f........................................"""            """":    rečeni;   „sveže pečenega   kruha ne jem, pač    polena.      Hudiči;     to     je     prava    pepel-
Povest   O       Črnem.**          ¦    Pa Pr08imza posteljo, ako jo imaš." — Ona    niča.    Ta   peč    me    bo      res      spremenila
"                                   •    sklene roke nad glavo in pravi: „Ne morem,    v   pepel.   Udarim   z   rokami in nogami in z
Po p. k. Roscgger-ju.                         :    grojaca imam   v hiši in ta spi v postelji za    glavo proti steni, in —   luknja skozi pečnice
f""....................................................."*    popotnike, v hlevu je premrzlo, na trdi klopi    v sobo je   gotova.   Planem   ven — in zapa-
V Dafii krčmi se je  govorilo o „črnem."    pa ni, da bi ležal". -- „Naj bo kakor hoče,    zim, kako krojač Jaka Pink, ki pri mizi krpa,
[Ali ni se mislilo na črno jabolko, črno vino    sem rekel;   „pusti me zlesti v peč, notri bo     v   trenotku   kviško   skoči,   grozno   zatuli   in
ali   na   črni   namočeni   tobak.   —   „So med    že gorko; ne sramujem se pa tudi ne."            puhne   skozi   vrata   ven, da se je ves pobil,
nebom in zemljo tudi še drugi črni vragovi,            „Ti   norec!"    pravi    mlekarica. „V peč            „Jaka Pink, počakaj," kričim za njim, „kaj
o katerih se Vam šolsko izobraženemu učeniku    hočeš zlesti?   No,   radi mene le žlezi, mrzla    ti je ? Jaz sem dimnikar Črninus !"
žene sanja ne," rekel je učeni čevljar učitelju,    ti ne    bo,   samo    trdo je." — »Kaj še", re-            Nič ni pomagalo   — ni me slišal. Bežal
„Res je" vtakne se Peter Črninus vmes,    čem.   „Ako  je   človek   truden in zaspan, je    je čez dvorišče in čez travnik.
„jaz bi vam znal o tem nekaj povedati."          tudi opeka dobra."                                                         Tako dolgo je bežal, da se je spotaknil
„Le povej!" prigovarjajo drugi.                            »Prav imaš", mi pritrdi mlekarica. Jaz,    in onemogel pal na tla. —Ljudje so za njim
In praskač dimnikar je pričel:                    ne bodi   len,   zlezem v spalnico. Lepo tople     hiteli in so ga oživili. — Ko je prišel k sebi,
„Sakrabolt,   ako se jaz na to spomnim!    je; kmečko   peč   itak   poznate;   doura je za    je se tresel po celem životu. Držal je   roke na
Ta   ubogi    krojač!   Krojač    Jaka    Pink    iz    vse.   Prostora   je   notri za  celo družino. Ali    obraz   in   zdihoval: „ Vidim   ga,   vidim  ga!
Srebrnice, kiLspovedni listek od  sv. Roka   v    prokleto   temno   je notri. — No, jaz zlezem    Vse   krpe   dam   nazaj,   kar sem jih ukradel,
vodo   nauka,   ker taka voda je dobra, če se    daleč noter; mlekarica pa lepo zakrije z za-    Za božjo voljo, samo sedaj mi naj še prizaness."
kdo ustraši, in pomaga  proti težki vesti, ako    krivalom odprtino peči in pravi: „Dimnikar,            »Kaj pa misliš ?" ga vprašajo,
kdo preveč sukna za se   odreže — ta ubogi    zdaj se pa le dobro naspi."                                         „Tako  je",   pravi   Pink   in sklene roke.
Pink je nekoč nekaj takega doživel. Smejati            Spal sem vso noč kakor maček na soln-    „Tako se zgodi, ako se na dan svete Pepel-
in  jokati   bi se   mogel  ob enem, ako na to    cu; ne bote mi verjeli, da sem jaz črni dim-    niče v cerkev  ne  gre   kolikokrat mi je spo-
pomislim ; no, pa škodilo mu ni nič.                  nikar v temni in okajeni peči vso noč sanjal    vednik   svetoval,   da   se naj odvadim krasti,
Zgodilo se  je   to tako. Na pustni torek    o snežnobeli   devici;   še   sedaj se čudim, da    pa   hudič-skušnjavec   je   vedno blizu. Ravno
sem malo preveč  pil. Pri Korencu sem dim-    bela deklica  ni dobila nobenega črnega ma-    na to sem mislil, ko naenkrat v peči grozno
nik izpraskal; ko   sem šel čez klanec, mi je     doza. — Naenkrat začne nekaj dišati. Zdelo    poči,   zelene   pečnice   se   razletijo in ven se
postalo   hladno.   Tu   so domislim:  spil bom    se mi je, kakor da sem v dimniku, spodaj pa da    se privali dim   —   in križ   božji — okajena
par čašic žganja, da mi bo gorkeje.                   kurii in mene namesto krač sušijo. Zdramim    satanova buča."
Potegnil   sem  pa v naglici malo preveč    se.   Okoli   mene   se   rudače   žari; vidim, da            „Žajfe,   žajfe!"   vpijem  jaz,   da sem se
in ko grem po klancu navzdol, začelo mi je    gori poleg mene naročaj polen.                           mogel   pred   Jakatovimi očmi   umiti,   da   bi
nekako    čudno   postajati   in   šlo   mi  je   na            Ker ima krojač v svoji sobici rad toplo,    spoznal,   da  je   postal   iz   hudiča   dimnikar
spanec.                                                                    je  kravarica   na   vse   zgodaj   zakurila in ni    Črninus !
Stemnilo se je. „Domov danes ne pridem    pogledala, če je kdo notri. In jaz črni zlodej            Zdaj   šele  je   Črninusa   spoznal;   a  od
več", sem si   mislil, „ampak Šel bom k mle-    sem bil v peklu.                                                     tistega    dne   ni   Jaka  Pink   nikoli    ukradel
karici   in   prosil   za   prenočišče."    Je  dobra            Vraga!   mislim   si,   glej   da  ti zdaj kaj    ne krpe več.
Ižena ta mlekarica; pa saj jo poznate. Ravno    pametnega   v bučo pade, da prideš ven, saj            Vidite, jaz sem ga spreobrnil. Tako mora
Ije   vlekla   sveže   pečeni   kruh iz peči, in to    dolgo   premišljevati   ne   smeš.   Pa kod ? Pri    človek včasih   postati   tudi hudič, ako    hoče
jvelike hlebe. Ponudila mi je velik kos. „Hvala"    luknji ? To ne   gre ; tu bi moral čez goreča    kaj dobrega storiti.