerov 36° dni^ izplačano 481.672.- din u n JG.itis'/ '1/Cit I Po uradnem pojasnilu Zveznega sekretar-riata za finance je kritje stroškov za i izdajanje tovarniških časopisov ali bil ; tenov odvisno od nanjena 'izdajanja časo-i pisa. i če je namen izdajanja časopisa obveščanje članov kolektiva o rezultatih in uspehih poslovanja, potem stroški izda J janja bremenijo materialne stroške, če pa je namen izdaj trnja 'časopisa, da izobražuje ali pa zaradi zadovoljevanja kulturnih potreb. jJotfem stroški izda -janja bremenijo sredstva skupnq.porabe* Sekxx> f.nriat za finance tudi ugotavlja, da je lahko umnon izdajanja časopisa • ju drugo, ker se pač v časopisu oT— f javljajo .članki, ki imajo namen obvešča ^ nja in pa članki, ki imajo kulturno in | zabavno vsebino. V ten pri moru,pravi pojasnilo ^•gredo stroški izdajrmja v breme enih in 'Hu/iih sl-roškuv, pri oi— t 'lo i. SE v n ib u ]f' /7TV )(c^ y mer odloča osnovni in pre te žni namen izdajanja časopisa. V tem primeru Služba družbenega knji -govodstva odloča katere vire bremeni — jo stroški izdajanja. Stroške za " Našo smučino " že stalno krijemo iz materialnih stroškov, ker jo osnovni namen časopisa obveščanje o rezultatih, uspehih in problemih pos -lovanja. i Ker pa iiha tudi naš časopis delno sploš-l no - zabavno vsebino bo prav, da si pre-t slabimo ustrezno odločbo Službe družbe 4 nega knji guvodstva. IlIKdllllMliililliNllilflllUiM.I I .L Sindikalni podružnici in pKkdstHV— Č nilsom se zahvaljujem za izkazano pozornost ob smrti mojega očeta'.' lekrrnn hv^ln za podarjeni venec in izraze sožalja. PETERMAN PAVKTi I »Utrl- til~ Stanje delovno sile.na dan 31. 8, 1964 Pod.jeb.ie : V rednem delovnem razmerju i moških 253 žensk 247 SKUPAJ 500 V začasnem delovnem razmerju: moških 8 žensk 3 SKUPAJ 11 vajenci 1 moški Inštitut t V rednem delovnem razmerju! moških 11 žensk 2 SKUPAJ 13 Obrat družbene prehranet V rednem delovnem razmerju žensk 6 SKUPAJ 6 ‘ GIBANJE DELOVNE SILE V avgustu so se zaposlili v podjetju* KOMAR Stefan— varilec KV v kovin s’cen obratu VOGRINEC Marija - delavka v lakirnici smučarskega obrata JESENIK Franc — delavec na lepljenju v smučarskem oddelku MAROLT Jože — delavec na krožni sagi v razrezu lesa, JENKO Zdenka — delavka na manipulant3kih delih skladišča lesa, VELIKONJA Franc— ključavničar v kovin — skem obratu, ZAVRL Dragica - delavka v lakirnici smučarskega oddelita Vsi v rednem delovnem razmerju, V začasnem delovnem razmerji; pa : RAKOVEC Zlatar- delavka v lesnem obratu KOLMAN Cveto - dijak, pomožna dela v skladišču gotov, izdelk. .KOKALJ Rudi - dijak, pomož. dela v skl, gotovih izdelkov, PRISTAVEC Boris- dijak, po iož. dela v skladišču gotov,izdelkov, KOLMAN Nuša - dijakinja, pomož, dela v j skladišču gotov,izdelkov,; I/3RTELJ Franc- oseb,upokojenec, na ko- ! munalnih delih. I : j Novim članom kolektiva želimr I4N0G0 USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA pri i zvrševar- j nju njihovih nalog ! » V avgustu so odšli iz pod.jeo.ia t Iz rednega ddovnega ramerjat LAVRIČ NikOf del avec na ftontaž, delih v smučarskem odd, - samovoljna zapustitev dela, LINDIČ Ivan - sedlarska ročna dela PK v sedlar,, obratu- na lasjt no željo pred potekom odpovednega roka, ČESNOVAR Ladislav - zaposlen na sedlar, ročnih delih KV v sedlar — skem obratu — v odpovednem roku, VOVK Vinko - skladiščni delaven ▼ skladij šču gotovih izdelkov -samovoljna zapustit®- dela i Iz začasnega delovnega razmerja j « ARH Marija - dijakinja, zaposlena na pomožnih delih v skladšču ; gotovih izdelkov, PRISTAVEC Zdenka- dijakinja, zaposlena na pomožnih delih v skladišču gotovih izdelkov, FINŽGAR Marijs* dijakinja, zaposlena na j pomožnih delih v skladišču j gotovih izdelkov, URŠIČ Zdravko- dijak, zaposlen na pomož«, delih v škladžču gotovih ' izdelkov« i »POROKE = < . ' Poročila sta se s POTOČNIK Metod, uslužbenec priprave dela in | BOŽIC Magdalena, delavka v smučarskem • obratu, ^ j H s-*- & -i -i K/' ; vs^ C'.. ^ \ /i' <» il 1 !V*jLM r% i n ing. A, Robič Obloge zgornje ploskve sinusi. j zgornje ploskve smuči se vedno bolj , uporabljajo tudi plošče iz umetnih mas. ; Za. iste veljajo pravila, kot za oblogor-i nje drsnih ploskev, le da ni potrebna ' ista odpornost. Temperaturne spremembe j'pa more prenesti. I i Za oblaganje, zgornjih ploskev se uporab ijajp c e 1 t a n a plošče, debeline , o,4 do_ o,8 mm. Lepijo se na les in na j, metal. Imajo dober lesk. Na tržišču se ipojavljaj o v več barvnih niansah in dajo, z zgornjimi cel. robniki tudi modni' efekt, kar je važno ža prodajno službo, : P o' IV t a n a je tudi material za ob_ laganje zgornjih ploskev, ki se ravno tako pojavlja v več barvnih niansah, ni-: ma pa tistega leska kot celtana. Z ozirom na odpornost pa odgovarja za obla -| gonje zgornjih ploskev. ; Nekateri proizvajalci uporabljajo tudi polyetilen, ki pa se ni obnesel zaradi • v -I . , l manjše odpornosti 'lakiranje drsnih in spodnjih ploskev i iUporabljamo takozvani DD lak. To je po-j sebna vrsta reaktivnega laka. Te vrste ;lakov so se začeli uporabljati v industriji že leta 1953. Kratica sama pred _ stavlja imena dveh sestavin d e s n o— |dur -desmofen. j To sta .dve komponenti, ki tvorita trdi ' lin obenem elastični film laka. Lastnosti DD lokev so : — velika odpornost na vremenske vplive - obdržijo elastičnost tudi pri nizkih temperaturah — odporni so proti udarcu - odporni do 18o °C vročine,' pač pa v vroči vodi ne zdržijo toliko. Pri lakiranju moramo popolnoma odstraniti vpliv vode ( suh les ), To posebno velja za DE8M0DUR, ki ni odporen na vlago j doc im EESMOFEN — 'barva — ni občutljiva za vlago. Pri /opravilih ne moremo lakirati na že obstoječi stari lak. Zato je treba vso površino dobro obrusiti in očistiti prah. Stari lak so zelo težko brusi. Smuči, ki so bile premazane z UMETNO MASO, kakršnekoli vrste,se enostavno popravljajo. Važno je samo, da se poš- , kodovano l.ie sto pobrusi z brusnim pa — pirjem, kar drži tudi na stari strjeni podlagi, Popravilo smuči s CELTANO ali Celoglis ; ploščami je tudi enostavno, Manjša po— , pravila so delajo z OKA pasto v različ—! nin.barvah. Za večja popravila pa je potrebno vstaviti del plošče, ki se za-; lepi z raztopino plošče in acetonom.Pri popravilu metalnih smuči uporabljamo lej druga lepila kot pri lesenih. POLYETILENS:\E obloge popravljamo s kot)-, fix svečkami, Ta popravila niso tako,ob-i-stojna kot prejšne ploskve.Lahke se pa 1 uporabi'tudi aparat'za varjenje polyeti ' lena,s katerim vstavimo odrezke poIvet. plošč. od polotili naprave, izdelane prav namenoma za krivljenje smuči, v t Ze od nekdaj so večinoma najraje krivili smuči v.raznih napravah, na splošno označenih v prvi skupini. Tako so vtaknili sprednja kottca smuči med dve lati v ko-zucu in ju ukrivili, 2rivili so nadalje smuči med klinoma v lbjtri ali rfcjtli, med klinoma v lojtrnicah voza, med poprečnima l&jštaflia na brani ali na št kugi v skednju, ki jim je sicer rabila pri mencanju prosa itd, V to skupino bi mogli do neke meje uvrstiti še drevesne rogovile, tram na izbi, razne špranje, raz. poke, luknje in podobno. Pri ukrivljmju smuči v takih in podobnih napravah so, ako je bilo potrebno podložili pod spred, nji konec primeren klin, da so potem j smuči laže ukrivili. Ko so bile smuči dovolj ukrivljene , so njih zadnji ko -nec privezali k napravi za krivljenje j ali pa so ga obtežili. V Loškem potoku so uvijanju smuči v lestvi dejali tudi;; dati smuči v prešo, i Po izkustvih, ki so si jih pridobili s ! krivljenjem smuči v takih napravah, rabljenih drugače v druge namene, so si | sčasoma omislili marsikje na Blokah, v 1 VMovskih hribih in drugod posebne domače naprave, namenjene samo za krivljenje smuči, To je bil legeni krivil- j nik, ki ga na splošno imenujejo krvčv- nok, ponekod, pa. tudi ugibhvnek, gibnek, mbdu, muster in podob?o. EIvi hrani v svojih zbirkah dvoje krivilnikov za kriv-j ljenje smuči z Bloki eden je iz Škufc or: Sv, Duhu, drugi pa iz Velikih Blok, liri— j vilnik iz Škufc je iz. bukovega lesa in i je dolg 1 m, širok pa ^»2 crn. Sestoji iz | dveh debelejših podolgajtih stranic, j med Irateri je zgoraj vs i.ien poprek ok-; roge 1 klin, zatem pa v nintjhni razdalji : širša deščica. Med ta klin in deščico so vtaknili sprednja konca smuči in ju ; ukrivili. Pri tem so smuči z zadnjima i koncema pritisnili navzdol med stranici I krivilnika, kjer so jih zaklinili z de-! bele j sim klinom, da so obstrie v zakriv— : ljenem stanju. Drugi krivilnik iz Vel, i Blok je v sestavni osnovi podoben onemu I iz Škufč, le da je daljši, zlasti pa oS-: ji in so mogli v njem krivit* samo eno 1 smuč. I i Razen takih krivi lnikov, kak ir smo se z njimi zgoraj seznanili, so poznali še ldrugačne posebne naprave za krivljenje smuči. V Novem potu in Krvavi peci so jna priliko krivili smuči v modlu ( mb-•;du) ali mudlu ( mtidu), ki sta ga sestav— iIjala v&lar in krajša deska, V modlu so krivili smuc tako, da so jo vtaknili |ined valar in desko, nato pa jo na vsaki strani zagozdili ( zakajlali ), / // \ l A. Veithauser 'Glavni namen strokovnega potovanja v'Zap, Nemčijo je bil kontakt in posvet s projektanti in izdelovalci lakirnice za la-ikiranje smuči, katera nam predstavlja 'novo investicijo v višini oca 5o milijonov din. I |Pri povečanju proizvodnje zimskih smuči !je postala kot nujna potreba ureditev površinske obdelave smuči v tej zvezi :lakiranja smuči, smo v tej zvezi prisiljeni modernizirati lakirnico, ifer teh pro- jektantpv in iscelovalcev še ni v Jugo- j slaviji, smo se obrnili ; na tuje izvajalce« V programu investi - \ cije jo predvidena nova hala za površin ! sko obdelavo lesa, katera se je praktič^ no že'začela graditi brei da bi imeli za to ze dobljen projekt od svetovno znal nih projektantov, kljub temu, da smo z istimi pravočasno vzpostavili pismene i stike. Ta nujnost jo pa bila poznana nemški firmi, ki nam izdeluje lake in nas 3e v tej‘zvezi obvestila, da je nujni hitri obisk naših predstavnikov v vezi i’azgo- ; vorov s. projektanti, Najin pbisk se je | vršil po naslednjem redu pri sledeših firmah $ Herbol AICdln Y Kolnsvcu prdLapvlii okoli 22^30 ur«i.n po celodnevni naborni vožnjioi.',"cen. Drugi dan zjutraj sva bila najavljena pri firmi. Herbol, katera nam že par let dobavlja lake za lakiranje smuči. Sprejel naju je sam g. dr, Sarx in g, I Moderson, pri razgovorih pa so sodelo- : vali še s g, Schreiber in g, Kausch, i Ker sem bil prič v ICoolnu pri tej fir- : mi, sem že pred vstopom na tovarniško ozemlje dobil vtis zelo urejene tovarne, kar nama je ogled in kratko biva - j nje ! tudi potrdilo. Priznati se mora,; da to ni majhno podjetje; saj zaposluje ‘ več kot 12oo ljudi in da je za naše poj[ me idealno urejeno, če gledamo s stra*- : ni reda in discipline, kakor tudi s ko-l mercialne. in tehnične strani. Ogledala sva si zelo dragocen tovarniški muzej, fizikalni, kemični, tehnični laborato- j rij in proizvajalne prostore. Oprema v laboratoriju je zelo bogata, če vzamemo tehnični laboratorij v katerega sva imela največ vpogleda, v njem se lahko izvršijo praktično vsi poizkusi. i , ' Problem.glede zadnjih dobav lokov ni bilo z naše strani, ne po količini, i kvaliteti ali rokiK Opozorjeni so bili ■ ' glede znižanja cene lakov za prihodnje) i ker bomo od sedanjih cca 15 l>axy- priš_ 1 i li na 5 t .a barv lakov, kar po predvidevanjih mora biti cenejše zanje, ka i I kor tudi za nas, seveda pri istih sku-j pni količini. j Kor imamo na zalogi še precejšnje ko- l i ličine lakov, praktično za celo letos— i njo proizvodno sezono in kur imamo v podjetju že montiran in za pogon sposoben polivalni stroj, smo obvestili ! oz. zahtevali od firme Herbol, da nam usposobijo sedanji DD Herbol lak za strojno lakiranje. i . , » i Seznanila sva predstavnike Herbola tu— | i di o izvršenih preizkusih, ki so se iz- i , vršili na polivalnem stro ju v'našem fpodjetju s g. Titze od fa. Wegin in o r rezultatih poizkusov. Izročeni so jim bili lakirani praktični odreži s pos— ! topKpm Iftlsiranja« • Rezultati ■ tega poiz- ; ltusa so bili zadovolj . V tej zvezi so nas prosili, da jim čim preje pošljemo vzorčne količine Inkov, ločeno po komponent z dodatki, v kolikor jih ! še imamo v svrho da izvrše onj. analizo, i . Prineseno jim je bilo tudi mnenje pred-stavnika fa. Wegin glede izvedbe poli-valnega stroja, ki smatra, da je abso-i lutno prava tipa nabavljenega stroja, kar pa je nekoliko v nasprotju z mne - [ njem g. Kauscha od fa. Herbol. ’ I 1 Mod ostalimi je bila tudi zahteva z na- > še strani, da nam fa. Herbol v bodoče ; pri svojih izdobavah lakov izstavlja ; ateste, kot to vrši sosednjemu podjetju ( ! Saturnus v Ljubljani. | ^ i Strokovni delavci fa. Herbol so nam pri ; 1 razgovorih posebno z g. Kauscliem sveto— j vali v perspektivi uporabo novega laka v lakiranje in to Epoxi laka, ki ima nekaj prednosti od sedaj uporabljajoče— ' ga in to, da je čas sušenja prvega na -nosa do naslednjega 3o minut, kar je pri DD cca 4 uro, sušenje pri temperatu ri od 6o - 8o 0 C, kar je pri DD laku i do 35° C in podobno. V kolikor bi priš- lo do zamenjavo teh lakov, prevzame popolno garmicijo izpeljave fa.Herbol. . I V zvezi prednjega je bilo z nase strani zaprošeno, da nam podjetje Herbol omogoči cca 14c dnevno prakso našega kemi j, inženirja Potriček Petra. Naša prošnja je naletela na pozitivni odmev in bo sprovedena Se koncem avgusta do začetek septembra . G, Kausch si je z novimi laki postavil i tehnološki postopek lakiranja smuči, katerega p.a bo dokončno utrdil po prejemu naših nelakiranih vzorcev smuči , ki jo: 1. ročno kitauje smuči 2. zračno sušenje 3. strojno suho brušenje 4. barvno l ociranje (l2o gr) 5. sušenje 3o minut 5. barvno lakiranje 7. sušenje 3o minut 8* stransko lakiranje 2 x 9* barvno lakiranje drsne ploskve 3 x; 10. ploskovno brušenje i 11. brezbarvni nanos 1 x zgoraj in ob strani 12. sušenje 13. ročno mokro brušenje 14. montaža in dekoracija 15. zadnji brezbarvni nanos Iz pozneje razvidenih razgovorov s fa. Hildebrandt jo fa. Herbol obljubila, da njim v kratkem času dostavi vse zahtevane podatke, kopijo pa dostavi tudi nam. Hildetrand - Oberboihingen i Sprejem predstavnikov fa, Herbol je bil za naju neoporečen in smo po načelnih razgovorih obiskali skupno navedeni dve projektantski firmi. Sprejem pri tej firmi je pa bil po oceni zelo mlačen^ kar je bilo deloma v nasprotju na Sejmu, Sprejel nas je g. ing. Werner Zeh in zaradi službene odsotnosti smo naslednji dan prišli v stik tudi z g, ing, Straub-om, Povedali so, da so jbrejeli našo pošto in da programa lakirnice še niso uspeli izdelati. Njihova zamisel je bila v tem, da bi sušilni kanali bi- li obešeni na betonskih nosilcih, pod njimi pa bi se prostor lahko uporabljal za ostalo proizvajanje. Obremenitev teh kanalov bi bila od 15o- 25o km/m, Ker o tem nismo razpolagali s podatki, kakšen je statičen izračun nosilcev, smo jim obljubili, da jim takoj po povratku damo zaželjene podatke. Poleg zgornjega jim tudi ni bila jasna količina lakira nih ploskev, s čemer smo jim pa lahko takoj postregli in to : dnevna količina proizvedenih smuči bo znašala 7oo parov, od tega je 5o $ ali 35o parov smuči z vsemi lakiranimi ploskvami in ostalih 5o 'Jo oz. 35o parov pa odpade lakiranje na spodnji in barvno lakiranje na stranski ploskvi, iz tega sledi, da je 35o parov zgoraj predvidoma 3 x barvno in 2 x brezbarvno lakirano, spodaj pa 2—3 x barvno lakirana, ob strMai, i x barvno in 2 x brezbarvno. Skupno torej M x Jaki rano. Ostala polovica pa je zgoraj 3 x barvno in 2 x brezbarvno lakirana, stranska 2 x brezbarvno in spodnja je brez^lakiranja, skupno torej 9 x lakirano, Če vzamemo 35o parov 14 x lakirano je to skupno 49oo parov x 2 kom je to 98oo kom x povprečno 2 m je 19,6oo m. In če vzamemo 35o parov 9 s lakirano je 3l5o parov x 2 kom je to 63oo kom x 2 m je 12.6oo m ali skupaj oboje tipe 32200 m zaradi sitnosti 35.000 m na dan, Postavljeno jim je bilo tudi izprašan je kje bo lega lakirnice, ali naj bo ta na južni ali severni strani. Izjavili so, da z ozirom na klimatske naprave to ne igra posebne vloge. Ravno tako smo zahtevali projektiranje odpraševalne'naprave, ki je za nas ne - : verjetno važnosti, Ker teh naprav oni 1 ne izdelujejo, nem bodo za isto posla-| li izdelovale;?-, i Pri kompletnem projektiranju sodobnega j lakiranja smo dali zahtevo tudi po eni i kabini za brizganje, ki naj bo projek-j tirana in predvidoma v projektu za razne vzorce itd. Strokovnjaki te firme so nam predlagali posebne nosilce za 1 povečanje lakiranih smuči na katere bi ; se enkratno obesilo lahko okoli lo parov smuči, Jf- ,-Cr i I Y~ vV T T Kor nam je prostor dragocen in ker so 1 njim bili dani količinski podatki, smo [ v načelu prepustili izdelavo prvega osnutka projekta njim, s tem, da so nam| že vnaprej dali približno dimenzijo su-l silnega kanala,'ki bi znašal širine 5 raj in dolžine 25 m. ‘O Za koga pa pometaš po plač’ ? - Obiski bodo,obiski. M - 8 KRITA KRIŽANKA Iti i' tltl 1 't >0' > »•tilltilMMIIMIIj '»Mil j S i V ' : • : 'tj. • ] ! •: j ; • J i \ > ■ ' : H H 1 a- j j | l j i 1 i i !'■ i | i j j | 7 ] .....jc i i i : 1 f ! ] j j j f r i i 1 1 ' l s i j : i i j j ! i : 1 ’ | : j : 1 i | ] i i ; * i i 1 1 | i J j i ; i i [ i 1 f ! f r s i i (• i 1 i ; i ! * ; i i i ! r i s i f T i irilfllllllMIiHHti 11 f f 1' • ’ • 11 > i»111 > t f, ? 1 j j « i . j ' r • “j 1 HM*!.• Pri Skriti križanki so podani opisi, toda, črna polja, ki jih je 3o, . mora razporediti reševalec san • VODORfflVNO: 1,franc,klasik,pisatelj romana"Rdeče in črno", 9. žitni plod, 13. prodajalna, 14. ilovica, 15« v velikih podjetjih ustanova, ki preskrbuje podjetje s poslovnimi potrebščinani, 16. surovina za izdelovanje cementa, 17. prisiljenost v izrazu, 18. običaj, 19. različna soglasnika, 2o. koža ali meso velike gozdne živali, 23. princesaj 24. ljubkov.ime za očeta, 28. ljudska pritrdijnica, 29. sol solitme'kisline, 23. edina hči, 35.zmanjševane^ število, od katerega odštejemo subtrahend),36, premikanje zračnih plasti, 37. apoteka, 38. kratko poročilo, drobna vest, 4o. švicarska reka, pritok Rena, 42, duhovnik starih Perzov in Ivfedijcev, 43, fr one. film. igrale c (Jean),; 47. organ sluha, 48. poglavje korana, 5o, objava, da kaj ni res, demanti, 52. gledališče, 54,' najem, zakup, 55, gozdato višavje v Belgiji, Franciji in Luksemburgu, 56, rjavorunena barva, 57. nemški predlog. NAVPIČNO ; 1. nastop mraka,znočitev, 2, naziv za ovna,ki se rad zaletava ž rogovi, 3. moš.ime, 4. precizna mer.napra va za dolžine, 5. razkošna stavba,gradič, 6. najvišje gorstvo na svetu, 7. žen,ime, 8. vrsta rastlin.razcvetja, 9. razporeditev tipk na klavirju, lo.okusna rečna riba, 11. pozitiv.elektroda,12. židov.žen,ime, 14,večina,glavni del, 18. veter, ki piha samo pon-oči,21. obdobje, 22. kem.znak za nikelj, 25.kancler zv®z, repub.Nemčije-, 26.glavno mesto ene izmed ljud.republik SERJ, 27. novejši franc. Na koncu sestanka : - ima še kdo kakšno pripombo ? - Da, - kava bi bila lahko malo bolj sladka ! ■ ten?-, Zaradi renoviranja zaprto. -"Ali mi verjameš, da bodo cene tudi renovirali " ! PO DVEH LETIE Maks : " Kje je Miha " ? Gustl :" V Inštitutu ! Maks : " Če b'jest vedu ke to je ! " isatolj(Claude),3o,znamka franc.avtomobilov, 31,brezvladje,popoln nerod,32, kratica za"Telovad,društvo", 34.hrib blizu Ljubljane, 35,oseb,zaimek,37. čuvar domačega ognjišča pri starih Rim 1jonih, 39,letov.otok v Neapeljskem zalivu, 41,goološka doba v terciaru, 42, pritok Iljmenskega jezera, 44,grad__ bena potrebščina, 45,država v Prednji Aziji, 46, sestanki, konference, 49. grška boginja nesreče, 51. vzročni veznik, 53, števnik. Kj' ZLai ii rti "Oh, Oh !! Kar naprej saj ni prepozno ! 'ig ■ kO<]\ \i/> - '>|V/ { ! ,S D ■ Jo ^Av.o\/L.;j i c a Tw PRIVATNO ŽIVLJENJE- franc.barvni CS 17. IX. 1964 - četrtek ob 2o uri 19. IX. 1964 - sobota ob 2o uri 20. IK, 1964 - nedelja ob 16 in 2o uri BALET PARIZA - franc, barvni CS 18. IX. 1964 - petek ob 2o uri 2o, IX, 1964 - nedelja ob 18 uri GROFICA MARICA - zap.nem.glas. barvni 19. IX. 1964 — sobota ob 18 uri 20. IX. 1964 - nedelja ob lo uri matin. PRVI UPORNIK- angl, vestern 22. IX. 1964 - torek ob 18 in 2o uri LJUDJE S SEJMA - sovjet,barvni 1 '• 23. IX, 1964 - sreda ob 18 in 2o uri TORUS ATIJEV SIN- ital.zgod,barvni CS 24. IX, 1964 - četrtek ob 2o uri 26, IX, 1964 - sobota ob 2o uri 27. IX. 1964 - nedelja ob 16 in 2o uri ERA - DIAVOLO- angl.zabavni 25. IX. 1964 - petek ob 2o uri 27. IX. 1964 - nedelja ob 18 in ob lo uri matineja PESEM UPORNIKA. - mehiški glasb.barvni 26. IX, 1964 - sobota ob 18 uri OPERACIJA KOBRA - sovjet. 29, IX, 1964 - torek ob 18 in 2o uri ; KOTUZOV - sovjetski 30, IX. 1964 - sreda ob 18 in 2o uri BRAVADOS- amer. pustolov.barvni CS 1, X. 1964 - četrtek ob 2o uri Zc 3. X, 1964 - sobota ob 2o uri 4. X, 1964 - nedelja ob 16 in 2o uri 1 ZLATI ČLOVEK - sovjet, barvni 2. X, 1964 - petek ob 2o uri 4. X, 1964 - nedelja ob 18 in lo uri matine j a SOS PACIFIK - amer. 3. X, 1964 - sobota ob 18 uri DIVJI JAHAC - amer. vestern 5. X. 1964 - ponedeljek ob 2o uri 6. X, 1964 - torek ob 18 uri rARIJA OKTOBRE - j rane »vojni kriminal.! 1 6. X. 1964 - toroK. ob 2o iiri 7. X. 1964 - sreda ob 18 in 2o uri j NEVIHTA NAD ffiHlKD - amer.-mehiški I 8. X. 1964 - četrtek ob 2o uri 11, X, 1964 - nedelja ob 16 in 2o uri ŠVEJK V RUSIJI- češki zabavni 9. X* 1964 - petek ob 2o uri lo. X. 1964 - sobota ob 2o uri 11« X. 1964 - nedelja ob 18 uri DAVID IN GALIJOT - italij.barvni CS I lo. X. 19 'A ob lo uri matineja- dopoldije NUJNI POZIV - angleški 13. X* 1964 - torek ob 2o uri 14. X. 1964 - sreda ob 18 in 2o uri i REŠITEV a®lŽANKE IZ prejšnje številke s Vodora^os 1.postaja, 8. klobuk, 14,ostanek, 15. Ankara, 16, smeti, 17. tur,19. Oran, 2o. mina, 21, Vinar, 23.krt, 24, ena, 25,krvavica, 27.ha*, 28. trs,29.ata, 3o,LP, 32,zlatnina,35.bor, 36,kri, 38. knuta, 39.kape, 4o. Rado, 42. Ika, 43. nasad, 44. obadec, 46. kleveta, 48,garaža, 49, almanah. Žrebala sta Koren Majda in Gašperšič ! Milka« Izžrebana sta bila t I* Svetina Alojz II« Finžgar Ivan -v, mmiKp Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!