Poštnina plačana v gotovini.
Slovensko ljudstvo si je v družbi z ostalimi jugoslovanskimi narodi s krvjo priborilo vse pravice, ki jih bo zapisalo v določila ustave LRS.
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
LR Slovenija je dobila osnutek ustave
Slovensko liudstvo bo ustavo čuvalo kot svojo osnovno pridobitev in kot pogoj resnične demokracije
Vlada LRS je v zakonitem roku Predložila svoj osnutek ustave. Ustavodajni odbor je pričel z razpravo bo izročil osnutek v končni pretres in izglasovanje skupščini, ki se bo v kratkem sestala. Istočasno pa je slovensko ljudstvo prejelo osnutek v pretres, tako da bo vsak državljan LRS imel priliko, da o ustavi razpravlja, kar je brez dvoma v skladu z demokracijo, katero si je slovenski narod skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi v narodnoosvobodilni borbi ustvaril. Danes sloji slovenski narod, vse delovno ljudstvo Slovenije pred veliko nalogo, da namreč po dolgih stoletjih svoje težke suženjske zgodovine in borbe za svoj narodni obstoj razpravlja in sklepa o ustavi, s katero izpopolnjuje Izoblikovanje svoje državnosti. Sleherni pošten deloven človek ve, da je bila narodnoosvobodilna borba tista, ki je pisala novo ustavo in prav tako, kakor se zaveda ljudstvo v Slo-v eni ji se zaveda tudi ljudstvo v naši Primorski, da so določila ustave glav-ua pridobitev domovinske vojne, s katerimi lahko z gotovostjo in z brezmejnim zaupanjem zre v svoj bodoči razvoj. Jugoslovani so z orožjem v roki pretrgali svojo težko zgodovinsko pot, ki jih je stoletja vklepala v materialno odvisnost od izkoriščevalskih klik in duhovne sužnosti. Na Prelomu, ki ga je ustvarila skupna borba, so jugoslovanski narodi enkrat Za vselej zavrnili staro obliko in vsebino države in zavrgli stari družbeni red. V borbi s tujcem, okupatorjem m z domačimi reakcionarnimi izdajalci, opogumljeni po veliki Sovjetski zvezi so si skovali bratstvo in enotnost, si ustvarili novo domovino in Položili temelje novemu političnemu m družbenemu redu, v katerem je oblast v rokah delovnega človeka. Prav ta globoka zavest je prepojila •Vse naše primorsko delovno ljudstvo, ki se jasno zaveda, da je pomagalo Ustvarjati novo Titovo Jugoslavijo in da ima polno pravico v njej svobodno živeti.
Že 29. novembra 1943 so se jugo-stovanski narodi po svojih izvoljenih delegatih odločili za federativno ureditev svoje skupne države. S tem trenutkom je Jugoslavija kot svobodna domovina svobodnih narodov stopila v zgodovino kot nova, močna in napredna sila. Glavno vodilo borbe, ki s° jo vodili tedaj jugoslovanski na-r°di, je bila nacionalna osvoboditev, bratstvo, enotnost in demokratični državni in družbeni red. Pod temi P°goji si je nova Jugoslavija lahko zagotovila napreden razvoj in če je [° Veljalo v času borbe, prav ista na-Cela veljalo sedaj, ko so jugoslovanski narodi stopili na pot svobodnega življenja.
Pederativna ljudska republika Jugoslavija je pred leli dala v pretres j ^seni jugoslovanskim narodom, vsem ' ludskim množicam osnutek ustave ; rLItj' v to ustavo so jugoslovanski 1 ‘ narodi in prav tako primorsko Ijud-8JV° zapisali vse svoje skupne pridobitve narodnoosvobodilne borbe.
zvezni ustavi so se potrdila obča nučela državne politične družbene in Gospodarske ureditve, ki morajo biti Hkupna zvezni državi, vsem republi-,c.ani, kakor tildi vsemu delovnemu 'Vudslvu Jugoslavije in slehernemu olovnemu človeku, že tedaj je slo-VeUski narod, katerega zvesti sinovi tudi mi v Slovenskem Primorju ,e izrekel svojo jmemišljeno in dokončno besedo. Zato tudi je samo po
sebi
umevno, da vsebuje osnutek jslave LRS vsa tista temeljna načela, p so že zapisana v zvezni ustavi. J-nv isto vsebujejo tudi osnutki vseh J "Uh ustav jugoslovanskih republik. an®s stojimo pred veliko in težko
'Ullogot ko pripravljamo svojo lastno

ustavo, kjer moramo izvršiti častno nalogo, da kot svoboden in neodvisen narod v svoji lastni upravi potrdimo nov družbeni red, ki se bistveno razlikuje od družbenega reda, ki ga je slovensko ljudstvo prenašalo stoletja in še več. Ustava LRS je ista v svojem bistvu kot ustava FLRJ, toda to dejstvo v ničemer ne zmanjšuje zgodovinskega pomena, temveč ga nasprotno še povečuje. S svojo ustavo slovenski nai'od dokazuje, da je samostojen in enakopraven narod, narod, ki je s pravico samoodločbe pristal na državno zvezo z ostalimi jugoslovanskimi narodi in to prav na osnovi enotnih pogledov na državnem, političnem, družbenem in gospodarskem polju, ki so bili vzkliki v osvobodilni borbi in ki predstavljajo danes trdno in neomajno vez med jugoslovanskimi narodi.
Ustava ne govori o bodočih nalogah, temveč o stvareh, ki se opirajo na dejansko stanje, ugotavlja, da se načela resnične ljudske demokracije morajo uveljaviti v našem javnem življenju, in s tem kaže, da je volja ljudstva taka, da je povratek nazaj nemogoč. Osnutek ustave je stvarni izraz resničnega položaja na Slovenskem. S tem, da ustava podpira gotove družbene pridobitve, da določa organizacijske oblike in odnose med posameznimi državnimi organi, postaja ustava močno orožje v rokah delovnega ljudstva in s tem poroštvo za razvoj in napredek. V njej se kaže leto dni ustvarjalnega dela in enodušnost vseh jugoslovanskih narodov in vsega delovnega ljudstva. V deželah, kjer ljudstvo nima svoje oblasti, kjer se še bori za svoj obstoj proti silam reakcije, je borba za naprednejšo ustavo težavna stvar. Pri nas pa je narodnoosvobodilna borba zrušila stari red in ljudstvo si je moglo postaviti tako ustavo, ki zagotavlja ljudstvu razvoj izključno v njegovo korist.
Predvsem bo v naši ustavi podčrtana tista velika pridobitev, ki je bila odločilna že v toku domovinske vojne in ki je še danes odločilnega pomena. Uzakonili bomo svojo svobodno združitev z ostalimi jugoslovanskimi narodi v zvezno državo Jugoslavijo. Poudarili bomo s tem, da je bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov osnova našega sožitja in največji porok naše bodočnosti. Ta določila postavlja slovensko ljudstvo s svojo ustavo v svoj osnovni zakon kol suveren, samostojen in enakopraven narod. Kot taki bomo tudi izvrševali vse pravice in dolžnosti, ki nam jih bo določala ustava.
Enotnost slovenskih ljudskih množic ni samo omogočila borbo proti tujim zavojevalcem in domačim reakcionarjem, temveč je ustvarila najvišje dobro, resnično ljudsko oblast. Oblast so sprejele v svoje roke delovne množice. Enotnost je v domovinski vojni in tudi v prvi dobi naše svobode, slovensko ljudstvo zvesto očuvalo kot svojo osnovno pridobitev in kot stvarni pogoj resnične demokracije. Prav enotnost bo vodita naše ljudske množice, da bodo budno pazile, da ne bodo ostanki reakcionarnih klik in sovražniki naše enotnosti prav nikjer uspeli izzvati spora med našimi delovnimi množicami.
Poleg vseh drugih osnov bo slovenska ustava uzakonila tudi pridobitve gospodarskega značaja, ki tvorijo podlago naše ljudske demokracije in so porok gospodarskega razvoja naše ljudske države.
Vsak državljan ljudske republike Slovenije vidi v svoji ustavi bistveno | razliko med časi, ki jih je doživljal v preteklosti in pa časom, v katerem je zaživel kot svoboden državljan Titove Jtigoslavije. Je to edinstveni primer v vsej naši zgodovini, da je
OB ZAKLJUČKU SLOVANSKEGA KONGRESA
Nerazružkjtvo prijateljstvo slovanskih narodov - pogoj svetovnega miru
Slovanski kongres, ki se je vršil v Beogradu, ne pomeni samo zgodovinskega dogodka za jugoslovanske narode in za nas v Slovenskem primorju, temveč v isti meri zgodovinski dogodek za vse svobodoljubne narode sveta. In če govorimo o slovanskem kongresu, je prav, da govorimo tudi o dejstvu, da bi se bila brez pomoči, brez ogromnih žrtev narodov Sovjetske zveze druga svetovna vojna končala drugače, kakor pa se je končala. Če so v tej vojni zmagale sile demokracije, če je bil poražen fašizem na bojnem polju, če so bile fašistične razbojniške armade razbite in uničene, se mora za to človeštvo zahvaliti v prvi vrsti Rdeči armadi in herojskim narodom Sovjetske zveze. Brez pomisleka lahko še rečemo, da za vse nadčloveške napore Sovjetske zveze človeštvo ne bo nikdar dovolj hvaležno. Pomoč, ki jo je nudila Sovjetska zveza miroljubnim narodom v veliki unuèvalni vojni, se ne omejuje samo na žrtve in na zmage na bojiščih, Ta pomoč je bila širša, globoka in vsestranska. Na njeno pobudo je nastalo sodobno, vsestransko gibanje vseh združenih slovanskih narodov v trdno, demokratično bojno armado in to gibanje se je prekalilo v boju proti fašističnemu zločinskemu vojnemu stroju. Slovansko gibanje je nastalo kot nujna potreba za zmago proti fašizmu in je v domo-
banje, ki je nujno demokratično, je za vse človeštvo kot blagodejna jutranja rosa, ki oživlja in krepi demokratične sile vsega sveta, katerim kaže obenem pot, ki edina vodi v dokončno zmago.
Samo po sebi se razume, da se slovanski narodi zavedajo, da je njihova tesna povezanost koristna in potrebna vsemu naprednemu človeštvu. Drugače biti ne more. V prvi vrsti je to potreba slovanskih narodov samih.
Nadaljnji razvoj - slovanskih narodov in vsakega naroda s pl o ji je mogoč samo tedaj, če bo zajaimena demokracija. Slovanski narodi, ki so v svojih deželah že oživotvorili načelo napredne demokracije, imajo
ščitijo, kar so dosegli. Nikdar več v zgodovini se ne bo zgodilo in se ne sme zgoditi, da bi nas še kdaj kdor koli zatiral, tlačil in poniževal. Slovani ne zahtevamo od nobenega naroda, kar bi bilo poniževalno, toda tudi sami se ne moremo poniževati pred nikomur. Vedno bomo znali spoštovati druge narode, obenem pa zahtevamo enako spoštovanje do nas. Nihče nam ne more zamerili, če se bomo še nadalje borili za svoje pravice tako kakor smo se borili dose-daj. Živeli hočemo enaki med enakimi in preveva nas globoko spoznanje, da se za svoje pravice moramo boriti sami. V tem ne vidimo nikake težave, kajti mi smo tega vajeni, toda gorje onim, ki bi skušali s svojim gnusnim delom siliti v naš veliki
dolžnost, da dosledno branijo in za- 1 slovanski demokratičen svet.
SLOVANSKO GIBANJE IN BOJ ZA OBČEČLOVEČANSKE PRAVICE
Slovani so bili stoletja razcepljeni. Ščuvali so nas, da so se vzbujala ined nami škodljiva sovraštva. Bolj smo poznali zgodovino oddaljenih in tujih narodov nego svojo lastno. Zaslepljeni smo verjeli v to, kar so o nas pisali drugi, in priznati moramo, da smo še sami zaradi nepoučenosti širili o sebi zgodovinske neresnice. Danes pa z našo sodobno in na demokracijo naslanjajočo se vzajemno-
vinski vojni odigralo silno in odio-[stjo branimo svojo resnično pretek-čilno vlogo v korist zmage demokra- losi in ne samo to, temveč tudi svojo
cije. Fašizem je sicer na tleh in po- ' sedanjost in veliko bodočnost. Po-
bit, toda sile reakcije so še na delu nosni smo in- nihče nam ne more in nikakor ne mirujejo. Ne samo, da oporekati, kajti s tem gibanjem bra-tlačijo narode v svoji lastni državi nima. obenem bodočnost vsega člove-in jim ne dajejo najosnovnejših člo- < Uva.
večanskih pravic, temveč rovarijo tudi | Slovanski kongres v Beogradu je proti slovanskim narodom, ki so v 1 pomemben še z druge strani, člove-
svojih deželah uresničili načela najnaprednejše demokracije. Sile reakcije odrekajo kolonialnim zatiranim narodom pravico do samoodločbe in samostojnosti. Reakcionarne sile poizkušajo, da bi razdelile svet na svoje izkoriščevalne interesne sfere, da bi male narode in dežele podjarmile velikim imperialističnim državam. Prav povsod podpirajo reakcionarne sile in kjer le morejo, se skušajo vmešavati v notranje zadeve
štvo je bilo stoletja in stoletja vajeno gledati in spoznavati, kako se ustvarjajo zveze med posameznimi narodi, ki služijo napadalnim namenom. Po-
dobo, ki smo jo pravkar doživeli, za dobo, v kateri so sile imperializma postavile svoje zločinske zahteve in je človeštvo doživelo najgrozovitejšo vojno vseh vojn. Mogoče, da ljudje težko verjamejo, da se je ustanovila zveze med slovanskimi narodi zato, da bi osvobodili sebe in obenem tudi ves svet. Toda človeštvo bo spoznalo, da slovanski narodi nimajo namena ustvarjati gospodarstvo nad drugimi in nimajo namena vsiliti svojih idej in interesov drugim, temveč da težijo pomagati tudi drugim do samostojnosti in do resnične svobode. Zveza je obče človečanska, sicer ne bi imela pravice imenovati se vseslovanska.
Sodobno slovansko gibanje ima prav za prav klice svojega rojstva v veliki oktobrski revoluciji narodov Sovjetske zveze in je sad te revolucije. Slovanski narodi smo ponosni na svoje -gibanje, a s tem še lahko ponaša ves svet, kajti gibanje zasle-
se bno velja to zgodovinsko pravilo za | duje občečlovečanske cilje.
SOVJETSKA ZVEZA IN VSI SLOVANSKI NARODI SO PREDSTRAŽA BORCEV ZA MIR IN DEMOKRACIJO
Na zasedanju kongresa je podal predseejnik Sovjetske delegacije ge-i nerallajtnant Gundorov svoje poro-
samoslojmh dežel m si na vse načine [iilo 0 uovanskem sodobnem gibanju prizadevajo, da bi narode oropale : in ml h slovanskih 0i.ganizacijt
sadov njihove zmage nad fašizmom. ( Ugotovii je, da se je v ogorčeni borbi Zmaga demokracije torej še ni do- | reševalo vprašanje za slovanske na-končno zajamčena. Zato je slovanska rode — za biti ali ne biti. V strašnih vzajemnost potrebna vsemu demo- j dneh so se vtisnile v zgodovino borbe kratičnemu svetu, da se bo mogel Slovanov za njih neodvisnost. V vsej uspešno boriti proti še vedno aktiv- svoji tisočletni zgodovini so se slonim silam reakcije in zajamčiti po- vanski narodi borili proti tujim zapoino zmago. Slovansko sodobno gi-‘ vojevalcem in branili svojo deželo
jln pravico do življenja. S tem so bra-■ nili tudi pravico do razvoja svoje dana možnost ljudstvu, da govori o lastne državnosti in kulture. V teh
svoji • ustavi, da sklepa o njej in da j težkih stoletjih se je porodilo strem daje svoje predloge. V preteklosti, ko . Ijenje slovanskih narodov po vzajem-smo bili zakoniti sužnji raznih izkori- ni pomoči in bratskemu sodelovanju, ščevalskih vlad in držav, je bila usta- Obširno je obdelal Gundorov cilje, ki va za poštene in delovne ljudi nedo- jih zasleduje novo slovansko gibanje stopna in vedno proti njim naperjena, in dejal:
Bila je močno orožje v rokah izkori- ; »Mi nimamo in ne moremo imeti ščevalskega razreda, da so lahko ti- takih vojnih ciljev, da bi vsiljevali soči vladali in pritiskali k tlom sto- svojo voljo in ureditev drugim naro-tisoče in milijone. Danes pa slaven- dom, ki čakajo na našo pomoč.« ski delovni človek sprejema v pre- To so besede velikega Stalina, ki tres osnutek svoje ustave in je pred jih je spregovoril v začetku velike njega postavljena velika dolžnost, da domovinske vojne in se nadaljujejo pri ustavi sodeluje. Ustava je stvar v besedah: »Naš cilj je v tem, da po-Ijudstva in z njo si ljudstvo samo po- magamo vsem narodom v njihovi laga temelje svoji bodoči življenjski osvobodilni borbi proti Hitlerjevski poti.	j tiraniji in da jim nato omogočimo,
Delovni ljudje pri nas, ki so ostali da se popolnoma svobodno organizi-verni velikim načelom, so danes po- rajo v svoji deželi tako, kakor sami nosni in vidijo v novi ustavi sad hočejo.
svoje trde borbe in velik doprinos. Kot prva organizacija, ki je bila ki so ga skupno z ostalimi brati Slo- ustvarjena na demokratični osnovi je venci dali zato, da bodo tudi oni vo- bil vseslovanski komite v Moskvi, ki dili sami svojo usodo, da bodo tudi se je ustanovil za časa domovinske oni bdločali in to v korist vseh delov- vojne.
ki so bili tedaj v Sovjetski zvezi. V komite so stopili predstavniki vseh slovanskih narodov. Delo vseslovanskega komiteta v Moskvi je bilo ogromno. Gesla komiteja, ki jih je narekovalo življenje samo, so hitro postala priljubljena med narodi okupiranih slovanskih dežel. Partizani in prebivalstvo okupiranih področij so .pošiljali svoje predstavnike. Na stotine pisem in dopisov je prihajalo in vsa so bila v največji meri izkoriščena. Češkoslovaški, poljski in slovanski rodoljubi so na ozemlju Sovjetske zveze pričeli sestavljati svoje vojaške enote, da bi se skupno s sovjetsko armado borili proti Hitlerjevskim zavojevalcem. Sovjetska zveza pa jih je v celoti in iskreno pri tem delu podpirala.
Tudi po drugih deželah so se osnovale nacionalne slovanske organizacije, ki so se nato združile v vseslovanski komite. Svojo delavnost \e pokazal londonski komite, ki je prispeval k utrditvi vseh naprednih slovanskih sil v emigraciji in je imel velik pomen za utrditev slovanskega gibanja. Slovanske organizacije so delovale v Združenih državah Amerike, Kanadi, Južni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Milijoni Slovo-' nov v teh državah so težili k temu. da bi prav tako prispevali svoj dele v borbi za osvoboditev slovanskih držav.
Po odstranitvi fašistične diktature v Bolgariji, po izgonu nemških zavojevalcev iz Poljske, češkoslovaške in Jugoslavije so bili ustanovljeni slovanski komiteji v Sofiji, Beogradu.
Ta se je izoblikoval na po-nih ljudi pod ponosno zastavo močne budo javnih delavcev, književnikov j Varšavi. Pragi, Zagrebu, Ljubljani, Titove Jugoslavije.	\in znanstvenikov slovanskih držav,] Sarajevu, Cetinju, Skoplju in Brali-
Sovjetska zveza nasprotuje aneksiji mandatnih
ozemeii
Med raznimi drugimi vprašanji je prišlo na vrsto tudi vprašanje skrbniške uprave raznih sil, kot so to Velika Britanija, Francija, Belgija, Nova Zelandija in Avstralija, ki so dobile v skrbništvo v preteklosti razna ozemlja, ki niso sposobna, da bi si vladala sama.
Sovjetska zveza se je pokazala kot neomajna in je spoznala načrte, ki so bili predloženi, kot pomanjkljive. Kakor
je splošno znano, predvidevajo načela skrbniške uprave razvojno napredovanje narodov, ki so pod skrbništvom, da bi si tako pridobili samoupravo in neodvisnost. Načrti pa, ki so jih predložili zastopniki Britanije, Francije in ostalih mandatarnih sil, predlagajo ravno nasprotno in imajo namen spremeniti ozemlja v sestavne dele svoje države. Zato je nastop Sovjetske zveze dokaj razumljiv.
Sovjetska delegacija upa, da bo generalna skupščina sprejela take sklepe, ki ne bodo v nasprotju z interesi oskrbovanih narodov in da bodo preprečeni interesi nekaterih dežel, ki hočejo povečati svoje kolonialne posesti na račun ozemelj, ki jih imajo v skrbništvu, kar je v ostrem nasprotju z načeli ustanovne listine organizacije Zveze narodov.
POZIV ŠPANSKEMU LJUDDSTVU, NAJ USTANOVI DEMOKRATIČNO VLADO
Politični komite v New Yorku je te dni zaključil proučevanje vprašanja o stališču Združenih narodov nasproti Francovemu fašističnemu režimu v Španiji. Proučevanje je potekalo v ozračju hude politične borbe. To vprašanje je sprožila bratska Poljska, ki je zahtevala popolno prekiriitev diplomatskih stikov s Francovo Španijo, nakar je Bela Rusija predlagala še prekinitev gospodarskih stikov, kar bi pripomoglo k hitri likvidaciji španskega fašističnega režima.
Delegacija Združenih držav Amerike se je na vse načine izogibala direktnemu reševanju španskega vprašanja in je podala resolucijo, ki pa ne nalaga Francu nobene obveznosti in je v njej izražena samo želja, naj Franco izroči oblast vladi, ki bi zastopala špansko ljudstvo.
Delegacije Francij?, Poljske, Belorusije in še drugih držav s Sovjetsko zvezo na čelu pa so zahtevale sprejem učinkovitih
sklepov in ukrepov proti španskim fašistom. Amerika in Anglija sta spet pokazali popolno nerazumevanje teženj demokratičnega španskega ljudstva, kakor tudi demokratičnega ljudstva ostalega sveta, ki vidi v Francovem režimu napad na vsečlovečanski mir in grožnjo za nadaljnje nerede- Vendar zapadni imperialisti iščejo pri reševanju svetovnega miru neke svoje posebne koristi, v katerih se ne ozirajo na zahteve ljudstva, temveč kakor je britanski delegat sam izjavil z besedami: »Mi smo dobri socialisti, toda imamo poslovne račune.« Zatorej so imperialisti pričeli boj, da resolucijo, ki zahteva odločno ukinitev Francovega režima, če že ne izpremenijo, vsaj čim bolj oslabijo. Zaradi krivičnega glasovalnega sistema, ki ga poznamo že iz pariške mirovne konference, je Ameriki in Angliji uspelo resolucijo omiliti, toda bistveni značaj resolucije je ostal nespremenjen.
Resolucija ugotavlja, da je Francov režim fašističen, poziva špansko ljudstvo, naj ustanovi demokratično vlado in sporoča, da Francova vlada ne more biti sprejeta v Zvezo narodov, niti v druge mednarodne organizacije. Spomenica poziva vse združene narode, naj odpokličejo iz Španije svoje poslanike in pooblaščene ministre. V eni izmed točk se zahteva, da Varnostni svet prouči por trebne ukrepe za ureditev položaja, namreč, če v zadosti dolgem roku ne bo organizirana vlada, ki bo predstavljala špansko ljudstvo, tedaj mora Varnostni svet urediti stvar tako, da bo Franco moral izročiti oblast ljudstvu.
Ameriške demokratične množice z največjo pozornostjo zasledujejo te dogodke in stališče Združenih narodov nasproti Francovemu režimu. Z zadovoljstvom izjavljajo, da je poizkus reakcionarne ameriške in angleške politike, da bi ostal Franco nedotaknjen, doživel poraz.
FAŠISTIČNI REŽIM V GRČIJI JE KRIV SEDANJE DRŽAVLJANSKE VOJNE
Varnostni svet je razpravljal o obtožbi grške fašistične vlade proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Vse obtožbe fašista Tsaldarisa o vmešavanju sosednjih držav v grške notranje zadeve so se izkazale kot popolnoma neosnovane. Jugoslovanski delegat Sava Kosanovič je odgovoril na spomenico grške vlade: »Naše ugotovitve niso samo naše, temveč vsakega, ki zna trezno presoditi, da odgovornost za sedanjo državljansko vojno v Grčiji nosi sedanji režim, ki nikakor ne dgla tako kot bi si grško ljudstvo želelo. Sedanji režim ne bi mogel obstajati, če ne bi imel umetno podporo iz inozemstva. Vsi vemo, da se v Grčiji nahaja angleška vojska in da angleška vlada dobavlja grškim fašistom orožje in vojni material, katerega fašisti uporabljajo za ustrahovanje demokratičnih množic. Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije je že pred meseci predlagala preiskavo o dogodkih, ki so se odigravali v Grčiji, vendar preiskava tedaj ni bila zaželjena, kajti ugotovilo bi se samo lahko, da leži krivda na grški vladi, ki pri grškem narodu nikakor ni zaželjena.« Jugoslovanski delegat je nadalje dobesedno navedel pisanje ameriškega tiska, kjer se bavi s stanjem v Grčiji in je navedel otipljive dokaze terorja, ki ga izvaja grška vladna vojska nad grškim narodom s tem, da požiga vasi, preseljuje in zapira prebivalstvo ter preganja na vse mogoče načine svobodoljubne prebivalce- Ostro je nastopil proti
poskusom grške vlade, ki stavlja ozemeljske zahteve, naperjene proti Bolgariji, Albaniji in celo proti Jugoslaviji. Tako si upa Tsaldaris zahtevati jugoslovansko ozemlje, kjer je bilo 1912. leta po uradnih celo nejugoslovanskih statistikah 188.380 prebivalcev, med njimi samo 210 Grkov.
V Jugoslaviji se nahaja na tisoče beguncev, ki so se zatekli v Jugoslavijo pred terorjem monarhofašistov, in resnica je, da jugoslovanski narodi stojijo s svojimi simpatijami na strani demokratičnih sil v Grčiji, vendar vse to ni greh in ne predstavlja ogrožanja nedotakljivosti Grčije.
Tovariš Kosanovič je odkril še nove argumente, s katerimi je izpričal podlost Tsaldarisove spomenice in je njegov govor pri velikem številu navzočih opazovalcev in novinarjev zapustil močan vtis.
Da bi osvetlili čim bolj Tsaldarisovo osebnost in njegovo moralno vrednost, omenjamo, da se je drznil imenovat! borce grške osvobodilne vojske — zločince, čeprav je po vsem svetu znano, da je njihov prispevek k splošni zavezniški zmagi dokaj znaten. Sicer kaj drugega ne bi bilo mogoče pričakovati^ od človeka, kakršen je Tsaldaris, ki ima v svoji vojski na tisoče častnikov, ki so sodelovali v času okupacije v nemški fašistični vojski in katere danes pošilja v borbo proti grškemu narodu.
Da si bomo na jasnem
Jut/osltivijn hoče hiti prisotna pri izdelavi mirovnih pot/odb z Nen^ijo in Avstrijo
Na zasedanju generalne skupščine organizacije Združenih. narodov v New Yorku je jugoslovanska delegacija obvestila Svet ministrov za zunanje zadeve, da želi tudi vlada FLRJ sodelovati pri pripravah za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo.
To dejstvo si lahko razlagamo s tega stališča, da je nova republika Jugoslavija zainteresirana čimbolj, da se onemogoči kdaj koli v prihodnosti ponoven nemški napad, in zahteva razčiščenje vprašanja Koroške, kjer prebiva že stoletja in stoletja del slovenskega naroda in kateri mora tudi doseči osnovne človečanske pravice. Zahteva pri sodelovanju v političnih, vojaških, posebno pa v gospodarskih točkah bodočih mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo ima namen, da se Jugoslavija izogne težkočam in nesoglasjem, kakor so se v bližnji preteklosti dogajala in ki so nastala samo zaradi tega, ker neposredno zainteresirane države niso sodelovale pri izdelavi predlogov za mirovne pogodbe. 10. februarja bodo podpisane mirovne pogodbe v Parizu.
Svet zunanjih ministrov se je sporazumel ©»nekaterih še nerešenih točkah načrta mirovnih pogodb. Tako so sklenili, da se pošlje v Trst komisija finančnih strokovnjakov, ki bodo proučili finančne razmere na svobodnem tržaškem ozemlju.
Sprejet je bil sklep, da se mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko podpišejo v Parizu 10. februarja 1947. Mirovne pogodbe bodo podpisali v imenu držav članic Sveta ministrov najprej predstavniki ministrov, pozneje pa ministri sami-
Na ponovni seji so razpravljali o vprašanju Nemčije v prisotnosti Molotova, Guseva in Novikovega, ki so zastopali Sovjetsko zvezo kot člani delegacije. Ministri so se sporazumeli, da imenujejo svoje posebne namestnike, ki bodo pripravili mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo. Prav tako so se dokončno domenili o dnevnem redu ponovnega zase danja Sveta zunanjih ministrov v Moskvi, ki se bo vršilo 10. marca 1947-
Velike demonstracije v New-Yorku proti grškim fašistom
Tik predno se je pripravljal predsednik monarhofašistične grške vlade Tsaldaris na svoj nastop pred Varnostnim svetom, je ameriška »Zveza za demokratično Grčijo« priredila na newyorških ulicah množične demonstracije proti njemu in njegovemu fašističnemu režimu, kakor tudi proti navzočnosti britanskih čet v Grčiji. Demonstracij se je poleg članov sindikatov in naprednih organizacij udeležilo še na stotine Američanov in Američank grškega porekla. Jasno so pokazali svoje mnenje o monarhofašistič-nemu režimu in nasilju, ki ga doživlja grški narod kljub temu, da je vojna že končana in da se je večina grškega ljudstva borila za demokracijo in svobodo. Demonstracije so trajale vež-uc in udeleženci so vzklikali pred noteloitl, kjer je nastanjen Tsaldaris. Tako je de-
mokratična ameriška javnost s svojimi naprednimi gesli dala najbolj dostojen odgovor vsem fašističnim spletkam Tsaldarisa in njegovih pomagačev, ki so povečini znani sodelavci Mussolinija in Hitlerja.
»Zveza za demokratično Grčijo« je odposlala Tsaldarisu in vsem delegatom generalne skupščine organizacije Zveze narodov resolucijo, v kateri izpričuje, da se edino Velika Britanija vmešava v grške notranje zadeve in se smatrajo vse Tsaldarisove obtožbe za izmišljene poskuse za izzivanje vojne, česar si pa grški svobodoljubni narod nikakor ne želi. V resoluciji je dalje povedano, da je Tsal-darisov poskus sovražen svetovnemu miru, kot tak pa naravna, posledica razvoja notranje fašistične politike grške vlade.
(Nadaljevanje s 1. strani) slavi. Delo teh komitejev je bilo dokaj veliko. Ta kongres v Beogradu pa mora odstranili še nekatere po-
manjkljivosti, da bodo zadostno izkoriščane možnosti za utrditev vezi med komiteji in za razširjenje njihovega dela.
ZMAGA NAD FAŠISTIČNIMI SILAMI JE OGROMNEGA POMENA ZA NADALJNJI NAPREDNI DEMOKRATIČNI RAZVOJ VSEH NARODOV SVETA
medsebojni pomoči. Sovjetska vlada se je odpovedala povračilu za oborožitev, ki jo je dala armadam slovanskih držav med vojno, in vsem drugim številnim obveznostim, ki so jih imele do nje med vojno slovanske države. Tudi danes nudi Sovjetska zveza vso svojo pomoč. To mora opozoriti vso slovansko javnost, da še poglobi in utrdi svoje gospodarske vezi s Sovjetsko zvezo, kakor tudi z demokratičnimi državami sveta.
Pred slovanskimi organizacijami stoji velika in zelo važna naloga. Nujno je treba utrditi kulturne stike med slovanskimi narodi. Slovanska kultura je bila vedno po svoji narodni, človečanski in obče ljudski napredni vsebini v nasprotju z reakcionarno militaristično kulturo, ki jo je spoznala Evropa v dobi Hitlerja in Mussolinija. Slovanski narodi bodo morali z združenimi napori uničiti ostanke in sledove barbarske in fašistične ideologije, upreti se bodo morali klevetništvu, ki se je toliko let širilo o Sovjetski zvezi, sedaj pa se Širi o vseh jugoslovanskih narodih. Naša dolžnost je, da odgovorimo na to z resničnimi poročili in z resnim delom, ki bodo prikazovala dejansko stanje v slovanskih državah. Slovanska inteligenca mora preobraziti do najglobljih temeljev svoje narode v duhu medslovanskega sodelovanja. Prvi povojni slovanski kongres je poklican, da odigra veliko vlogo pri nadaljnjem razvoju novega slovanskega gibanja. Kongres mora pokazati vsemu svetu, da borbena enotnost
Demokratične sile so se z zmago v domovinski vojni utrdile in okrepile. Za slovanske narode se je pričelo novo zgodovinsko razdobje samostojnega obstoja, mirnega, svobodnega razvoja in proevita. Prav prijateljstvo z veliko Sovjetsko zvezo je dalo slovanskim narodom zaupanje v trdnost njihovih pridobitev, kakršnih še niso imeli. Slovanske države so dosegle velike uspehe v poldrugem letu obnove in izgradnje pod vodstvom ljudskih demokratičnih vlad. Kljub strahovitemu razdejanju in neštetim žrtvam duhovno niso klonile, ampak z neslutenim poletom in odločnostjo uspešno gradile in še gradijo svoje novo in svobodno življenje.
Toda kakor se je pokazalo, to ni vsem všeč. Na svetu obstojajo mračne sile, ki sovražijo mir, razvoj, neodvisnost in srečo narodov, Nasproti tem mračnim silam stoje demokratične sile sveta, tisti navadni ljudje, ki so dejansko nosili vso težo vojne. Sovjetska zveza in slovanski narodi pa danes predstavljajo predstrnžo borcev za mir in demokracijo. Sovjetska zveza brani na vseh posvetovanjih in konferencah demokratičen mir, ki zahteva odstranjenje ostankov fašizma in hoče zagotoviti narodom svoboden, demokratičen razvoj ob sodelovanju vseh svobodoljubnih narodov sveta.
PRED NAMI SO VELIKE NALOGE
Slovanske države se obnavljalo s
svojimi lastnimi sredstvi in viri ob slovanskih narodov po vojni ni oslab-podpori velike Sovjetske zveze in l Ijem, ampak nasprotno, da se. stalno
V	vsem našem velikem delovnem poletu, ki ga imamo, ne smemo prezreti par stvari, ki so bistvene važnosti za naše bodoče delo''oziroma stvari, s katerimi bi nekateri imperialistični požeruhi radi škodovali našemu silnemu razvoju.
Med prve bi brez dvoma lahko prištevali velikanski pomen vseslovanskega kongresa, ki je pokazal vsemu svetu ustvarjalne sile slovanskih narodov v borbi za mir in za boljšo bodočnost delovnih množic vsega sveta.
Prav tako velikega pomena za nas Slovence pa je osnutek ustave Ljudske republike Slovenije, s katerim se moramo seznaniti vsi državljani te naše nove domovine. Prav od nas v Slovenskem Primorju, ki smo še ta čas nekoliko odtrgani od slovenske celote, je bistvene važnosti, da z osnutkom predelamo in razumemo ves razvoj, ki ga je napravil naš slovenski narod v času po osvobodtivi in katerega osnutek ustave ugotavlja. Ne gre torej pri spoznavanju ustave samo za suho sprejemanje ustavnih določb, ampak za globoko razumevanje silnega razmaha, ki ga osnutek ustave že ugotavlja pri slovenskem narodu v okviru dela vseh narodov Titove Jugoslavije, razmaha, ki smo si ga mi ustvarili s svojim požrtvovalnim delom.
V	istem času pa moramo nenehno spremljati tudi delo mirovne konference, kjer so se po starem receptu predrznili najostuduejši grški fašisti, ki s pomočjo angloameriških bajonetov tlačijo domače demokratične množice, iznesti obtožbo proti sosednim
krepi. Celotna zgodovina slovanskih	^
narodov nas uci9 da 2e vnoc olovanov tizanom vrše vmešavanje v grške no-v njihovi enotnosti. Slovani so preveč : tranje zadeve. Na to podlo »obtoževa-trpeli, da bi pozabili na nauk zgodo- nje«, ki so si ga izmislili zapadni im-«ne. moli ne bomo pozam ruie- ^	«±S»fT
vin, požganih mest, trgov m vasi 1 SV0j0 podporo grškim monarltofaši-visokih človeških žrtev in uničenih stom z orožjem in četami in da vne-spomenikov narodne kulture. Prav , sejo sovraštvo med dve mejni državi, tako ne moremo pozabiii krivcev na-	*5« "« tìSSl'B
šega trpljenja. Zato je borba za *z- ]je dokazal, da je sedanjega stanja v koreninjenje ostankov fašizma borba Grčiji kriv fašistični režim sam. za mir in demokracijo, temelj nadalj- Nam ne bo težko razumeti, ki smo nieg. razvoja in utrditve ngvega slo- «Wi.n	^^..a^bjdjLno
vanskega gibanja, kjer se bo skovalo sjj|eno S(,gj p0 orožju in se boriti za nerazrušno prijateljstvo z bralsko i svojo svobodo, če mu fašistični terori-Sovjelsko zvezo in tesni bratski od- [ sti vsiljujejo svoj režim in še to s po-nnrnUi	močjo tujih armad. Mi vemo, da so se
nosi med narodi.	( pri Jnns yse tiste izk0riščevalske sku-
■ pine, ki so bile osovražene med de-urtu ci nUAUCIfl VnUITCT lovnimi množicami, spajdašile z vsemi NOV 5LUVAH5M IVUnUICI okupatorji in jim verno služile v bor-
nn iuei cene* If REnnRAIl!l •*' proti lastnim bratom, samo da za-B0 IMEL SEDtZ V DLUUliRUU	svoje izkoriščevalske interese.
Prav tako je danes z grškim narodom, Sklep, da se določi mesto Beograd • se j,ori svojo svobodo, ker se s kot sedež novega slovanskega komi- tem bori na življenje in smrt proti
leja, je bil sprejet z velikim navdu- najbolj osovraženim izkoriščevalskim
Mju,	U "J _____ i fašistom, ki so se spajdasih z anglo-
njem. Gundorov je razlo-.il ta sklep ameri]i{ms]lii,ii imperialisti. Potem ko s tem, da je v Jugoslaviji pet izmed j je jugoslovanski delegat Sava Kosa-dvanajstih slovanskih narodov. Dejal novič svoja Izvajanja podkrepil še s je: »Ta sklep bo naraven izraz na-
šega globokega spoštovanja do na- Ilagegn iju(istva vsekakor na strani bo-rodov Jugoslavije, ki so se v letih rečih se grških množic. fašističnega gospostva v zapadni in ! Prav tako jasne poglede pa mora-iužnovzhodni Evropi prvi izmed žrtev mo imeti na sklepe mirovne konte-
lamtime okupacije zdrvim v ,pioini
borbi proti okupatorju in razvili za- odločitev vprašanja o Julijski krajini. stavo osvobodilne borbe.« Svoj govor \i zvezi s tem je Ljudska pravica ob-j, z,Mium ob epioivem noviuUnju	»"
in dolgotrajnem odobravanju * bese lllore soglašati«, v katerem je rečeno: dami: »Brez dvoma je, (In bodo sto	decembra, je Snet zunanjih
bodne demokratične dr .ave, naslanja- minixtrm končal sanje nerogoriko za-joč se na veliko Sovjetsko zvezo, sedanje. Soet zunanjih ministrata je imel
uspešno rešile vse naloge, ki stoje \ na tem zasedanju nalogo, da se spora-..	.	' /.ume o priporočilih panske mirovne
pred njimi.«	konference in pripravi dokončne tekste
Narodi Jugoslavije in v njihovi mirovnih pogodb z Ifalijo, Bolgarijo,
vrsti tudi nase delovno ljudstvo, p ^ je Jl.l pari$fci mirtnmi konferenci
daje s svojim delom in s svojo lju- anglomneniški blok s preglasovanjem
beznijo do domovine prepričljiv do- i osiljeoai svojo voljo drugim državam
l,n.	hnnm „„„7; ceiliti velike pri- dl1 so bila zato številna priporočilu
ha., da bomo znali cenni venite pri miroone kmfeTence „ ostrem nasprotju
dobitve m podpirali z vsemi silami A načelom mednarodnega sporazumeva-n0V0 slovansko gibanje.	nja in ustvarjanja trdnega miru v sve-
ltii. Takih metod pa ni bilo moči avto-★	I tunučno prenesli v Svet zunanjih mini-
strov, ker je za sprejem vsakega sklepa potrebna soglasnost oseh članov Sveta.
Dve osnovni smeri v mednarodnih odnosih, o katerih je govoril Molotov v Generalni skupščini Združenih narodov, sta se pokazali tudi med delom v Svetu zunanjih ministrov.' Soet zunanjih ministrov je imel nalogo razčistiti nesoglasja o najvažnejših vprašanjih, med katera spadajo vprašanje jugoslooan-sko-tialijanske meje, vprašanje statuta svobodnega tržaškega ozemlja, vprašanje reparacij in vprašanje mednarodne plovbe po Donavi. Po oec kot enomesečnem razpravljanju je Svet zunanjih ministrov sporazumno rešil ta vprašanja in so večinoma njegovi sklepi o primeri s priporočili miroone konference znatno boljši.
Brez dvojna pomenijo sklepi Sveta zunanjih ministrov resen poraz tistih krogov, ki so vodili gonjo proti načelu soglasnosti velesil in hoteli na mednarodnih konferencah osvojiti metodo avtomatičnega preglasovanja. Pokazalo se je, kako zlagane so trditve, da ne obstajajo objektivne možnosti za sodelovanje velikih sil.
Kljub vsemu pa je za 'Jugoslavijo osnovno vprašanje miroone //pgodbe z Italijo — opraanje meja — ostalo nepravično rešeno. Za Jugoslavijo pr&0 tako niso sprejemljivi sklepi o reparacijah. Vsa ta vprašanja so bila rešena mimo volje Jugoslavije in na škodo njenih interesov.
Jugoslavija je pokazala skrajno popuščanje, da bi olajšala sporazum. Prlf stala je na priključitev k Italiji velikega dela Beneške Slovenije, vzhodnega dela Kanalske doline s Trbižem, Pn' stala je slednjič tudi na to, da se o mejah, kakršne je predložila jugoslovanska delegacija, svobodno tržaško ozemlje poveča za eno tretjino. Kljub osem tem na/wrom je Soet zunanjih ministrov sprejel sklep, da ostane meja med Jugoslavijo tn Italijo prostata francoska linija. Ta linija je zlasti krivična za slovenski narod, ker reže od našega narodnega telesa njegove strillano naseljene dele in mu zapira pot do morja-Njene absurdnosti in krivičnosti danes ni treba več ponovno dokazovati, sat J6 poznana slehernemu otroku. Ni čuda, če potemtakem tak sklep za Jugoslavijo ni sprejemljiv-
Čeprav je Svet zunanjih ministrov sklenil, da dobi Jugoslavija od ltahjg 12J milijonov dolarjev reparacij, kar znaša peč, kakor pa je priporočila mirovna konferenca, se vendar tudi }a sklep ne more smatrati kot sprejemljiv za Jugoslavijo. Ta vsota je zelo majhen del naših zahtev in ni niti osemdeseti del povzročene škode. Nepravično je nadalje, da mora Bolgarija plačati Jug°' slaviji 25 milijonov, Grčiji pa 45 mi'1' jo n ov dolarjev vojne škode, čeprav bolgarski fašisti prizadejali Jugoslavi]} zdaleka večjo škodo, kakor pa Grčiji-Pripomnili pa je treba, da je Jugoslavija v Parizu predlagala, naj bi Bolgari jn plačala skupna, 25 milijonov dola}’ jev reparacij, od česar bi dobila Grčija 10 milijonov.
Ne bomo ponovno naštevali dejsteO} ki v teh oprano jih neizpodbitno /'rI' čajo o korist naših zahtev, niti ne b°' mo podrobno navajali primerov, ki kažejo, da je Jugoslavija dokazala svoj0, pripravljenost do skrajne mere po P11' ščati o interesu mednarodnega sporuz1 mevanja. Dolžni pa smo ugotoviti, 09 je taka mirovna pogodba z Italijo. ' kakršni se je spotazumel Svet zunanji' ministrov, za Jugoslavijo nesprejeinU1'. oa, ker smo in ostanemo neponlirlji0 nasprotniki krivice in nasilja.	.
Ugotovili pa je treba, da je "kleP Sveta zunanjih ministrov o tržaškem statutu neprimerno demokratičnejši, k»' Hor pa priporočila miroone konferenc ■ V ostri diskusiji, ki se je razvila okrožja tega vprašanja, so tendence angl0**1, in ameriških delegatov, ki so hotel 'Prstu vsilili kolonialni režim, pretrpe' poraz pran zaradi odločnega zadržani. sovjetske delegacije. Temu dosledno mokra!ičnemu stališču sovjetske delegacije, ki se je manifestiralo tudi v i>sCt. drugih vprašanjih, sc morajo narvu Jugoslavije zahvaliti, da niso dožWe novega in še težjega Versaillesa-
ZAKLJUČEK TEKMOVANJA »ZA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI«: KADAR TITO KLIČE, SMO PRIPRAVLJENI!
Ustvarili smo vrednost 359 milijonov lir
Obnovljenih 1363, v delu 268, skupno 1631 poslopij
I trenutek prekoračen in da nas je letos- če pomislimo dalje, tedaj spoznamo, da
' nja zima našla dobro pripravljene. Za nami je veličastno delo. Poleg hiš so popravljene številne ceste, popravljeni , in na novo zgrajeni številni vodovodi in I napajališča.
j Udarniškega prostovoljnega dela je bilo izvršenega za 67,167.000 lir. Resnič-! no, ljudstvo se ni pomišljalo nuditi vso 1 svojo pomoč, podan je bil dokaz požrtvovalnosti in zaupanja Osvobodilni j fronti, ki ne more ljudstva slepiti In
drugače biti ne more. Pomagamo si v prvi vrsti lahko sami, im to moramo storiti. V delu naših rok in zdravega uma je naša bodočnost. Sama svoboda bi bila nepopolna, če ne bi vztrajali še nadalje na položajih, če ne bi poprijeli za delo. Zapravili bi jo kaj kmalu in zaman bi bile žrtve vseh onih, ki danes stojijo na mrtvi straži in je iz njih krvi zrastla svoboda.
Ijenih je bilo popolnoma 6 mostov in še nekaj manjših v dolžini 104 m, delno pa 5 in manjših za 162 metrov. Zgradili smo 29 vodnjakov in manjših za 1711 kub. metrov, 4 velike vodovode in bilo je položenih še 6611 metrov cevi.
Zgradili smo več napajališč v skupni meri 1932 kuto. metrov. Marsikje so bile postavljene nove delavnice, 11 popolnoma novih in 5 delno obnovljenih ; 5 novih žag in 2 delno obnovljeni; 1 pekarna na novo sezidana, 1 delno obnovljena; 4 zidane nove apnenice, 89 košarastih, 408 apnenih jam. Kot velik uspeh beležimo
V Slovenski Istri zaključujejo z »Dnevom dela«
Vaščani Kubeda in Sočerge so končali z delom
Mnogo smo že pisali in govorili o j kjer je uprava predložila program, obnovi, kakor tudi o poslednjem tekmo-1 postavljajo delavci svoj protin aort, bi
vfm.u, katerega smo posvetili naši Jugoslaviji, in ob zaključku letošnjega leta lahko s ponosom pokažemo vsemu svetu, aa je naše delovno ljudstvo na poti obnove svoje zemlje stopalo od zmage do zmage. Titovemu pozivu je kot v odmev odgovorila vsa Primorska, ki se je spremenila v ogromno delovno mravljišče. Uloboke materialne rane, ki nam jih je zadala vojna in uničujoči1 fašizem, se noliijo, stotisoči rok bite v odločnem tek-movatiiern poletu, izgraditi domovino in jo povesti na pot blagostanja. Brez izjeme — možje, žene, trontaši, mladinci, celo naši najmlajši — pionirji, kakor 'udi starčki so se oddolžili svetemu klicu obnove. Delalo se je prav povsod, gradilo niše, gospodarska poslopja, šole, prometne domove, elektrarne, ceste, vodo-vode, nwstave, sušilnice, opekarne, napajališča in še drugo. V tovarnah in podjetjih se je v zmagovitem tekmovalnem nubu pokaizala visoka stopnja srčne knl-Pire in plemenitosti našega primorskega delovnega Človeka, ko je rušil stare mor-nie! izpopolnjeval obrate in spet rušil norme in zmagoval vse ovire. Organizacija dela se je izpopolnjevala tako, da si
j ____•	_____ _	_________•
zagotavlja, da se pripravljajo nove zma- ; . ^ ge na gospodarskem polju. Drugače tudi ! ! biti ne more ob spoznanju, da smo z ljudsko oblastjo prevzeli usodo v svoje roke, in smo tako mi sami v prvi vrsti poklicani izvršiti svojo dc’Jnost za nas, za Tita, za potomce in za Jugoslavijo — našo domovino.
Uspehi, ki jih dosegajo poedina podjetja, ki prepričljivo označujejo zavest in rodoijmbje našega delavca, so naravnost veličastni na eni strani, na drugi strani pa kažejo jasno pot vsem ostalim delavcem, kako se dela,, kako se izkustva izkoriščajo v prid dviganju proizvodnje. Strani zgodovine, ki jih v tem obdobju z delom, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo pišejo naše delovne množice, bodo ostale velike, svetle strani v dobi
'm postavljajo delovni načrt, drugod, | nove in svobodne domovine.
našega razvoja, ozar j ale bodo pot, po kateri stopa naš človek, v spodbudo vsem zanamcem, ki bodo izgradili dokončno domovino največjega blagostanja in sreče. In ko se bomo ozirali čez leta na ta naš delovni zalet, ki bo prjčal o visoki moralni vrednosti! nas samih, tedaj bomo ponovno in ponosno izjavili, kot to izjavljamo na slehernem koraku — vcSl i
Na cesti Dekani—Sv. Anton
VREDNOST IZVRŠENEGA DELA: 181,732.000 LIR
^Milijonske številke so sorazmerne iz-J,per 9,860.000 lir; okraj Herpetje-Kozina
važenemu delu in našemu naporu. Dokazali smo, kako si zamišljamo naš razvoj in bodoče življenje, kako hočemo živeti v Jugoslaviji. Ne moti nas, da je pred nami še veliko nalog in še veliko deta. Saj smo vedeli sami, trezno smo premislil svoj korak in danes, ko javljamo realne rezultate našega dela, ugotavljamo, da smo sprejeli v izpolnitev take naloge, katerim smo bili kos in smo jih častno rešili v dobro nam vsem. Podeželje, ki je bilo občutno prizadeto, dobiva popolnoma drugo lice. Hiše so zrastle kot gobe, lepše in še bolj pro-
danes delavci skupno z upravami pod-1 nas Osvobodilna fronta, ustvariteljica
8,254.000 lir; okraj Grgar 7,864.000 lir; okraj Tolmin 2,581.000 lir.
Ti rezultati naj, kot vsi ostali, potrdijo, koliko smo žrtvovali prostovoljnega dela za obnovo dežele, vendar je treba upoštevati, da so navedena samo dejstva, resnične vsote, ni pa še upoštevano število prebivalstva posameznega okraja in teren sam, tako da razpredel-aiica ne velja kot zaključna.
SKUPNA VREDNOST IZVRŠENEGA DELA ZNAŠA 359,962.000 LIR
Oglejmo si še, v kakšna dela so se združiM silni milijoni, ki jih je prav s
siŠSSiS
Šolo v Marezigah obnavljajo
6 novih tovarniških poslopij, 1 poslopje je bilo delno obnovljeno. Zgrajen je bil nov mlin.
Vasi so si zaželele dobro luč, elektrificiralo se je povsod in prav sedaj se je zanimanje še povečalo.
96.000 kvad. metrov cest je bilo nasutih in očiščenih 172.000 metrov jarkov.
V delu pred dokončno, obnovo je še 268 objektov.
To je naše izpričevalo, vsakomur ga lahko pokažemo, in to s ponosom, posebno onim, ki jim naše delo ni všeč; nalašč nočemo reči »zaslepijencem- , ker težko verjamemo, da bi se jim oči pri naših delih še ne odprle in ne bi spregledali. Pošteno delovno ljudstvo se ra-
Tudi oni hočejo tekmovanje zaključil; z »Dnevom dela«. — V Zatolminu so bili vsi pionirji na delu
VREDNOST PORABLJENEGA MATERtALA ZA ČASA TEKMOVANJA ZNAŠA SKUPNO 172,230.000 UR
k ^ končnih številka ugotavljamo, I jiksen obseg je zavzela naša obnova in gradnja. Preti vsem je bila izvršena nova stanovanjskih im gospodarskih Walojuj. Popolnoma razumljivo je to, ev*	občutili takoj ob prvem dihu
Traode, da jo naš dom občutno prtza-k®®' so ponekod cele vasi popolno-jjTPQcusene, da jih je mnogo na pol
vasi, kjer bi se bes fašistov ne poemi. Naša naloga je bila torej, pomagati vsem, ki so v n arodmoosvoboidiitni borbi izgubili domačijo in lastno streho, prvenstveno je Kila to naša velika dolžnost Primorsko ljudstvo je z lastno izmajd-Jjivpstjjo pričelo reševati najbolj pereči ,problem in pokazalo se je, da je uspelo, im to v oeljoti. Z zadovoljstvom ugotav-
^nšemih in razdejanih in da skoraj ni Ijamo, da je led prétìit, dà j» kritični
3
" "—-rrrrrTT
Na cesti Zadlaz—-Ravne dela naša stara mati, ki hoče tudi pomagati
storne; v ljudi je prešla volja ustvarjanja im delovne borbemosti. V temi smislu gledamo v bodočnost, kjer bodo ni-ševihe živele samo še v spominu na velike dni, ko se je reševala čast našega primorskega ljudstva, bodočnost vseh jugoslovanskih narodov im svobodoijubr uih narodov vsega sveta Obnovljena domovina, prerojena do koremim bo naj-lepši spomenik naše dobe. Tu se pričenja pot, M bo svobodnim jugoslovanskim narodom kazala šuroka obzorja, ki se dosežejo tedaj, kadar ljudstvo samo ■zavestno vodi svojo usodo v svet enakosti, bratstva in svobode, kjer izgine vsako izkoriščanje in sebičnost.
Največ udarniškega dela je izvršil ■okraj Ilirska Bistrica v vrednosti 28 milijonov Ì00 tisoč lir.
Nato si slede: okraj Vipava 28^)32.000 lir; okraj Idrija-Cerkno 14,946.000 lir; okraj Postojna 12,541.000 lir; okraj Ko-
V snegu in mrazu se udarniki odzivajo Titovemu pozivu
svojim lastnim delom ustvaril naš delovni človek. Stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, javnih poslopij in sličnih stavb je bilo delno ali popolnoma obnovil jenih, oziroma se dokončuje 1681 po številu. Popduoma je bilo obnovljenih 817 km cest in delno 118 km, Obnòv-
duje, ko vidi, da iz temeljev raste novo, zdravo življenje, ki mu daje poleta in polno zaupanja naša zmagovita Osvobodilna fronta.
V PoUttbhm so žene predle, da pripravijo gorko obleko otrokom wCtaakn» domu »Simona Kt**»« v Tolmin«
»Dan dela«
V Črnem vrhu zaključujejo tekmovanje. Ne ovira jih burja in hud mraz '-8 stop. Celzija, neumorno odstranjujejo izpod snega ruševine

Xtiš celodnevni radijshi program
Radio »Slovensko Primorje" govori
o našem dela
Preteklo nedeljo je doživel naš radio i nlrjev, ki so nam poklonili obilico evet-Ajdovščini velik dan. Prvič, odkar ob- lih trenutkov. Čudovito, kaj doseže pravdna in napredna vzgoja, kakor so je deležni naši pionirji v Št. Petru v svojem domu.
staja, se je vršila oddaja od 9. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Spored je bil po svoji vsebini izredno bogat in res prava slika življenja naših ljudi, naših naporov in stremljenj. V obliki razgovorov, ki se vodijo ob priliki udarniškega dela, so se iznesla prav vsa vprašanja, ki nas zanimajo: o delu, o prosveti, o sindikatih, fizkulturi, pionirjih in o podjetjih.
Med nieom dvogovorov so nastopali naši pevski zbori z žage Pizzatto 'v Ajdovščini, pevski zbor iz Postojne, mladinski ženski zbor iz Postojne in pionirski pevski zbor mladinskega doma Toneta Tomšiča. Vse te skupine so nastopile z izbranimi točkami. Delavska pesem in udarna partizanska himna sta dobili odmeva v prisrčnem nastopu pio-
Ni manjkalo recitacij, nastopali so v zboru in posamič. S čustvenim in toplim prednašanjem sta nastopila Stana Požarjeva iz Postojne in Jan Radoslav iz Idrije, oba študenta naše srednje šole.
Vmes so stalno prihajala poročila o delovnih akcijah, o katerih bodo objavljene podrobnosti. Mraz, burja in snežni meteži niso ovirali našega človeka, da ne bi z delom zaključil svojega tekmovanja, ki ga je zavestno posvetil Tilu in domovini.
Zaključek oddaje, ki je navdušila vse poslušalce, se je končal z govorom delavca in z rusko pesmijo generalisimu Stalinu.
KAKO JE POTEKAL DAN DELA
Nanos je zavit v težko, sivo meglo. Z njegovih pobočij hrumi burja, temperatura je padla na — 8° C. Kdor še ni bil pri nas na Primorskem, prav za prav ne ve, kaj pomeni burja, ki prevrača vozove, odkriva strehe in se zaletava v človeka s hitrostjo 90 km. Vendar danes je delovni dan, praznik dela naše Primorske, in prav nič nas ne more ovirati, da ne bi izpolnili svoje dolžnosti, da ne bi izpolnili svojih obljub, ki smo jih dali Titu in domovini.
Na železniškem mostu v Prestranku dela 210 ljudi, ki se ne menijo za mraz in ne za burjo, ki skozi obleko sili prav do kosti, 14 vozov neprenehoma odvaža in dovaža material, delo pa je spremljano z borbeno pesmijo. Na postaji sami v Prestranku dela 200 ljudi.
Postojna: Nad 200 ljudi obnavlja šolo in vilo Jurca, pripravljajo gramoz in pomagajo pri drobljenju kamenja.
Z zastavami in s spremljevanjem harmonike je odšlo iz Sv. Petra 100 ljudi in štirje vozniki na delo na cesto, iz Jurišča pa 105 ljudi.
Na cesti v Belsko dela 300 ljudi in 33 voznikov, in sicer iz Bukovja je prišlo 53 in 10 vozov, iz Predjame 52 l/udi in 3 vozovi, iz Studenega 62 in 15 vozov, iz Gorenj 32 ljudi in 5 vozovi, iz Belskega pa 11 l judi in 7 vozov'. Ysa ta armada se je razporedila po cesti in med prepevanjem in vzpodbujanjem drug drugega trdo padajo krampi in žvenketajo lopate, vprežna živina prevaža gramoz na cesto. Lahko smelo trdimo, da delajo pod težkimi pogoji, da je hud mraz in da danes burja zavija bolj kot kdaj prej, vendar vztrajajo. Na svoj delovni način hočejo proslaviti zaklju-'ček tekmovanja, katerega je primorsko ljudstvo pričelo z geslom »za priključitev«.
Delavci v tovarni Sicla so se odzvali prostovoljnemu udarniškemu delu 100 odstotno. Vseh 251 delavcev je že od 8. ure na delu. Tovarniška sirena je s trikratnim piskom naznanila praznik dela. Že v prvi uri so prekoračili normo za 52 odstotkov. Današnji zaslužek, ki znaša 54.000 lir, bodo delavci dali v fond za obnovo.
Razdrto:	Neprenehoma prihajajo
in odhajajo kamioni, kateri nakladajo droben pesek za posipanje cest. Tudi tukaj je, kakor v Senožečah, hud mraz, saj prvič beležimo —8° C in z burjo sneži. Delo se razvija tudi v vaseh samih. V Bukovju čisti 28 žena vas, v Predjami dela na vasi 20 žen, 8 pionirjev in 8 starčkov. Ostali njihovi vaščani namreč so odšli na delo v Belsko, oni pa, ki niso odšli iz vasi, hočejo danes prav tako delati, enostavno iz tega razloga, ker_ dela vsa Primorska in tudi ve, zakaj dela. V Razdrtem 40 ljudi popravlja dvorano, v Sv. Petru v Mladinskem domu pridno šiva in krpa 24 deklet.
V Braslovčah popravljajo in delajo na vasi. Pri teh delih sodeluje 45 žena in 42 mož, 33 mladine in 20 pionirjev, Kakor' poročajo, so veseli in kljub slabemu vremenu so se obvezali, da bodo zdržali do konca. Pravijo: nič nam ne more preprečiti, da ne bi izpolnili svoje naloge.
Vipavski okraj: Po poročilu, ki,so ga prejeli iz Ajševice, je ob 8. uri pričelo z delom 1Ì93 ljudi. Na delu vlada silno navdušenje, v vetru plapolajo zastave, še in še prihajajo okrašeni vozovi z udarniki, vmes pa igra šem-paska godba. Prišlo je nad 40 kamionov. Nihče ne more razbijati enotnosti primorskega ljudstva, za nas ne veljajo conske Sete, za nas ne veljajo meje, ki jih pišejo in rišejo ljudje, ki si jemljejo za to sami pravico. Prav današnje delo na cesti v Ajševici to dokazuje. Nad 360 ljudi, ki sodelujejo, je doma na oni strani demarkacijske črte 'in pomaga s prav takim navdušenjem in z veseljem. In če kdo vpraša zakaj, lahko mi povemo ob vsaki priliki, da za nas, ki prebivamo pod Čavnom, ni pregrad in ne mej. Narodna osvobodilna borba nas je našla vse pripravljene. Osvobodilna fronta nas vodi vse in mi vemo, da v enotnosti, v bratski povezanosti je naša zmaga. Od tega nas nihče ne more odvrniti.
bodo poklonili 22.000 lir v fond za obnovo.
V predelavi sadja v Ajdovščini so pričeli z delom že ob 6. uri zjnrtraj. Dela 23 ljudi. Do 10. ure so prekoračili številke, ki so si jih zadali za današnje tekmovanje, in sicer pri lima-nju etiket je bila norma prekoračena za 50 odst., pri polnjenju steklenic za 100 odst., pri pranju istih za 60 odst. in pri žaganju drv za 20 odst.
Novo poročilo iz Batuj naznanja, da se je ljudstvo udeležilo udarniškega dela 100 odstotno. Sto ljudi se je zbralo v kamnolomu, kjer kopljejo in odvažajo gramoz za cesto Ajševica-Grgar.
Na cesti Ajševica-Grgar je že 1500 udarnikov. Iz bližnjih vasi so prili peš in na vozovih. Kamioni, ki so prevažali najprej ljudi, vozijo sedaj gramoz iz Batuj, kjer ga pripravljajo ba-tujski udarniki V spodnjem delu Vipavske doline, kjer ni tako silna^ barja kakor na sektorju Ajdovščina-Št. Vid, so na delo prišle kar cele družine: oče, mati in otroci, hiše so pa zaprli.
Na sektorju Potoče-Rihemberk dela kljub strašni burji, ki dobesedno premetava ljudi, preko 300 delavcev. Popravljajo cesto. Na sektorju Sveti Križ-Šmarje dela približno 400 ljudi. Ne led in ne burja jih ne straši. Vedno več ljudstva se pridružuje udarnikom.
Poročajo nam iz vseh delavnic, krojaških, šiviljskih, mizarskih in kovinarskih, da so se delavci 100 odstotno udeležili našega udarniškega dela. Normo so prekoračili do 30 odstotkov in to do 10. ure. Dela skupno okoli 250 ljudi.
Ljudstvo, ki se je zbralo v Ajdovščini, ki pa ni moglo zaradi slabega vremena, namreč našo vipavsko burjo je treba dobro poznati, oditi na sektor Ajdovščina-Col, kjer naj bi popravljali cesto, se je samo odločilo, da gre za vsako ceno na delo. Odšli so v Zapuže, kjer nekoliko bolj v zatišju čistijo ruševine in kopljejo pesek y gramozni jami. Dela okrog 100 ljudi.
V najboljšem razpoloženju delajo udarniki na cesti, ki vodi iz Branice v Kobdilj. 52 jih je prišlo iz Vipave.
Idrija-Cerkno: V Črnem vrhu se
'“'lektorja Dol-Prcdmeja se pero-
čilo glasi: Kljub hudi zimi, ki vlada pri nas, je danes zjutraj prišlo na delo 50 ljudi, ki so pričeli takoj z delom, vendar so po 8. uri znova in znova prihajali novi udarniki in jih je sedaj že nad 80. Upamo, da se nas bo zbralo okrog 100 ljudi. Čistimo cesto, ki je vsa polna zametov, in delo gre dobro od rok. Cesta bo danes očiščena, in sicer iz Otlice na Kol. Verjetno, da zaradi hude zime ne bomo mogli poslati drugega poročila, vendar, vam naznanjamo, da bomo v celoti izpolnili svojo obljubo, da «e bomo pokazali kot nepremagljivi.
300 udarnikov dela. Kot dokaz pa, da je jugoslovanska armada armada delovnega ljudstva in da je prav zato naša armada, se je udarnikom pridružilo še 260 vojakov. 20 vozov pa odvaža in dovaža potreben material;
Iz : Godoviča nam poročajo:	Tudi
pri nas delamo skupno z našo vojsko. Nas prebivalcev je nad 100, vojakov pa 60. Razpoloženje je naravnost odlično. Če bi prišli k nam, bi videli, koliko zastav je, kako veselo plapolajo z rdečo zvezdo na belo-rdečem-modrem polju. Silen mraz nas ne ovira.
VESTI SO SE HEMEHNO DOPOLNJEVALE
Vesti so se dopolnjevale nenehno.
Podrobnejša poročila, ki so prišla iz okraja Postojna, sporočajo, da so delav-
prvih dveh urah dela za 145 odstotkov Oddelek za plošče pa je prekoračil normo za 52 odstotkov. Na žagi Postojna,,
oKraja rosiojna, sporočajo, ua so ueuav-	,.a.	—a- - -—>—r
ci v tovarni Sicla prekoračili normo v kjer je delavstvo prav tako že od zgod
Resolucija o splošnem zmanjšanju oborožitve
sprejeta
V generalni skupščini organizacije Zveze narodov se je pričela razprava o vprašanju splošnih predpisov in zmanjšanju oborožitve, ki globoko zanima celotno svetovno javnost. Minister za zunanje zadeve ZDA Byrnes je znaten del svojega govora posvetil ameriškemu načrtu za kontrolo atomske energije, v zaključku pa je govoril o vprašanju čet držav članic organizacije Zveze narodov na tujih ozemljih. Podal je izjavo, da .se nahaja preko 550 tisoč ameriških vojakov izven meja ZDA. Priznal je, da se ameriške čete nahajajo na ozemljih bivših sovražnih držav Nemčije, Italije,^ Japonske in Avstrije, poleg tega pa še v Kitajski, na Filipinih, v Panami in Julijski krajini. To svojo obrazložitev je skušal utemeljiti, češ, da ima tudi Sovjetska zveza takšne primere, omenil je bivanje sovjetskih oboroženih sil v Port Arturju, pozabil pa je omeniti, da se sovjetske čete nahajajo tam na temelju podpisanih mednarodnih sporazumov. Slično je tudi v Finski bazi Pork Hali.
Britanski zunanji minister Bevin je sledil zgledu Byrnesa in govoril o kontroli atomske energije. Dejal je, da je njegova vlada pripravljena nuditi vsa obvestila o bivanju njenih čet na tujih
ozemljih organizaciji Zveze narodov. Upal si je trditi celo, da angleška stremi za tem, da umakne svoje čete iz tujih ozemelj, in je ob tej priliki rekel: »Prosimo samo Boga, da bi bil rešen položaj v Indiji, nakar bi bile britanske sile pripravljene zapustiti deželo.« Nato se je skušal opravičevati zaradi zadržanja britanskih čet v Fjgiptu in se skliceval na pogodbo, ki je bila sklenjena z egiptsko vlado pred 10 leti, vendar pa ni zinil niti besedice o bivanju angleških čet na ozemlju držav, ki so članice Zveze narodov-
Govor šefa sovjetske delegacije Molotova je bil sprejet s posebno veliko pozornostjo. Znano je, da je bila sovjetska delegacija tista, ki je dala pobudo in načela vprašanje splošnega zmanjšanja oborožitve na zasedanju generalne skupščine. Izrazil je upanje, da bo sklep o splošnih predpisih in zmanjšanju oborožitve soglasno sprejet. Ta njegova izjava je izzvala dolgotrajno odobravanje.
Resolucija o načelih splošnih predpisov in zmanjšanja oborožitve je bila soglasno sprejeta in so ji vse delegacije, kakor tudi občinstvo, ki je prisostvovalo seji, sprejele z dolgotrajnim in iskrenim odobravanjem.
fCier n! demokracije
V Londonu se je vršilo zborovanje, na katerem so meščani potrdili podporo demokratičnim silam v Grčiji in pokazali simpatijo do grškega ljudstva ter obsodili teroristično kampanjo, ki jo vodi sedanja vlada proti vsem demokratičnim elementom. V svoji resoluciji obsojajo angleško vlado, ker v Grčiji staro imperialistično politiko. Angleško vlado pozivajo, naj odpokliče britanske čete iz Grčije. Med raznimi govorniki je nastopil tudi Norman Dodds, ki je pred kratkim sam bil v Grčiji. Izjavil je, da bi se sedanji režim v Grčiji brez pomoči britanskih čet ne vzdržal niti 14 dni.
*
Angloameriška imperialistična vojska se po svojih akcijah le malo ali pa nič ne loči od akcij Mussolinijevih fašistov in Hitlerjevih nacistov- V vasi Tabor pri Dornbergu v bližini Gorice so v ponočnih urah pridivjali angloameriški vojaki, pomnoženi s civilno policijo, in izvedli akcijo, kakršne so bili ljudje vajeni samo v času nemške okupacije. Obkolili so vas in preiskovali hjše. V zrak so spu-
X ^ 1. »... . * —»	-i 1 / 1\ / n r» w 1 h I Q 1 .
Delavci in nameščenci žage Rizzai- ščah raznobarvne rakete. V neki hiši, ,, najboljši delovni kolektiv v tek-i kjer so našli 70 dinarjev in vojaško knji-ovanju za priključitev, ki si je pri-; žico demobiliziranca JA in nekaj izvo-iril prehodno sindikalno zastavo za , dov pri jubljenega lista »Cicibana«, ki ga zhodno primorsko okrožje, so preko- primorski pionirji z veseljem prebirajo,
ačili že v prvih urah normo za 30 dstotkov. Delo poteka v največjem avdušenju im ob drugi uri popoldne, o bodo z udarniškim delom končali, o izvojcvajia nova zmaga. Domovini
so aretirali zaradi*tcga pet ljudi, katerih eden je bil v času borbe v internaciji, trije pa v partizanih, eden pa angleški njetnik. Med vožnjo v zapore se je eden sploh izmed avtomobilov prevrnil in je en ase
tiranec obležal mrtev z zlomljenim tilnikom.
*
Italijanski neofašisti v Tržiču in bližnji okolici so v 48 urah izvedli 23 bombnih napadov na stanovanja antifašistov in partizanskih borcev, lako se teror fašističnih zločincev ob podpori pristranske zavezniške vojaške uprave širi vedno bolj in zavzema vedno večji obseg. Za nas velja osnovna ugotovitev, da leži krivda ne na fašistih, kateri svojega zločinskega bistva ne morejo prikriti, pač pa na ZVU, ki je odgovorna za vse ne-številne primere fašističnih tolovajstev v coni A.
•
Okrajni guverner v Mirnu pri Gorici je dal zapreti ljudsko šolo v Mirnu, ker je pri obisku šole našel v torbicah učencev nekaj izvodov pionirskega lista »Ciciban«. Visok funkcionar ZVÙ se je ponižal tako daleč, da je brskal po šolskih torbicah in kef je opazil, da otroci skrivajo v svoja nedrija svoj priljubljeni list, je izvršil več telesnih preiskav, med katerimi so nekaterim otrokom tekle solze zaradi terorističnega podvig^ in zaradi izgube priljubljenega časopisa. ZVU in njene vojaške zastopnike, ki naj bi delali v dobrobit ljudstva, po takih podlih nastopih ljudstvo lahko upravičeno obsoja, kajti njihovo delovanje nima niti najmanjšega sledu kulture in civilizacije
njih jutranjih ur pričelo z delom, so prekoračili normo za 35 odstotkov. Naravnost veličastne uspehe so dosegle še druge žage, kakor na primer Splošna žaga Premsar, kjer so delavci prekoračili v prvih dveh urah dela normo za 65 odstotkov. Nad vse zmagovit rezultat, ki kaže izvanredno delavsko zavest kolektiva delavcev žage Belsko pri Postojni se kaže v delavnem poletu, delavci so namreč prekoračili normo za 263 odst. Na žagi tipa Hofman so v dveh urah prekoračili normo za 104 odstotke. Na tretjem poinojarmeniku tipa Hofman pa je bila norma prekoračena za 106 odstotkov.
Ljudstvo iz vasi Velikih Žabelj, Planine, Vrtovč, Tevč in Ustja skupno 239 udarnikov in 23 voznikov je udarniško pripravljalo gramoz in je delo potekalo v splošnem navdušenju, kjer se tudi pesmi kljub burji in kljub mrazu niso branili.
V Vrhpolju je 81 udarnikov razpeljalo v času, ko je bilo poročilo odposlano, 28 kub. metrov gramoza in to z 6 vpregami.
Na sektorju Branica—Kobdilj je delalo ljudstvo iz Erzelja, Branice, Gaberij, Štjaka in Vipave. Sodelovali so udarni-niki, žene, mladina in pionirji, ravnota-ko več voznikov in kamionov. Izkopali so preko 100 metrov jarka in to že do 11. ure. Na razdaljo 4 km so razpeljali 49 kub. metrov gramoza, kar znaša skupna 192 prevoženih kilometrov. Dva kamiona, ki sta delala na progi 6 km pa sta skupno prevozila 72 km
Na cesti Štjak—Branica na 6 km dolžine in 5 metrov širine je bilo naloženega 24 kub. metrov gramoza, na daljavi 6 km pa je bila pokrpana cesta in izčiščeni obcestni jarki.
Vsa dela so bila izvršena pod zelo težkimi vremenskimi prilikami kljub močni burji in dokajšnjemu mrazu. Odkrito povedano, v normalnih okoliščinah se ob taikih pogojih sploh ne dela. Toda za naš delovni praznik veljajo izjeme. Ne, za nas ni pregraj in ne mej.
Idrija: Dela v Spodnji Idriji, Godoviču, Bali, Črnem vrhu, Cerknem in to nad 4600 ljudi, 9 tovornih avtomobilov, 60 voznikov,'razen tega pa se delo razvija še v drugih vaseh idrijskega okraja. Rudarska godba iz Idrije je prišla v Črni vrh ter razveselila udarnike pri njihovem delu. Na cesti Črni vrh—Dol dela čez 100 ljudi kljub temperaturi, ki znaša —12 stopinj in kljub burji, na Črnem vrhu pa so zaznamovali —8 stopinj.
Na cesti Novaki—Lahnje dela 733 ljudi in 30 vojakov. Na cesti Stopnik— Reka dela 97 ljudi in dva voznika. Dobro se je izkazal Godovič, odkoder je šlo 100 ljudi v Črni vrh na delo. Na cesti nad Črnim vrhom dela 100 ljudi. Očistili so dva km ceste ter jo razširili za dva metra. Tudi tukaj se delo vrši kljub hudi burji in mrazu, kljub 12 stopinjam pod ničlo, vendar so se prav na tej cesti najbolj izkazali. Na cesti pri Grižah
dela 60 ljudi, očistili so prostor za skladanje lesa.
Tolminski okraj: Zaradi slabega vremena |e natančnejše poročanje nemogoče, toda kljub vsemu je prišla vest, da dela 6000 ljudi, katerim pomaga 60 voznikov in 9 kamionov,
Grgar: Povsod enako. Tudi tukaj vlada hud mraz in burja je kar radodarna. 1516 ljudi je odšlo na delo. Seboj so vzeli tovorni avto, gramoz pa prevaža 23 voznikov. V Kalu nad Kanalom dela 500 delavcev iz Levpe in Avč. Tudi tu so dokazali, da je naš delovni človek nepremagljiv. V Kanalskem vrhu dela 100 domačinov, na delu je tudi 150 vaščanov iz Spodnje in Gornje Tribuše, iz Grgarja pa 766. Vsi udarniki v grgar-skem okraju so opravili danes 9096 prostovoljnih ur, kar znaša 200.112 lir. 23 voznikov je delalo 138 ur in darovalo ža obnovo 16.500 lir svojega dela. Tovorni avto je opravil delo vredno 2160 lir. Skupna vrednost današnjega prostovoljnega dela v Grgarskem okraju predstavlja vrednost 218.772 lir.
Po posebnem poročilu, ki smo go jeli, so delali na cesti Jurešče—Palčje med drugimi udarniki tudi tile tovariši iz Jurešč: Sedmak Anton, star 70 let, Zadel Jožef, star 66 let. Juriševič Ivan, 68 let, Valenčič Ivana, 60 let, Štanrajk Jože, 60 let, Žužek Franc, 60 let. In ko so jih vprašali, kako to, da so kljub hudemu mrazu in burji prišli na udarniško delo, so odgovorili: Hočemo dokazati, da smo vredni državljani nove Titove Jugoslavije.
Ajdovščina: Ob 6. uri zjutraj je bila v Šmarju budnica s harmonikami. Ra2' poredili so se vsi udarniki na cesti od Vrtovč do bloka. Kljub hudi zimi se j® dela udeležilo okoli 200 ljudi in 22 voznikov, ki so dovažali gramoz iz cone A. Tudi tukaj je bil podan prepričljiv dokaz, da za nas4 demarkacijska črta n® velja, kajti udarniškemu delu so se odzvali tudi udarniki iz cone A, in sicer je prišlo 25 ljudi in 6 voz na pomoč Šmarčanom. Kakor pravi poročilo, bodo konec dela svečano zaključili.
Delavci USTROJ-a v Ajdovščini poročajo, da so na današnji dan popravili plug, napravili 80 spojk in podrli 5 m zidu.
Prav tako je prišlo poročilo, da n® cesti Ajševica—Grgar dela preko 2000 ljudi ob odličnem navdušenju. Prepričani smo, da je to največja delovna m3”1! festacija, saj je to cesto pričela graditi prav naša mladinska brigada Turšič Ivana-Istoka, in današnji udarniki so dokazali, da so z deldm naše mladine najtesneje povezani in da se s skupnimi napori vsega delovnega ljudstva ne gradi samo cesta, ki bo vezala Vipavsko dolino s težko pristopno grgarsko planoto, temveč tudi bodočnost.
Delale so pa prav vse vasi, vsa podjetja in njih delo, čeprav ni povedano, ustvarja nam vsem lepše življenje.
V	Grčiji se nadaljujejo z vso ostrino boji med demokratično armado grškega ljudstva in fašističnimi vladnimi četami. Izredno težki boji se vršijo v zapadni Trakiji, kjer je fašistična vojska prisb Ijena uporabljati v borbah topništvo in letalstvo. Zapadna Trakija je podobna deželi, ki je v vojni. Vodijo se težki boji med partizani in vladnimi četami tudi v okolici Marice. Partizani nadzorujejo veliko število vasi v gorovju. Povečali so delovanje tudi v samem mestu Solunu, kjer so razširili letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se pridružuje partizanom. Vse gorske vasi v zaledju Soluna so v partizanskih rokah.
*
V	Padovi je prišlo do nemirov in spopadov med angloameriškimi vojaki in civilnim prebivalstvom- Nekateri fašistični elementi so hoteli manifestacijo, ki je bila zakonita, proti izzivanjem zavezniških vojakov spremeniti v fašistično divjanje. Po zaslugi demokratičnih organizacij, predvsem pa Komunistične partije, ni prišlo do hujših incidentov. Proglas sekretarja KPI poziva prebivalstvo, da se zadrži mirno in da naj ne naseda provokacijam, pač pa naj disciplinirano brani svojo nacionalno čast.
•
Ameriško časopisje prinaša vest, da se nahaja zloglasni vojni zločinec in voditelj ustaške armade Pavelič v Avstriji v mestu Grazu kot gost ameriške armade, čeprav ga imajo ZDA na spisku vojnih zločincev. To postopanje je zelo presenetljivo in najbrž ne meče na čast ameriške vlade dobre luči, pač pa nam kaže, da se lahko imperialisti prisrčno bratijo z raznimi vojnimi zločinci, čeprav demokratično ljudstvo sveta in tudi njihove dežele drugače mislijo. Ko so ga jugoslovanske oblasti zahtevale, so dobile za odgovor, da ameriške oblasti za njegovo bivališče ne vedo.
*
Rdeči križ za Trst je prejel ukaz komisarja cone s pozivom, da zapusti do-
sedanje prostore, ker ni legalna organizacija. Rdeči križ za Trst in pokrajino je bil ustanovljen že za časa borbe l®*a 1944 in je imel široko razpredeno organizacijsko mrežo, kjer se je zbiral sanitetni material, hrano in denar za p0' trebno civilno prebivalstvo in narodno osvobodilno vojsko. Imel je večje število ambulant. Po osvoboditvi se je ba-vil z zbiranjem podatkov o internirancih, padlih, pogrešanih in ujetnikih. Njegova osnovna naloga je bila podpirati vojn® sirote, svojce padlih in siromašno Pre°'j valstvo. Prav sedaj se pripravlja, da bi razdelil veliko množino živil in oblek®, ki jo je prejel od Rdečega križa Slovenije. Gospodje pri ZVU so določili o°' sedanje prostore Rdečega križa za bar, ki bo pač donašal večje dohodke, 2a' padna imperialistična uživaška kultura pa bo na vsak način obogatela za nov bar, kjer se bodo vršile že poznane orgije.
*
V goriških zaporih je zavezniška vojaška uprava pridržala dosedaj že nad 800 antifašistov, bivših partizanov, katere je aretirala bodisi civilna policij3 ali pa vojaška zato, ker so javno izprI' čevali svojo antifašistično pripadnost Sodili so že nad 500 antifašistov. Nekdanji zavezniki so popolnoma pozabili; da so se prav ti ljudje skupno z njimi za časa borbe borili za iste visoke >n občečlovečanške ideje.
•
Po vaseh Slovenske Benečije se j® pričela pojavljati parola »Jugoslavija r®»1 nas«. Ljudje so iz dneva v dan bolj obupani, ker se sedanje razmere prav m® ne razlikujejo od dobe fašizma in so v gotovih primerih še slabše. Javne služb® opravljajo bivši fašisti- Borci JA so povsod preganjani, brezposelnih je po vse| pokrajini veliko, obnovitvena dela pa s® niso pričela. Ni čuda, da se prebival®1 izseljujejo vsak dan v Belgijo, da si PP' iščejo dela. Benečani vidijo edino rešitev v Titovi Jugoslaviji.
ŠPEKULANTOM — KAR ZASLUŽIJO!
V sodxjto, 14. decembra, se je zagovarjala pred ljudskim sodiščem v Izoli špekulaaitka in črnoborz i jan ka Va-scotto Marija, trgovka, bivajoča v Izoli,
Narodna zaščita je pri preiskavi v njenem bunkerju našla skritega za 584.300 Jugo-lir manufaktura ega bla-ga in drugih stvari. Vse najdeno blago je bilo deloma že pokvarjeno, tako da znaša škoda, ki jo trpi ljudstvo zaradi te špekulantke, nad pol milijona lir. Ta črna fašistična duša ima na vesti tudi nedovoljeno iznašanje Jugo-lir v cono A. Kakšna je moralna podoba te ženščine, pove dejstvo, da je svojega lastnega očeta spravila ob s se imetje, tako da je ta umrl zapuščen kot — berač. Isto je napravila s svojim stricem, ki jv tudi umrl od vsega hudega.
Pri ponovni preiskavi je N/, dobila še več drugega oblačilnega blaga, v neki kleti pa skritih v vazi 334.000 lir. Istotako so odkrili tudi precejšnje šte-
vilo fašistične literature, fašistično lZ: kazni co in dva lista s sramotil n m11 frazami na naslov Stalina in Tita.
Ta »odlična« fašistka« je bila’obsojena na 6 let prisilnega dela, poleg toga bo morala odsedeti še tri leta m mesecev, ki jih je dobila od tribunala v Kopru že v aprilu Ì945 zaradi »P1.’ kulacije. Po prestani kazni so ji vzete vse državljanske pravice za 0°' bo 5 let. Zaplenjene so ji vse nepremičnine, ki jih ima v Izoli in Pirani, ter vse najdeno blago in denar. '• vedno se ji odvzame tudi dovoljenj z.a trgovanje.
Ljudstvo, ki je do zadnjega koli-
čka napolnilo dvorano, je z odobrav njem sprejelo obsodilo.	.
Ne bo več prostora med nami tiste, ki še vedno čakajo na »neki Pf. obrat«, ljudska volja in moč b0*. sproti pometali z vsemi takimi davci med pošteno družbo novih Hu
Za božič:
NAS BOŽIČ - PRAZNIK MIRU

Bliža se Božič... Človeštvo je že od nekdaj na poseben način izražalo svoje občutke na prehodu iz pozne jeseni v zimo. Narava se umakne sama vase. Komaj da slutiš plodno zemljo, ki se sedaj mrtva skrkne, ali pa jo prebeli nežna bela odeja, pod katero uživa svoj počitek. Drevje zaustavi svoj sok... poslednje listje v plešočih krogih zdrsne na zemljo... veje vse puste in mrtve tožijo pod sivo zimsko nebo.
Čudovit mir zastre zemljo in še ljudje skrijejo svoj živ-žav za poznejše čase. Vse okoli nas sili k počitku. Zemlja bo spala in pričakovala svojega vstajenja in ponovnega rojstva.
Praznik miru... V naših domovih je zavladal praznik miru, družina praznuje svoj dan. Dedje in pradedje v davnino nazaj so ga praznovali ob ognjiščih, oblečeni še v ovčje runo.
Nam v teh dnevih miru uhaja spomin nazaj v čase, ki so bili težki in polni trpljenja in solz, nato v čase polne naše dragocene krvi in naporov. Koliko let smo zaman sanjali o božiču in o miru, 'koliko podlih in zločinskih udarcev nam je to željo še stopnjevalo. Medla, prav drobcena luč nam je zasijala, prvo upanje, da bomo le dočakali nekoč mir in prostost je zatrepetala v naših prsih. In ni bila to svečana mirna roka, ki je to luč prižigala, prižgal jo je blisk primorskega borca-j unaka-partizana.
Lep je božič... lep, toda naš je postal samo v svobodi. Svetla misel, tisočletna nada se je uresničila. V izbi brli luč, zbrana družina, oče, mati in otroci se nasmihajo. Luč je planila širom naše Primorske, z nezlomljivim poletom so se odpirali naši domovi, armada delovnih ljudi je pričela pohod v svobodo. In luč je našla njih same v ustvarjanju nečesa novega, trdnega in trajnega. Izza temne preteklosti je plula resnica, oznanjujoč, da si je človek osvojil življenje, da mu je vrnjena njegova veličina in da veljajo zanj prav vse človečanske pravice.
V materinih rokah krili drobno dete. Mati sklonjena nad njim sanja o svetli cesti, po kateri bo hodil njen otrok. Bela je in široka pot v svobodo, mi vsi smo jo gradili in še mnogo mnogo drugih, ki danes negibno leže. Na te tihe junake misli naša žena, ko stiska na prsi svojo kri in ji pripoveduje o velikih ljudeh, o herojih, ki so ustvarili mir in njeno srečo.
Pismo materi za božič
Se spominjaš lanskega božiča, piatii fri leta se nismo videli, ne ti, ne oče
ne jaz, vaš Jernej. Komaj sem imel [oliko sape, da sem zavriskal za vasjo 'n že nas je požrla noč- Nihče izmed 'las ni vedel, da bo slovo tako dolgo, ko si me ob odhodu gledala o oči in 'ni naročevala, naj bom pošten sin in Slovenec, sem že vedel, da se bom za-Rotovo vrnil Vrnil tak, da me bo sleherni slovenski dom vesel in da bom sleherno noč lahko vriskal prek poljane.
Kadar so stopinje, moje in mojih tovarišev, iskale poti o temnih nočeh Preko planot in gozdov, sem mislil nate. kadar je nad nami šumljalo listje, sem ®e spomnil domačega oreha za hišo,, ki le tako šumel o svojih vrhovih in si ti Prihajala na domaci prag me klicat. Kadar sem hodil mimo cvetic, ki so se Ponujale v rosni travi, sem se spomnil "aših nageljnov na oknu in se spraše-oal,ali jih še var ješ in skrbno zalivaš, 'n še sem mislil na sosedove, ki so tako živordeči, da bi zavriskal v noč kot '^kdaj.
Ob ognju, ki se 'je sukljal, sem mislil na domače ognjišče in vsi moji tovariši prav tako. Nismo mnogo govorili, naslanjali smo se na puške m srepo čakali ... čakati ... Ko je zapadel sneg in smo si nalomili vej za naše postelje, ko se je sipal sneg s smrek na nas, je bila v nas živa misel: »Ko se vrnemo, bo ose drugače, na ognjišču bodo žarela grčasta polena, dim bo silil pod strop kot nekdaj, le srca bodo svobodna in vesela. Nas fantov ne bo strah zapeti na vasi, po hišah pa bodo brneli kolovrati. Pa ne bomo se vrnili sami, prinesemo svobodo, da mati, svobodo prinesemo, ki je naš narod še nikdar ni okusil take. Naša bo dolina in naši hribi, vasi, trgi in mesta in prav povsod vam bomo pripeli rdečo zvezdo, ki nas sedaj vodi.«
Bilo je za božič, ko smo v snegu ležali na postojanki, o ušesa in obraz je silila burja z snegom. Telesa so nam bila otrpla, le oči so sršele pred nas, da nas sovražnik ne bi presenetil. V dolini, kjer se je dvigala lahna sinja megljca, pa je pritrkovalo in zvonilo...
Mi smo v snegu ležali negibni, s! kazalcem na petelinili pušk, priprav-1 ljenih, da spregovorijo.
Kako ose drugačen božič smo si že- ! leli. Toda miru ni mogoče izprositi, ni j mogoče izmoledovati, mir si moraš vze- j ti sam, drzno z naskokom, z jurišem, /ato smo leto za letom ležali v zasedah, samo zato smo božič za božičem prisluškovali o noč, samo zato, da bi se rodil iz naših krvavih kapelj božič miru.
Pač, nekaj tovarišev je za božič spokojno spalo. Tam pod smrekov jem sedaj počivajo. Da Jim bo prijetnejše spanje, smo jim natrgali mladega zelenja in položili smo jih tako, da vidi jo v dolino. Še pesem smo jim dali v grob, potem smo odšli, da izpolnimo njih veliko zaobljubo. Sedaj vem, zakaj so tako blaženo mirovali. Ker so vsako noč čuli naše besede in mi smo klicali: svoboda — mora priti! Še smo tu!
Mnogo nas je bilo, ki smo ustvarjali mir naši zemlji, iz vseh koncev in krajev. Lojz je bil Bric, Jože s Krasa, Tone iz Vipave, Pivčani, Brki nei, Slovenci iz Benečije, delavci iz Usta in Gorice.
Skozi noč in trpljenje, polno solz in temnordeče krvi je vstala sredi majniškega cvetja, sredi zelenih lok in svežega zelenja — svoboda.
Lani je bil naš prvi veliki božič v svobodi. Še danes se spominjam vsega. Govorili smo o starih znancih, kje so in kaj delajo. V hramu smo staknili sani iz otročjih let. Za hišo so bila drva tako skrbno zložena in iz stale je uhajala meglena soparca. V izbi, ob ognjišču smo se tišč,ali naši domači in sosedovi, ki so jim zlodeji hišo požgali do tal. In bilo nam je tako toplo pri srcu, težave, ki so nas čakale, so se nam zdele lačje.
Domov bom šel... si šepetam te dni. In polje, travniki, drevje in senožeti spet počivajo. Potok se srebrnkasto sveti pod ledom in je njegovo žuborenje utihnilo, ker sredi te tišine svobodna domovina praznuje praznik miru.
Vem, da me čaka presenečenje. So-sdovi imajo nov dom, še večji in še lepši. Zvedel vem, da ste pomagali osi po svoji moči, da je seda j lepo doma. Saj drugače biti ne more, saj to smo vedeli že tedaj pod smrekami in borovjem skriti. Ko smo gledali v doline, odkoder je sijal požar, smo slutili nove domove in novo življenje. Jaz sem daleč od vas, toda domovina je dobra, kakor vi, mati, m mi njeni otroci smo ji darovali mir-
Doumeli smo, da je bilo treba toliko silnega premagovanja in najsrčnejše krvi našega naroda, da je zavladalo bratstvo, pravica’in poštenost in — mir.
V najtežjih božičnih dneh se je rodil naš IX. korpus
V zgodovini naše Primorske je dokaj 'r mn hi in mračnih dni, vendar ee iz te buine dvigajo svetla obdobja, ki nadgrajujejo vse ostalo in pokažejo našo zemljo in naše ljudstvo v resnični luči.
Kot plamenica se v preteklosti blesti Bazovica, kjer so naši fantje, Bidovec, Valenčič, Miloš in Marušič, izpovedali evojo ljubezen do domovine, vso predanost revolucionarni miselnosti, po kateri le edino možno iztrgati tujcu ali pa tudi homiačinu možnost, da bi ini >navadui« hudje na veke bili stisnjeni k tlom. Marsikdo je ob/ Bazovici podvomil, tmi-8kČ, kako nesmiseln je poskus, upreti' Ss desetkrat in tisočkrat močnejši sili, marsikdo je z grenkobo zalit nejeverno
zmajal z glavo, češ, majhni smo in nu ne bomo odločevali zgodovine. In vendar je ves narod pričel -verjeti v veliko maščevanje, vendar je kipelo in. razganjalo razsrjena srca. Desettisoči^ in sto-tisoči, da celo milijoni so zažugaM s pestanti, retkoc: »PlaŽald boste, ko pride čas!<
Kaj bi vas spoiftjai vsake podrobnosti in vseh strahoiobdobja, ko je vlačila rimska volkulja svoje, v črne srajce oblečene poklicne zločince po maši domovini. Bili smo brezpravni, 4tdm je v vsej svoji besnosti gospodaril in krotil, trgal in mrcvaril. Vzhodna meja, naša Primorska je postala plen raznarodovalnega nasilja, od koder je zverinski fa-
štab IX*
šdzem grabežljivo segal po Balkanu. Bill smo manj kot človek, varani in ogoljufani, sramoteni lih opljuvani smo se zamajali. Požig in umor, rop in teror, vse je bilo zakonito, ker je bilo naperjeno proti narodu, proti resnici in pravici. V naj hujših trenutkih vendar nismo klonili, vse, kar je bilo zdravega, se je uprlo v nas in tlelo, grozeče sikalo in se zaklinjalo. Še našim najmlajšim, ki so jih silili učiti se v tujem jeziku, se je gnusil fašistični duh, ki je oznanjeval, da je materino mleko strup. Pili smo ta strup v globokih požirkih dn hlastno, pa so se rodili kraški gadje in zarod upornikov po vsej domovini
Bruhnila je vojna, gorela je Evropa in tudi pri nas. Sprostila se je fašistična zver, kot stekla se je zaganjala na vse strani in trgala.
Na ozemlju jugoslovanskih narodov, kamor sta bila naš pogled in upanje vedno uprta- v dobi fašističnega režima, in ki so bili prepuščeni po izdajstvu mogotcev sami sebi, je jekmii strel v gori. Gozdovi so zašumeli, med debla so planili junaki, borci za prostost vseh zatiranih ljudi. Balkan je poslal kotel, poln dinamita, ki je uničeval imperialistične fašistične osvajalce. Pa naj so v začetku skušati še tako omalovaževati uporniško gibanje, partizansko gibanje je raslo, se krepilo, narodnoosvobodilna armada je zrastla v čete, .brigade, divizije in korpuse. Rdeča zvezda je povezala heroje vseh narodov, vseh tlačenih in izkoriščanih.
Hej, Bazovica, tvoj čas je napočil! Tvoje seme je rodilo bogat sad širom sončne Primorske.
Primorska, tvoji sinovi in hčere so začeli ’ izpolnjevati najvišjo nalogo, ki jim jo je naložila zgodovina. Rodil se je upor in boj za najprvobitnejše človekove pravice, veliki trenutek nas je našel pripravljene. V nas ivi bilo omahovanja, pač, nekaj je bilo kot hrast zakoreninjeno v naših srcih. Domovina,
dokazati smo hoteli, da smo tvoji zvesti sinovi in hčere, ki se ne boje smrti in jo preziramo, zato ker nam je svoboda nad. vse ljuba, četudi bi jo sezidali z našimi telesi in prepojili z našo lastno krvjo.
Če je bila Bazovica svetla plamenica, potem je naš upor, vseljudski upor primorskega ljudstva požar, ki je razsvetljeval našo pot, Brkini, Kras, Nanos, Čaven, Idrijsko hribovje, Cerkljanski hribi, tja pod Triglav in Matajur in še tja čez Sočo so zadrdrale partizanske brzostrelke — naša vojska, ljudska vojska je šla na zmagoslaven pohod. Mussolini jfe zatonil. Dan kapitulacije je bil za nas Primorce dan zmage in slave in narodnega veselja. Dogodek nas ni našel nepripravljene. V nekaj dneh je bilo oboroženih skoraj štiridesettisoč novih borcev. Italijanska fašistična zver se je zvila pogažena in zdrobljena. Pripravljala se je »Goriška fronta«, ki v svojem bistvu predstavlja vseljudski oboroženi upor in naskok na nemške fašiste. Goriška fronta pomeni nam Primorcem zgodovinski dogodek, ki ga lahko primerjamo s slovenskim Doberdobom. Naša zemlja se je spremenila v strelske jarke, barikade, zaslone, zagrozili so protitankovski topovi. Vse je govorilo o »fronti« in napeto prisluškovalo grmenju topovskega ognja in govoricam, ki so bile včasih dobre, včasih vznemirjajoče.
Na Trnovem so se ugnezdili stari borci še izza časa Doberdoba in streljali iz topov na Gorico. Včasih so granate letele v Gorico, včasih je niso zadele in so tuleč naznanjale svobodo še preko Soče.
V mestu samem pa je narodna vojska napadala, zavzela kolodvor, vsak čas je bilo pričakovati, da bo Gorica zavzeta.
Narodna vojska pa je bila. neizvežba-na, nemški oklepniki so pritiskali od Soče preko Krasa, iz Trsta preko Postojne na Razdrto in prebili naše postojanke.
Tam pri Podkraju stojita dva naša maskirana protitankovska topa, pred njima presekana cesta. Že se sliši brnenje avtomobilov in tankov. Borci napeto pričakujejo. Na ovinku se namesto oklepnika prikaže razkošen avtomobil z nemškimi častniki. Strojnice zaropotajo, fantje so merili slabos avto drči dalje do preseke na cesti in se ustavi. Poskušajo obrniti. Cevi naših mitraljezov se povesijo, avto zagori, iz avtomobila popadajo mrtvi in ranjeni. Prikažejo se tanki, nemška pehota začne napadati. Protitankovska topa sta vžgala. Toda granate eksplodirajo nekatere spredaj, nekatere zadaj. Tank se umakne za ovinek. Ponovno zahrumi izza ovinka, prikažeta se dva tanka, za njima pa še tretji. Naša protitankovska topa molčita. Topničarji prežijo, kdaj bodo tanki zavozili na mesto, kamor so prvič padale granate. Droben trenutek, grom, tanka sta zagorela, posadka se skuša z begom rešiti. Nemci se umaknejo. Še dva dni so naši borci držali položaje pri Podkraju in šele po ponovnih napadih se je Nemcem posrečilo prebiti obrambo in prodirati proti Gorici.
Po nemškem zavzetju Gorice so prišli za naš narod težki dnevi. Zaradi nezaslišanega terorja hitlerjevcev je ljudstvo deloma pometalo orožje, narodnoosvobodilna vojska se je občutno zmanjšala in se umaknila globoko v gozdove. Še celo razvoj Osvobodilne fronte se je za hip zaustavil. Narodna vojska pa je v teh dneh dobila ogromne izkušnje: Pričela se je temeljita reorganizacija naše vojske. Z mobilizacijo dopolnjena je bila sposobna ustanovit-' šest brigad in šest odredov.
21. december 1943 — rojstvo IX. korpusa.
Iz maloštevilnih 5et in partizanskih skupin se je skozi zmage in juriše tvorila udarna pest primorskega ljudstva. Borce je hrabril spomin heroja Janka Premrla-Vojk a in tisočev drugih junakov. Pričela se je nova doba odpora primorskega ljudstva. Vojska je bila organizirana, stalnb je napadala sovražnikove
postojanke in prometne naprave, razol-jala sovražnikove ofenzivne sunke in v kratki dobi osvobodila razen glavnih mest, trgov in komunikacij — ine primorsko ozemlje. Ta doba osvobojenega ozemlja je trajala -do osvoboditve, seveda je sovražnik večkrat skušal vdreti vanj, pa je vedno doživel poraz.
IX. korpus pa je s svojo krvjo utrjeval in čistil našo zemljo. Že v prvem letu je zavrnil šest sovražnih ofenziv, dosegel zmagovite uspehe v Slovenski Benečiji. Imena Srednja vas, Gorje, Rib-no, Koritno, Prvačina, Dornberg, Razdrto, Avče, Baška grapa, Rdfenberg, Črni vrh, Dolomiti in še druga, to je pot edinic IX. korpusa.
XXX. divtoiija je očistila postojanko v Avčah, pozneje jo srečamo pod vodstvom komandanta KajtimAra v Benečiji, kjer je nekoč že bila.
Cez Pivko in Kras pa je zagospodarila XXXI. divizija in razvijala ®voje delovanje širom primorske zemlje. Dokaz udarnosti in moči naše vojske, dostojen poudarek Titovemu pozivu in v opomin vsem belogardističnim postojankam je bil napad na Cmi vrh. Po dobro zasnovanem načrtu se je dne Sl. avgusta in 1. septembra 1944 začel zoževati naš obroč. Znak za napad. Topništvo je streljalo v polno, v postojanki so nastali požari, 150 belogardistov se je obupno branilo. Gradnikovci so mrzlično napredovali.	,
Kdo se ne spominja junaka Zmaja, 31 letnega kmečkega sina cerkljanskih hribov! V Črnem vrhu je s svojim osebnim junaštvom reševal položaj. Prvi je opazil zasedo v zvoniku. Topniški ogenj je bil usmerjen tja in že po nekaj strelih se je v lepem loku prelomil. Toda to je bdi šele začetek bojev. Med naskakovale! na močno utrjen bunker je bil spet Zmaj. Preko žičnih ovir se približuje utrdbi in že letijo rafali in bombe skozi linice v notranjščino. V poslednjem naskoku se znajde pred mrtveci, ranjenec se še skuša bofiti — kmalu umolkne. 60 belogardistov se je utrdilo v hiši pred cerkvijo in se trdo upirajo, njihovi rafali držijo vse dohode pod neprehodnim ognjem. Tedaj se Zmaj odloči. Zagrabi zaplenjeni mitraljez, iz varnega zaklona se požene na sredo ceste in s hitrimi rafali zasiplje okna, kjer so prežale številne cevi brzostrelk. Skoči za vogal, da napolni nov saržer in že je spet na cesti in tolče po oknih. Njegovi rafali pritiskajo branilce ob tla. Ta igra se je ponavljala najmanj desetkrat, toda Zmaj je stal nedotaknjen. Med tem so naši borci lahko privlekli v W*žino top, ki je takoj začel z ognjem. Šele tedaj je Zmaj po osemurnem naskakovanju, med katerim je oddal več kot tisoč strelov, globoko zajel sapo in izmučen legel v travo...
Minerji so rušili mostove in proge. Ostrostrelci so podirali sovražnike, ko so najmanj slutili bližino smrti. IX. korpus se je ohoroževal in krepil ter se pripravljal za poslednji udarec.
Sovražnik je še enkrat skupno s četniki, ustaši in domobranci pričel svojo ofenzivo, da bi naš korpus odtrgal od dolin in z lakoto uničil odporno silo in nam zadal končni vojaški udarec. Borba se je vodila tri mesece in se po toni roku marca 1945 še stopnjevala, sovražnik je hotel tik pred koncem vojne uničiti to, kar je primorskemu ljudstvu dajalo upanje, da bo prišla svoboda in življenje.
Sovražne tolpe so še z vseh strani zgrinjale, narodnoosvobodilna vojska se je borila po vsej Primorski, padali so junaki, gorele so vasi, morili so žene, starčke in deoo — tik pred svobodo.
Nihče od nas ni klonil, naša vojska je obstala. Spet je izšla kot zmagovalka — še več, prešla je v ofenzivo, v končni napad; razbijala sovražne obroče in tolkla in maščevala.
Borba primorskega ljudstva, borba IX. korpusa je rodila veliko in toliko zaželeno svobodo. Davne sanje so se iz-polmj evale.

| FIZKULTURA |
SMUČANJE, NAJKORISTNEJŠI IN NAJLEPŠI ZIMSKI ŠPORT
Smučanje ni samo najbolj priljubljen šport, temveč je tudi najprikladnejši način, da lahko prekoračimo s snegom zavite predele. V muzejih Sovjetske zveze se nahajajo smuči, katere so bile napravljene že pred 4000 leti. V začetku so smuči služile ljudem v glavnem za hojo po snegu, ko so hodili na lov, in znano je, da so nekje na severu Evrope, kjer bivajo Laponci, že v 14. stoletju prirejali tekme v smučanju, tako da ima smučanje tudi kot šport že dolgo zgodovino. Znano je, da so že v davni preteklosti izvežbani smučarski odredi nastopali v vojni, ki se je razvijala v zimskem času. Vsi pohodi v Sibirijo so bili narejeni na smučeh. V prvi svetovni
vojni so vse vojskujoče se države imele dobro izvežbane smučarske odrede.
Za časa velike domovinske vojne 1941—1945 je nastopala Rdeča armada v zimskih bojih z mnogoštevilnimi smučarskimi ednicami. V sovražnikovem zaledju so delovali brezštevilni smučarski partizanski odredi. Njih delovanje se je odlikovalo v bliskovitih napadih, v br-zini in manevriranju, tako da se sovražnik ni nikjer počotil varnega in mu je povsod pretila smrt, Smuči niso služile samo borcem, temveč so na njih prevažali strojnice, municijo, po potrebi tudi ranjence in so zadobile tako mnogo-stransko važnost glede svoje uporabe.
SLOVENSKI KMETJE SO PRVI UPORABLJALI SMUČI
Zanimivo je, da so se smuči na jugu Evrope najprej uporabljale pri nas v Sloveniji, in razumljivo je, da se je pri nas ta šport razvil do tako visoke stopnje. Pred SCO leti so kmetje na Blokah na Notranjskem prvi pričeli uporabljati smučke, da so lahko zadostili potrebam dela v zimskem času. Razen tega so se večkrat vršila tekmovanja, v katerih so sodelovali predvsem mladi fantje, ki so morali presmučati določene poti. Pozneje se je smučanje preneslo tudi na druge predele ne samo Slovenije, temveč
tudi v Bosno, na planine v Makedoniji in v Črno goro, kjer pa seveda ni tako zakoreninjeno kakor pri nas.
Za časa narodno osvobodilne borbe so smuči sijajno služile partizanskim kurirjem in marsikatera akcija je uspela ?avno zaradi tega, ker je bil sovražnik zaradi hitrosti premika na smučeh presenečen. Vemo celo za primere, ko so pionirčki po Idrijskem in Cerkljanskem ter na Tolminskem sami delali smuči in z njimi vršili kurirsko službo.
TUDI V SLOVENSKEM PRIMORJU BOMO SMUČALI
Čeprav je naša Primorska zemlja znana kot dokaj topla in po podnebju dokaj mila, vendar sd predeli v okolici Idrije, Črnega vrha, Cerknega, Čepovana in Tolmina zelo prikladni smučarski tereni, kjer bo položen temelj našemu smučanju. Okrožni odbor za fizkulturo ima v načrtu razne smučarske tečaje za začetnike, kakor tudi za že izvežbane, ki se bodo tekom letošnje zime vršili prav v prej omenjenih krajih Kakor gojimo v fizkulturi nove temelje, ker mora v državi, kjer vlada ljudska oblast, ljudstvo v množici pristopati k zdravemu gojenju fizkulture, tako mora tudi smučanje dobiti trdne temelje pri nas iz enostavnega razloga, ker je zdrav in koristen šport.
Smučanje privaja ljudi na mraz in hlad, utrjuje telo v vsakem pogledu, ne glede na to, če smuča otrok ali odrasel človek. Pri smučanju zelo intenzivno delajo vsi organi telesa na čistem planinskem zraku, telo se obnavlja in dovršeno osvežuje. Bivanje na zdravem zimskem zraku povečuje količine rdečih krvnih telesc in višinsko sonce z znanstveno dognanimi ultravioletnimi žarki uničuje vse škodljive bakterije. Na ta način postaja organizem mnogo bolj odporen, človek postaja bolj vzdržljiv in
*
njegova sposobnost za delo se znatno zviša.
S tem, da človek obvladuje vremenske neprilike, zasnežene planjave, kjer ni poti, postaja vedno bolj odporen v delu in borbi, uči sc in zmaguje. Smučanje nas uči in prisili vsakega, kateri se z njim bavi, da se uči kretanja po nepoznanem terenu, v megli, burji, podnevi in ponoči in se tako sam orientira.
Samo če vprašaš smučarja, ki že obvlada nekaj smučanja, ti bo odkritosrčno priznal, da je zanj smučanje postalo strast in sneg pomeni zanj belo opojnost. Resnično, ko tako brziš preko snežnih planjav, ko ti leden piš veje v obraz in premaguješ ovire, občutiš, da si močan, da si ustvarjen zato, da daš svojemu telesu svežost in bliskovite drzne kretnje. Telo je napeto in gibčno tako da ti je samemu prijetno ob tej ugotovitvi. Kakor v vsaki fizkulturni panogi, tako je tudi pri smučanju potrebna vaja in spet vaja. Toda taka vaja ti že po kratkem razdobju prinese toliko dobrin, toliko volje, da ostaneš smučanju, najlepšemu zimskemu športu zvest.
Bredvsem je poklicana mladina, da sledi temu klicu, da se pozanima za zimski šport, kjer mladost najde sprostitve, v prosti beli naravi in postaja mladost še bolj in bolj popolna.
FIZKULTURNI AKTIV JE OSNOVNA EDINICA FIZKKULTURNEGA POKRETA
V širokih množicah našega naroda obstoja zelp velik interes za fizkulturni šport. Delavci, mladina, intelektualci si hočejo z vsestranskim udejstvovanjem v fizkulturi poboljšati zdravje in delavnost.
Kako bomo omogočili množicam, da se bodo bavile z fizkulturo in kako je treba to delo organizirati?
Osnovna edinica fizkulturnega pokre-ta je fizkulturni aktiv, katerega je treba organizirati po vaseh, tovarnah, podjetjih, ustanovah, šolah in vsepovsod tam, kjer je interes za fizkulturo, toda tudi tam, kjer fizkultura in šport še niso prodrli.
Kako bomo organizirali aktiv?
Fizkulturni aktiv lahko osnuje, ako to hoče najmanj 15 članov ene tovarne, podjetja ali šole in ta aktiv nosi ime dotične Ustanove, kjer se osnuje. Člane aktiva sestavljajo prebivalci vasi, delavci tovarne, učenci v šoli in člani njihovih familij. Delo v fizkulturnem aktivu temelji na razvijanju prostovoljnega fizkulturnega dela in vršenja propagande za fizkulturo in šport.
Delo fizkulturnega aktiva na vasi, v tovarni, šoli ali podjetju, se lahko razvija po sekcijah za fizkulturne športe, pa grupah in tovarniških oddelkih. Delo fizkulturnega aktiva v šoli se lahko razvija tudi po sekcijah, moštvu ali reprezentanci šole. Vodstvo organizacije v fizkulturnem aktivu imajo člani, ki se brigajo za vse potrebe aktiva. Fizkulturni aktiv v šoli se naslanja na pomoč direktorja šole, učitelja za fizkulturo in organizacije ZAMJK in šolskih oblasti. Očitelj za fizkulturo je zveza fizkulturnega aktiva s šolskimi oblastmi in strokovni voditelj v aktivu. Šolske oblasti lahko v soglasju z upravo aktiva zabra-nijo za nekaj časa udejstvovanje v fizkulturi onim učencem, ki imajo slab uspeh v šoli.
Ako hočemo osnovati fizkulturni aktiv v tovarni, podjetju ali ustanovi, tedaj se to delo odvija s pomočjo in soglasnostjo sindikalne podružnice in odbora delavske mladine. Ako obstoji v kraju, kjer se osnuje aktiv, kakšno fizkulturno društvo, tedaj se bo aktiv oslonil na tisto fizkulturno društvo, ki mu po strukturi članov najbolje odgovarja. Fizkulturno društvo je dolžno pomagati aktivu ter mu staviti v uporabo svoja igrišča, orodje in strokovne vodnike.
Fizkulturni aktivi morajo postati pionirji dela na množičnosti fizkulturnega pokreta. Oni morajo dati možnost svojim članom, da spoznajo vrednost in lepoto katero nudi fizkultura
Kako bo fizkulturni aktiv začel i aktivnim delom.
Začetek aktivnega dela se ne sme odlašati, brez ozira na to, da so težave,
ker se more sprovajati fizkultura vsepovsod, kjer so najosnovnejši pogoji življenja in dela. Malodušneži poudarjajo: »Kje imamo igrališča, kje orodje in druge priprave?«
Dames imamo število primerov prostovoljnega dela članov v fizkultumih aktivih, ki so po šolah, tovarnah itd. zgradili igrališče za odbojko, košarko, napravili razne zapreke za preskoke, zgradili plavališča itd. Tudi brez urejenih igrališč se lahko dela na širjenju fizkulture. Imamo dvorišča, ki jih lahko z malo truda preuredimo v igrališča, da bodo služila za pospeševanje zdravja in delovne sposobnosti delavca, a če tega nimamo, pojdimo v naravo in takoj imamo prostor za mnoge fizkulturne športe.
. » Kako je z orodjem, žogami in ostalimi potrebščinami?
Tudi tukaj lahko najdemo rešitev. Po pravilniku FISAJ-a, mora biti vsak aktiv prijavljen pri fizkulturnem forumu (Okrožnem fizkulturnem odboru) in lahko se tudi učlami v fizkulturno nabavno zadrugo. Z malo sredstvi in močno voljo se naredi mnogo. Ako hočemo, se lahko bavimo z fizkulturo tudi brez orodja in drugih naprav. Ali potrebuje tek po gozdu, po travnikih, plavanje, rokoborba, vaje oblikovanja, proste vaje in razne druge igre kakšno, orodje?
Ko smo formirali fizkulturni aktiv, ga moramo prijaviti okrožnemu fizkultur-nemu odboru s podatki o številu članstva in številu sekcij ki jih ima aktiv.
Katere sekcije bomo osnovali?
V	prvem redu sekcije za splošno vadbo in lahkoatletsko sekcijo. En kaj bomo delali? Naše množične prireditve, nastopi, štafete, teki čez drn in strn, proste vaje za nastope, vse to spada v te sekcije. Razna tekmovanja v metanju, skakanju v tekih itd. spadajo v te sekcije.
Osnujmo sekcije v aktivih..
V	fizkulturnih aktivih moramo takoj osnovati najosnovnejšo sekcijo in to je sekcija za splošno vadbo, nato vse ostale sekcije za nogomet, namizni tenis, boks, plavanje, šah, planinstvo itd. po potrebah in prilikah na terenu.
Osnovno delo fizkulturnega aktiva pa mora biti tekmovanje za značko ZREN. Vsak delavec, delavka; mladinec in mladinka se mora prijaviti za to tekmovanje, ki vzgaja zdrave ljudi, polne življenjske radosti, aktivne graditelje naše republike in odločne branilce naše domovine.
Prirejamo tekmovanja, ker so ona odsev dela in moči naših fizkulturnih aktivov. Samo sistematično in vsestransko delo omogoča uspeh. Stopajmo v vrste aktivnih fizkulturnikov, ker je fizkulturni pokret koristen za celotno družbo.
Lozice v tekmovanju za priključitev
Na poti iz Ajdovščine v Postojno vidiš na koncu Vipavske doline našo vasico Lozice, razstreseno med hribi; na eni strani jo varuje zvesti stražar očak Nanos, na drugi strani so pa raztreseni manjši hribi, ki so opora visokemu Krasu.
Marsikateri partizan, ki ga je začasa borbe zanesla hote ali nehote pot skozi našo vas, nas pozna.
Fantje iz Lozic pri drobilcu peska
Naša vasica šteje samo 530 prebivalcev, toda ponosni smo, da se je že leta 1942 odzvalo klicu borbe 6 fantov, ki so začeli neustrašeno borbo proti italijanskemu okupatorju, trdni v zavesti, da bo njihova borba prinesla narodu svobodo.
Tedaj so italijanski fašisti že julija tistega leta požgali 12 hiš in umorili .6 talcev na zverinski način.
Že prvomajsko in Titovo tekmovanje nam je dalo veliko pobudo za obnovo in udarniško delo, posebno pa tekmovanje za priključitev k Jugoslaviji nam je rodilo bogat sad.
S pomočjo OZ Št. Vid, ki ima velik delokrog, smo na Lozicah popolnoma obnovili 2 stanovanjski hiši in 1 gospodarsko poslopje, delno obnovili 1 stanovanjsko hišo, ena pa bo kmalu imela zopet novo streho.
Pripravili in izdelali smo gradiva; apna, peska, kamenja, gramoza, lesa itd. v skupni vrednosti za 443.250 lir, izvršili skupno 2739 delovnih ur, v prevozu z živino pa 621 ur.
V	nabiralnih akcijah v gradivu, hrani in denarju smo zbrali skupaj 14.250 lir. Novih članov v razne zadruge smo pridobili 64, v »Tednu naše knjige« dali 1000 lir. V prid KNOO je nabralo 5 hi vina; s tem izkupičkom bomo kupili nov pisalni stroj ter drva za šolo in KNOO.
Skupno si je vas Lozice v tekmovanju za priključitev prihranila s prostovoljnim delom in materialom 626.860 lir.
V	tem tekmovanju so se izkazale vse ljudske organizacije. Na prvem
mestu je naša mladina. Posebno so se izkazali fantje iz Otošč, ki so sami izdelali 600 q apna in s tem doprinesli velik delež za našo obnovo.
Delamo tako vztrajno zato, ker hočemo zaživeti v Titovi Jugoslaviji kot združeni Jugoslovani.
it

Andolcova hiša bo imela kmalu novo streho
NASTOP PEVSKIH ZBOROV V RADIU »SLOV. PRIMORJE«
V nedeljo, 15. t m. so nastopili pred miikrofoniom v studiu Jauka Premrla-. Vojka pevski zbori iz cone A in B — v proslavo »Dneva dela«, s katerim je delovno ljudstvo Vzhodno primorskega okrožja uspešno zaključilo tekmovanje, ki še je vršilo pod geslom »Za priključitev k Titovi Jugoslaviji«.
Pevski zbor iz Postojne je zapel tri parlizanske pesmi. Najbolj sta ugajali Karla Pahorja »Naša. nova zastava« in M. Bora »Hej, brigade!« Moški zbor z Rizzattove žage v Ajdovščini je ždi uspeh zlasti s pesmijo Iv. Zajca »Slava debi«. Po svoji polni zvočnosti in glasovni izenačenosti poedinih glasovnih skupin in po svojem lepem pred-našanju se je odlikoval mladinski zbor z gimnazije v Postojni. Zapel je Marjana Kozine »Budnico« in narodno »Svobodna Slovenija«. Uveljavil se je zbor mladih harmonikar jev iz Postojne, ki kažejo živahno zanimanje in smisel zà lepo igro, čeprav so v tej skupini najmlajši in vadijo razmeroma zelo malo časa. S časom in v vztrajnem delu bodo kmalu dosegli še večje zmogljivosti. Tudi mladi pevčki iz Št. Petra na Krasu se niso prestrašili ostre burje in prišli pred mikrofon; korajžno so sei vstopili okrog njega. Pevovodja — pionirček — je samozavestno zamahnil z roko in pesem je zadonela po vsej naši pokrajini. Je bil to zbor pionirjev iz Mladinskega doma Toneta Tomšiča, junaka iz narodno osvobodilne borbe, po katerem nosi ta dom ime v Št. Petru. Komu se ne bi iskrile oči od veselja in kdo ne bi pel partizanskih pesmi s takiip navdušenjem, ko prvič nastopa v radiu, kakor so peli ti pionirčki! Veliki
OBVESTILO
»Skripta«
prvega pevovodskega tečaja v Ljubljani
Ministrstvo za prosveto v Ljubljani je izdalo »Skripta«, v katerih je zbrana snov iz predavanj prvega pevovodskega tečaja v Ljubljani, ki se je vršil lanskega novembra in decembra. V njih
-,	-	........	.,1 obravnava prof. M. Tomc o osnovnih
poto nase pesmi. Pionirji posnemajte | jmih harm£nijo F. Ma.rolt 0 tehniki
jih in tekmujte kdo se bo zdaj pm	A. cUbrning o pevski fizio-
----o,„,	< —h	!ogifi in fonetiki, F. Marolt o zborskem
korepetiranju, B. Gerlanc pa obravnava vprašanja glasbene politike pri nas.
Ta zbrani material bo dobrodošel ne samo pevovodjem in tečajnikom, ki že pridno segajo po njem, ampak tudi glasbenim šolam, srednjim šolam, skratka povsod, kjer se vzgaja naš naraščaj. Toplo jo priporočamo, ker bomo iz te knjige črpali snov za pevovodske tečaje. »Skripta dobite pri Ljudski pto" sveti v Ajdovščini. Pohitite, ker je tiskana v omejenem številu. Cena izvodu je 700 lir.	I. S.
Xene iz Ozel jana
Skupno so odšle na udarniško delo na cesto Ajševica-Grgar. Drobile s0 večje kamenje na dolžini 120 m in delo uspešno dovršile. Niso bile same, spremljala jih je Titova zastava, kj jo je nesla 62 letna partizanska mati Špacapan Antonija, in naša pesem.
Justina.
Obvestilo
Slap pri Vipavi. Ob priliki poroke tov. Marc Rajkota so tov. postrežnice dobile v dar od svatov 2000 lir, katere darujejo 1000 lir za R, K., 1000 lir za obnovo vasi.
V Ajdovščini (v Črmeljevi hiši v Štur-jah) je te dni pričela delovati materinska in dečja posvetovalnica. Odprta je vsako sredo od 13. do 14. ure; vodi jo dr. St. Pavlica.
Opozorilo
Kdor Izgubi osebno Izkaznico in žoli, J8 to objavimo v »Primorski borbi«, naj pošlje skupno s podatki tudi denar (po poštni položnici 140 lir), sicer preklica ne bomo objavili.
dan je bil to zanje, ki jih je« še bolj vzpodbudil k delu in zanimanju za le-
pripravil in prišel pred mikrofon!
Našo postajo pa sta obiskala tudi dva zbora iz cone A, kjer naše ljudstvo ne diha še svobodno, pač pa z zanimanjem spremlja delo na tej strani Slov. Primorja. Tudi ta dva zbora, L j. moški zbor dz Dornberga in mešani iz Bilj, sta pela v počastitev zaključka tekmovanja, ki se je vršilo pod istim geslom, kakršnega nosijo naši ljudje onstran v srcu in s katerim gredo na ulice branit svoje pravice in zahtevat, naj jih priključijo tja, kamor spadajo in kamor hočejo — k Titovi Jugoslaviji.
Dornberški zbor je zapel vrsto pesmi:	partizanskih, starejših revolucio-
narnih in domovinskih. Ta zbor je že tako poznan, da ni potrebno o njem še več pisati. Saj ga poznamo iz radio-nastopov v Trstu in pa gostovanj po naši domovini. Pevski zbor iz Bilj je zapel dve pesmi: Veturinijevo »Pozdravljena domovina!« in pa Dikličevo »Pesem o pesti«; zlasti zadnja je prišla do veljave zana di svojega ostrega rštma; zbor jo je zapel ognjeivito, le škoda, da ni bil popolno zaseden, kakor smo ga bili vajeni. Prišel bj še bolj do izraza.
Ta nastop nam je pokazal lep uspeh posameznih zborov, ki so odsev splošnega zanimanja za petje pri nas. Zbori, tekmujte v svojem delu in pripravah, da pridete tudi v) čim prej pred mikrofon. Vsakdo, ki bo dobro pripravljen, bo lahko ponesel v svet našo pesem, sebi v veselje in korist ter v čast svoje domovine.	I. S.
Obveščamo, da dne 23. XII. 1946 začne na novo voziti autobus na progah:
Ajdovščina — Črniče.
Ajdovščina — Št. Vid.
Vozni red :
Ajdovščina «	. 8.50	6.55 ^	• Ajdovščina «	k 7.50
Sv. Križ Ces.	8.45	7.10	Vipava	7.35
Dobravlje	8.40	7.20 '	’ ŠL Vid	|	| 7.25
Vrtovin	8.35		1	«
Selo	8.30			
8.—
8.05 8,10 8.15
8.20 4' Črniče A 8.25 Autobusi vozijo vsak dan, razen ob nedeljah in praznikihI
»
PROGRAM SMUČARSKIH TEČAJEV
V letošnji zimski sezoni se bodo v Slovenskem Primorju vršili smučarski tečaji lokalnega in okrožnega merila. Okrožnega merila bodo tečaji za srednješolce v Črnem vrhu, za mladino v Čepovanu in sindikaliste v Vojskem. Tečajniki se bodo praktično in teoretično seznanili z najnovejšim in najpopolnejšim smučanjem.
Priobčujemo program 13 dnevnega smučarskega tečaja v Vojskem, ki ga bo organiziral. izvršni odbor enotnih sindikatov za cono B.
Prvi dan. Razdelitev na skupine, vaje v nameščanju smučk, obračanje na mestu, osnovni smučarski korak brez uporabe palic, tehnika smučanja, spust na blagi strmimi brez in z uporabo palic. Predavanje; Spoznavanje in varovanje smučarske opreme — mazanje.
Drugi dan: Terenski korak, dvokorak, prestopni korak, igre v teku in spustu, premagovanje in ovladanje neravnin na strmini, tehnika ustavljanja, robljenje, povprečna vožnja. Predavanje: Smučanje v kompleksnem tekmovanju ZREN-a.
Tretji dan: Poldnevni izlet s ponav-Jjanjem obdelanih elementov. Predavanje: Pomen sindikatov v fizkulturnem gibanju. Organizacija enot po podružlnicah.
Četrti dan:	Tekalne igre, tehnika
smučarskih obratov k in od strmine, paralelna zamašna tehnika, tehnika spusta, terenske borbene igre, graditev zasilnih bivališč na prostem. Pregled in popravilo smučarske opreme.
Peti dan: Korak na ravnini, dvokorak, trokorak in finski korak, paralelna in skočna tehnika, terenski skoki. Pre-
davanje: Smučanje jrojno praktično znanje.	*
Šesti dan. Prestopni korak na strmini, paralelna in skočna tehnika, spust, obvladanje neravnin na strmini. Predavanje: Fizkultura v Sovjetski zvezi.
Sedmi dan: Poldnevni izlet s ponavljanjem obdelanih elementov, pregled in popravilo smučarske opreme. Predavanje:	Organizacija smučarskih in obče
športnih prireditev;
Osmi dan: Premagovanje terenskih preprek, rovov, ograj itd. Plužna tehnika, plužni loki, plug, plužni zavoji, transportirapje ponesrečencev. Predavanje: O vsestranosti in pripravljanju za tekmovanje ZREN (praktično, nočni alarm s kratkim pohodom).
Deveti dan, Eno, dvo in trokorak, plužna tehnika, plug, plužni lok, plužni zavoji, patrolno telynovanje v teku. Predavanje o ZREN-u.
Deseti dan. Ponavljanje obdelanih elementov, skakanje na mali skakalnici in prostovoljna vožnja. Predavanje: Kako bomo učili smučati druge.
Enajsti dan: Celodnevni izlet s ponavljanjem obdelanega materiala.
Dvanajsti dan: Prostovoljno smučanje, trasiranje prog za slalom in tek. Tekmovanje vseh tečajnikov v slalomu. Izpraševanje iz teoretičnih predavanj.
Trinajsti dan. Tekmovanje v teku, razglasitev rezultatov in zaključek tečaja.
Podoben program bo tudi za mladinski in srednješolski tečaj z nekaterimi spremembami. Program se bo izpopolnil z vsakdanjo smučarsko gimnastiko ter kulturno-prosvetnimi in političnimi predavanji.
Preklici
Tov. Vinkler Marija, roj. 19. 2. 1925 v Idriji, sedaj bivajoča v Idriji, Kosovelova ul. 15, je izgubila osebno izkaznico St. 551 in jo s tem proglaša za neveljavno.
Izgubila .se je osebna izkaznica št. 1458 na ime Amalija Šuligoj, Razdrto G, okraj Postojna, izdana od KNOO Razdrto. Zaradi tega proglašamo izkaznico za neveljavno.
Preklicujemo veljavnost službene izkaznice št. 869 na ime Topatič Henrik, roj-25. 6. 1915 v Faedis, okraj Videm, po P°' klicu kmet, funkcija zaščitnik, ki je bila izdana od Poveljstva Narodne zaščite Pr* PPNOO Ajdovščina.
Tov. Lemut Albert, Kožmane št. 2, AJ* dovščina, je izgubil osebno izkaznico št-9829, katera je bila izdana -od Krajevnega odbora Ajdovščina in jo s tem proglaša neveljavno.
Tov. Bratuš Zora, roj. 10. 7. 1914 v č®' povanu, okraj Grgar, sedaj bivajočo Gradišče št. 13, je izgubila osebno izkaznic0 št. 1458, katera je bila izdana od okraja Herpelje-Kozina in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Žagar Karolina, roj. Kal 17. ^ 1917, sedaj bivajoča Nova Sušica št. 31, ie izgubila osebno izkaznico št. 2962, katera je bila izdana od Okrajnega NOO Grgar in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Lovcrčič Justina, Ozeljan št. 33, Je izgubila osebno izkaznico št. 2995, katera je bila izdana od Notranje uprave okraja Ajdovščina. S tem proglaša izkaznico za neveljavno.
Tov. Tomčlč Franc, Gradišče št. 41, 1)' Materija, jo izgubil izkaznico SIAU ** 191.786 in jo s tem proglaša za neveljavn0-
Tov. Ceglar Ivan, roj. 19. 5. 1910 Obrov. okraj Herpelje-Kozina, je izgubil oseba0 izkaznico in jo s tein proglaša za neveljavno.
Tov. Bubnič Angela, roj. 10. 10. 1^ Poljane, st. 32, Obrov, okraj Herpelje-K0' zina, je izgubila osebno izkaznico, izdan0 od okraja Herpelje-Kozina v letu 1946 'n jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Mavr Luka. vas Zagon št. 14, okr*U Postojna, je izgubil osebno izkaznico dn 11. 9. 1946 in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Bizjak Marija, roj. 27. 5. 1904 v Landolu, stanujoča v Zagonu št. 6, je ^zgxl' bila osebno izkaznico, izdano od okr. NO Postojna in jo s tem proglaša za neve Ijavno.
Tov. Žorž Marica, roj. 2. 3. 1923. «ed*) bivajoča v Ajdovščini, je izgubila osebn« izkaznico št. 467, katera jo bila izdana Notranje upravo okraja Ajdovščina in s tem proglaša za neveljavno.
»Primorska borba« izhaja tedensko t Ajdovščini - Urejuje uredniški odbor.