The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni OLUME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 11, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 159 Jugoslovani mrzijo ! rimsko-berlinsko os 5ii Hočejo se še tesneje združiti z Bolgari, toda za vsako ceno ostati nevtralni. VPRAŠANJE NEVTRALNOSTI V SENATU; EKSPLOZIJA JE BLIZU Rooseveltov načrt pomeni zvezo z evropskimi državami, pravijo njegovi nasprotniki. SENATNI ODBOR BO MORDA POSKUSIL ODLOŽITI VPRAŠANJE DO PRIHODNJEGA ZASEDANJA konferenc. Poroča se, da bo poskusil spraviti Španijo k zvezi z rimsko - berlinskim, osiščem. Obisk V Cleveland je prispel na počitnice s svojo soprogo in sinčkom Haroldom nekdanji znani Clevelandčan Mr. August Zupančič, ki ostane tukaj nekaj dni. Posetniki stanujejo pri Mr. Koračinu v Euclidu. Mr. Zupančič je že zaposlen, odkar se je preselil iz Clevelanda v Chicago, pri Western Electric Co. — U-pamo, da bo družini bivanje med starimi prijatelji in znanci prijetno. Popravek V včerajšnjem poročilu o po-I roki Mr. John Pečka je po pomoti izostalo ime njegove matere Mrs. Gertrude Poglaj, prej poročene Peček, ki stanuje na 6628 Bliss Ave. Naj se to vzame na znanje, in prosimo opro-ščenja. Najdena odeja Dne 2. julija je bila na Jack Mavko farmi najdena odeja. — Lastnik jo dobi pri John Znidar-šiču, 6617 Schafer Ave. WASHINGTON, 10. julija. — V kongresu se slišijo mnenja, da bi nevtralnostni zakon administracije povzročil faktično zvezo med to deželo ter Veliko Britanijo in Francijo. Sicer so pred kongresom še druge zadeve, toda nobena ni začasno tako važna kakor je zakon o nevtralnosti. Vprašanje jg, da-li naj Zedinjene države prodajajo orožje, municijo in druge vojne potrebščine vojskujočim se državam ali ne. Pod sedanjim zakonom bi bil avtomatično proglašen embargo teh pošiljatev, kakor hitro bi predsednik Zedinjenih držav proglasil, da je nastopilo vojno stanje med dvema ali več inozemskimi državami. Zbornica poslancev je pretresala predlog administracije, da naj se zavrže ta potencijalni embargo, toda je končno odglaso-vala, da ostane embargo ali prepoved izvoza za orožje in municijo, embargo na druge vojne potrebščine pa se prekliče. Pod to provizijo bi na primer : Zedinjene države lahko prodajale vojskujočim se državam leta-jla, ne pa orožja. Vprašanje pred ssnatnim odborom Tozadevna predloga zbornice je zdaj pred senatnim komitejem za zunanje zadeve. Ta odbor se bo jutri sestal in možno I je, da bodo gotovi krogi zahte-, vali, da naj odloži celotno vpra-išanje na stran do prihodnjega ! zasedanja, kateri manever pa j hoče administracija na vsak j način preprečiti. Tisti, ki hočejo filibustrirati j nevtralnostni zakon, pravijo, da j bi v slučaju vojne Anglija in | Francija kontrolirali oceane, kar bi povzročilo, da ne bi mogli J Nemčija in Italija ničesar kupi-] ti v Ameriki, ker kupljenega blaga ne bi megli spraviti v Evro-Jpo. To, pravijo, pa bi zapletlo i Zedinjene države zopet v vojno, ! kakor so se zapletle v vojne med leti 1914—18. KLANČARJEV1 PREVODI IVANA CANKARJA Mr. Richard Peters, literarni kritik elevelandskega "Pressa", je napisal pretekli teden oceno revije "Crossroad", novega elevelandskega magazina. O našem znanem literarnem delavcu Mr. Anthony J. idančarju ter o njegovem novem prevodu Ivana Cankarja, pravi Peters: "Ironično dovolj, da najboljše delo v tej izdaji ni delo Cleve-landčana, temveč je nekega Cle-velandčana prevod Ivana Cankarja, velikega slovenskega pi- satelja, ki ga, v tej deželi vse premalo poznamo. "Prevod je delo Anthony J. Klančarja, ki spretno prevaja delikatno in ginljivo Cankarjevo zgodbo "Njena podoba", delo, ki je tako sentimentalno, da bi en sam napačen korak v pre-I vajanju ves užitek popolnoma | pokvaril." Marljivemu prevajalcu naše-'ga slovenskega klasika čestitamo na njegovih literarnih uspe-jhih. POLICIJA PRIPRAVLJENA ZA NASTOP PRI FISHER BODY TOVARNI POZOR, SLOVENCI! Tajnik U. A. W. A. locala št. 45 nam sporoča, da se i-majo vsi slovenski člani tega lokala javiti jutri zjutraj ob šestih pred Fisher Body tovarno, kjer se bo formiralo piketne vrste. Natančnejše poročilo o razvoju te stavke bomo priobčili jutri, ko dobimo kaj več podatkov od naših lastnih slovenskih članov avtne unije, katere člani stavkajo. V ostalem pa bomo točno obveščali javnost o razvojih položaja, kakor ga bodo orisali tukajšnji angleški listi, ki ima jo na licu mesta svoje specijelne poročevalce. Obisk iz domovine V sredo, 12. julija pride na o-bisk g. Viktor Demšar iz Zirov na Notranjskem. Omenjeni je duhovnik v Škof ji Loki ter brat dobro poznanega stavbenika Josepha Demsharja, 436 E. 124 St., in Mrs. Frances Ko-vach, 830 E. 237 St. Istega dne prispeta na obisk g. Albin Plevnik gostilničar in veleposestnik v Sp. Kašlju pri Ljubljani, k svoji sestri Johani Močilnikar na 835 E. 185 St., ter gdč. Pepina Curk iz Rakitnika, Italija k svojemu bratu Louis Curku in sestri Jennie Mezgec, na 11307 Dove Ave. Vsi omenjeni so potovali na parniku Normandie, s posredovanjem potniške tvrdke A. Kollander Co. — Dobrodošli! DVIGANJE PODMORNICE PORTSMOUTH, N. H., 10. julija. — Podadmiral Cyrus W. Cole je izjavil, da če se kaj ne-predvidevanega ne pripeti, bodo pričeli v sredo z dviganjem potopljene podmornice "Squalus" in 26 mrtvecev, ki jim je podmornica postala rakev. Na obisk v domovino Včeraj sta odpotovala na o-bisk Mr. Frank Jakšič in Mrs. Jeanette M. Jakšič. Obiskati hočeta svojo rodno domovino Jugoslavijo, sesedno Nemčij in I-talijo, Švico in Francijo. Vkrcata se na italijanski parnik Vul-cania dne 14. julija. Pred odhodom si še ogledata svetovno razstavo v New Yorku. Danes pa odpotujejo na obisk v Jugoslavijo sledeči: Mrs. Jennie Ozbolt, Mrs. Frances Poje in Mrs. Frances Močilnikar. Vkrcajo se na parnik Normandie 12. julija. Vsi imenovani potujejo s posredovanjem potniške tvrdke A. Kollander Co. 6419 St. Clair Ave. Vsem želimo srečno potovanje, obilo zabave in razvedrila v starem kraju ter srečen po-vratek! V bolnišnici Operacijo je srečno prestala včeraj Mrs. J. Tomšič, 16313 Parkgrove Ave. Nahaja se v Huron Road bolnišnici. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo, da bi kmalu okrevala. Šivalni klub Šivalni klub Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, se zbere nocoj pri Mrs. J. Poklar na 6705 Bliss Ave. Seja V četrtek, 13. julija se vrši redna mesečna seja društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih. Policija se je sinoči pripravila na vse eventualnosti, ki bi se utegnile pojaviti danes zjutraj, ko je Fisher tovarna davi ob sedmih odprla svoja vrata. Včeraj je šlo v tovarno samo neznatno število delavcev, ker so bile vrste piketov pri vseh vhodih v tovarno. Kompanija je izjavila, da je v departmentu, ki je direktno prizadet po stavki, delalo na prvem šiftu približno 60 delavcev, na drugem pa 30. Na obeh šiftih dela normalno okoli 700 delavcev. Stavka, ki so jo proglasili člani unije, ki priznavajo CIO organizacijo, je direktno prizadela samo izvežbane delavce. 93 produkcijskim delavcem, zaposlenim pri modelih leta 1939, je bilo dovoljeno delati. IZGON KATOLIŠKIH USMILJENK DUNAJ, 10. julija. — Bolničarke, ki spadajo k raznim verskim redom (usmiljene sestre) so bile odslovljene iz dunajskih bolnišnic ter nadomeščene z "nacijskimi sestrami", članicami nemškega Rdečega križa. V bolnišnici v Lainzu, predmestju Dunaja, se je vršil festival, s katerim se je proslavilo ta dogodek. Toda kljub temu je vodstvo bolnišnice takoj zatem zopet poklicalo usmiljenke v službo, ker se je izkazalo, da nimajo "nacij-ske sestre" potrebne izobrazbe za nego bolnikov. Hkratu so odprli tudi novo šolo za treniranje nacijskih bolničark. Seja Nocoj ob 7:30 zvečer se vrši seja Gospodinjskega odseka S. D. Doma na Recher Ave. Vsi so prošeni, da so gotovo navzoči. DELO PRODANIH DUŠ PRAGA, 10. julija. — V Bu-djevicah (Budweis) so fašisti potegnili s podstavka kip Tomaža Masaryka, narodnega junaka in prvega predsednika Češkoslovaške. Prodane duše so odlomile kipu roke ter mu razbile obraz. BRNO, Moravska, 10. julija. — Številke učencev za šolsko leto 1930—40 izkazujejo češki značaj mesta Brna, kateremu vlada danes nemška .manjšina. V češke šole se je vpisalo 22,-000 učencev, v nemške pa — 3,-000 .. . Cenejši plin? Na konferenci, ki se je vršila včeraj za zaprtimi vrati, je bil predložen mestnim uradnikom predlog East Ohio Gas kompa-nije za redukcijo cen plinu, s čemer bi se prihranilo cleve-landskim konzumentom približno $450,000 na leto. VPA delavci bodo pričeli izvajati politične represalije proti zakonodaji ^PA delavstvo je gorko tudi elevelandskemu županu Burtonu, češ, da se dela v javnosti prijatelj WPA delavstva, v resnici pa deluje z republikansko-demokratsko koalicijo proti WPA. PA delavci bodo. pričeli iz-j Jati politične represalije na-am. antinew-dealerskim končnikom, senatorjem in lokal-n administratorjem, ki nosijo CJ del krivde na tem, da so e uvedene WPA restrikcije o-oma daljše delovne ure. -daj je le še mali procent W. A delavcev, ki je še na stav-v Clevelandu stavka samo še ^J izučenih delavcev pri L^eni stroki, in še ti imajo do de cas, da se premislijo in vr-0 delo, kajti v sredo pote-Petih dni, nakar postane- I onesposobljeni za zopetni ejem. Opozicija proti županu ,Upan Harold H. Burton je s l' ker je izjavil, da oni, ki se e3° vrniti na WPA delo, ne 0 d°bili direktnega relifa, J Sam° to, da si je nakopal I močno' opozicijo, ko bo prihod-!njo jesen zopet "ronal" za žu-| pana. V nedeljo se je vršil velik shod, na katerem so govorili govorniki od Ameriške delavske federacije in Workers Alliance. Na tem shodu so govorniki obdolžili župana Burtona, da se v javnosti dela prijatelja WPA delavcev, dočim na tajnem pomaga demokratsko - republikanski, koaliciji zasajati nož v hrbet W. | P. A. Pritisk na kongres Ameriška delavska feedraci-ja, CIO organizacija in Delavska alijanca izvajajo skupni pritisk J na kongres. William Green, predsednik A. F. of L., je sklical za jutri sejo [vseh voditeljev Federacije v Washingtonu. 'anstvena naprava potrdila izjavo morilca Franka Doležala ceraj Se je moral Frank Do->:»c-rilec, ki je priznal umor Florence Polillo, podvre-: |™ceduri z znanstveno na-> tako zvanim "ugotovite- 1 lllyi M 1 . ^ l> ki je potrdil njegove rgial ]'e na3Prej izjavil, da . glavo umorjene ženske zatem je to svojo izja-I )reklical ter izjavil, da je 1 jaSeZ^a1' končno pa je izja- I 3e položil glavo na nekem ,r Pr°jektu na kup zemlje, j ■ ega je nasipala tja parna ■ a' je od takrat nasula j» av« najmanj dvajset čev-1 iVlSoko goro zemlje. Oblasti \ tej izjavi in glave ne > iskali, ker bi jo bilo nemo-! najti. I SJe de3al> je odnesel ] ?b šestih zjutraj, preden } '"ji tja drugi delavci, na J^A projekt na E. 26. ce- sti, kjer je tudi sam delal. Tam je izkopal malo luknjo ter položil glavo vanjo, nakar je parna lopata nasula nanjo najmanj dvajset čevljev zemlje. Ko so Doležala odpeljali iz njegove celice na dotični pro- S stor, je bilo opaziti, da ima j praske na nosu in obrazu. Šerif | O'Donnell je to pojasnil s tem, j da je dobil praske v nedeljo, ko j se je dvakrat vrgel v celici z glavo naprej na tla,, heteč izvršiti samomor. Neki bivši Doležalov prijatelj je povedal včeraj šerifu, da je i-mel Dcležal navado hoditi na u-lice, kjer se je seznanjal z raznimi brezdomci, katere je dovajal v svoje stanovanje. Isti mož je povedal šerifu, da sta bila Mrs. Polillo in Edward Andras-sy, ki je bil tudi umorjen in razkosan, stalna obiskovalca na Dcležalovem stanovanju. 'Taja republikancev v španiji arceloni je zavihrala republikanska zastava. — Eks-^ Plozija v smodnišnici je bila delo upornikov. — Besteiro je bil obsojen v 30-letno ječo. ®RALTAR, 11. julija. _ J So prispela poročila o I a(Jre?Ublikancev dojalistov) ,r|du, Barceloni in drugih 1 Kih mestih, s čemer je po-jena tudi eksplozija v smod-1 vV Penaradni, v kateri je | *~eraj ubitih nad 100 oseb. i P^dmestju Barcelone je J zavihrala španska repu-50 zastava. Smatra.se " Se republikanci uprli za-e'zProsne Francove kam-| ' kl gre za tem, da se eli-i a Vse "izdajalce" (lojali-I elH n"tran3osti Španije, i e ldsko vstaško gibanje je ; 21 2 razpravo in sodbo Ju- Basteiro-a, ki je ostal v du> ko so ostali lojalistič- ^ji zbežali iz mesta, ter ^rooii * . - , u špansko glavno me-;o am generala Franca. Ba-- st' . 3e vodilni španski so-1 er ^ k'1 sP°znan za krive-. ' obsojen na trideset let S1"" Pripel v Španijo ^ 0NA' 10" 3-liV- - : /Ue prispel semkaj Galeaz-italijanski minister zu-^ *adev> ki bo imel z gene-^ ' rancom vrsto važnih BEOGRAD, 10. julija. — V tukajšnjih krogih pripisujejo veliko politično važnost razgovorom, ki se bedo vršili prihodnja dva dni na Bledu med bolgarskim-premier jem Kjoseivano-vom, ki je prispel v Beograd iz ( Berlina, in Cincarjem Markovi- j čem, jugoslovanskim ministrom zunanjih zadev. Državnika bosta razpravljala o politiki Jugoslavije in Bolgar-I ske napram Nemčiji ter o poli-. I tiki Bolgarije napram balkan-I skemu blcku. Nemško poročilo, ki je bilo naznanjeno po radiju, da sta Bolgarija in Jugoslavija konč-noveljavno sklenili, nasloniti se na države osišča, tukaj ni bilo potrjeno. Temeljna politika Jugoslavije je, da ^ostane strogo nevtralna in pričakuje se, da bo Jugoslavija našla način in sredstva, da' se še tesneje približa Bolgariji, ne da bi istočasno dajala potuho bolgarskim zahtevam po Dobrudži, ker bi to škodovalo odnošajem Jugoslavije z Rumunijo. RUDOLF OPARA Državni department sporoča družini rojaka Opare, ki se nahaja v Francovi ječi v Španiji, | da je zaprtega rojaka obiskal a-i gent državnega departmenta, ki i se je informiral o njegovi usodi. . i Potom njega se je doznalo, da j je bil Rudolf Opara dvakrat obsojen na smrt, pozneje pa "po-liloščen" v 30-letno ječo. Njegov neodpustni zločin, zaradi katerega je bil dvakrat na smrt obsojen, je obstojal v tem, da je — "agitiral za komunizem . . ." Druš. Waterloo Camp 281 W. O. W. Daje se na znanje članom dr. Waterloo Camp 281 WOW, da se polletna seja vrši v četrtek, 13. julija, ob 8. uri zvečer v S. D. D. Vabljeni so vsi člani, da se te seje polnoštevilno udeleže, da se nekaj ukrene glede skupnega piknika vseh elevelandskih društev Woodmen of the Wcrld kateri se vrši v nedeljo dne 23. julija v Geauga Lake Parku — John Cicich, tajnik. Vžigalice niso za otroke Mrs. Mary Rehnor in njena družina je morala včeraj zbeža-ti iz svojega doma, 5506 Hermann Ave., ker je tam nastal požar. Zanetili so ga otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Povzročena škoda znaša $1,200. Odpadki in smeti Miles E. Evans, ravnatelj za javno postrežbo, je sinoči izjavil, da bi mesto potrebovalo v vrednosti milijon dolarjev novih trukov, če bi se hotelo pobirati odpadke vsak teden, smeti in drugo navlako pa po enkrat na mesec. Na Evansovo priporočilo je mestna zbornica odložila zadevo odpadkov in smeti do prihodnjega ponedeljka. Prošnja Vse člane društev, "V boj" 53 SNPJ, Združeni bratje št. 26 SSPZ in pev. zbora Jadran se prosi da se vdeležijo sestanka radi ureditve novih balincar-skih prostorov Slovenskega Delavskega Doma. Sestanek se vr-• ši v sredo 12. julija, ob 8 zvečer v Čitalnici SDD. — John Šorc, podpreds. dr. V boj 53 SNPJ. POLICIST i UBIT V WPA IZGREDIH Policist ni podlegel faktič-nim poškodbam zaradi u-darcev, temveč razburjenju in oslabelosti srca. MINNEAPOLIS, Minn., 10. julija. — Danes je itukaj umrl j neki policist, ki je pomagal re- j šiti iz rok WPA štrajkarjev nekega delavca, ki je delal, mesto da bi z drugimi vred stavkal. Razjarjeni stavkarjijso policista pretepli, kar je imelo za posledico njegovo smrt. Zdravniki so ugotovili, da policist, sicer ni dobil nobenih nevarnih poškodb, temveč da je bila njegova smrt bolj posledica razburjenja, ker je imel policist šibko srce. Policist je bil 40-letni John B. Gearty. Policist Paul Larson, tovariš umrlega, je izjavil, da je udrihalo po njegovem tovari- j šu najmanj pol ducata mož, ko i sta on, Larson in Gearty hotela j izpuliti 45-letnega Franka Fi-sherja, WPA delavca, iz rok njegovih tovarišev ter ga odpre-miti domov. Množica, ki je štela okoli 1,-000 ljudi, je zasramovala delavce, ki niso prenehali z delom, i Demonstratorji so šli na stavko | v protest proti novim provizijam kongresa z ozirom na WPA ustanovo, in so bili s\!rto razjarjeni, videč, da delavci pri nekem drugem projektu niso zastavka-li. Zahteva po depor-taciji delavskega voditelja Bridgesa - Pričetek zadnjega zaslišanja delavskega vodje glede njegove deportacije. SAN FRANCISCO, 10. julija. — Harry Bridges, ravnatelj Kongresa za industrijsko organizacijo za zapadno obal, mora navesti vzroke, zakaj se ga ne | bi smelo deportirati kot neza-Iželjenega inozemca. Bridges, ki je 38 let star, in | eden najzmožnejših in najmoč-1 nejših delavskih voditeljev v tej J deželi, je obtožen, da je komu-1 nist in propagator nasilnega j strmoglavljenja ameriške via- j de. j Bridgescvi sovražniki zahte- ; vajo njegovo deportacijo že od j leta 1935, ko je Bridges vodil j generalno stavko v San Fran-1 ciscu. Delavski department je uvedel o njem že več preiskav I ter izdal povelje za deportacijo, ; katero povelje pa je potem zo-I pet preklical. — V kongresu so i se zaslišale že silne obtožbe napram delavski tajnici, ki baje zavlačuje njegovo deportacijo. Zdaj se bo vršilo še eno, končno-veljavno zaslišanje. Smrtna kosa N Včeraj popoldne ob petih je preminila v mestni bolnišnici Mrs. Mary Matjažič, rojena Cin-kcle, v starosti 47 let. Stanovala je na 851 E. 147 St. Doma je bila iz Dobrovske vasi, pri škoc-janu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti. Tu zapušča žalujočega soproga Franka in dva brata, Antona in Josepha, v stari domovini pa mater, dve sestri in dva brata. Bila je članica društva Mir št. i 142 SNPJ in delničarka Slov. | doma na Holmes Ave. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 East 152 St. ter na Highland Park pokopališče. Naše sožalje! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. julija, lj UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" j _________i .i.......i ■ m. m ...........................................mmm mim mnm«» i «« w«r v «f r if ir ■ ifirK¥>r¥¥¥inr>>f irt»r>»»ir«it>«ii»irrrt»iiifrilw I ? »ENAKOPRAVNOST« | Owned and Published by l'! jj THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. f, r 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays I raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 a 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 »o pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexlci za celo leto.................$6 00 ^ a 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2 00 | Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 .a 6 mesecev....................$250; za 3 mesece......................$L50 s Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države: a celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; r [ p. Sntered as Second Class Matter April 26th, !iiJ18 at the Post Office at Cleve- . land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. --—---" r csa^^.104_ d r KAM KORAKA DELAVSTVO? d Tukajšnji dnevnik "The Cleveland Press" je priobčil [; v svoji včerajšnji izdaji članek, ki je vreden, da ga de- r 1 ivstvo pazno prečita. Članek se glasi: ''Bili so časi — in temu ni še dolgo — ko je bilo \ delavstvo šibko v svojih pogajanjih z zakonodajci. Takrat * j 3 hodilo delavstvo okoli njih s klobukom v roki in za- ® dovoljevalo se je s pol hlebom ali morda še- z manjšim r kosom kruha. Delavstvo pa je postalo močno. Zdaj je udarilo proti t r akonu ter organiziralo lobiste, da primorajo kongres, da l slednji zopet vzpostavi dosedanjo mezdno provizijo v 6 Relifnem zakonu — provizijo, ki je bila vržena iz zakona . po dolgotrajnem posvetovanju in po letih izkušnje v ad- , ninistraciji relifa. i V dneh, ko je hodilo delavstvo s klobukom v roki c koli zakonodajeev, se je govorilo o delavcih kot o "teža- i Lih" ali "trpinih." Dela je bilo takrat povsod dovolj, dasi 1 £3 je delalo v rudnikih, plavžih in tovarnah, in sicer za 1 relo nizko plačo, po 12 ur na dan. Danes je na površju vprašanje, ali naj bo iz vsote ; milijard, ki so jih dovolili davkoplačevalci vladi, da ustvari dela, ki ne bi bila nikoli ustvarjena, če ne bi šlo za j to, da se da brezposelnim delo, ali naj bo torej iz te vsote kak brezposeln plumber plačan s $84 v relifnih mezdah 2a 42-urno delo na mesec, dočim bi moral za manjšo vsoto delati neizučeni delavec 130 ur na mesec? Plumber bi moral za svojo plačo delati po dve uri na dan, če vzamemo šest delovnih dni v tednu. Istočasno pa grozi -pri General Motors stavka 200,-000 mož, in sicer baš ob času, ko se je pričelo s priprava-; mi za izdelovanje avtomobilov novih modelov in ko so j se po dolgem času splošne delavske razmere pričele obra- j čati na bolje. Posledice takih stavk in izporov se ne dado predvidevati v celoti. Poleg takojšnje brezposelnosti, ki! jo bo povzročila stavka sama na sebi, bodo pljusknili vali brezposelnosti tudi med delavstvo, ki je zaposleno s pro-1 clukcijo raznih surovin; prizadeti bodo prodajalci avto- j mobilov, mehaniki v garažah, industrija gumija ter gaso-, lina in olja. Pri tem pa ne smemo izpustiti iz vidika dejstva, da to ni bitka med delavstvom in kapitalom, ali; bitka za skrajšanje delovnih ur in zvišanja mezd ter iz- j boljšanja splošnega delavskega položaja, marveč je to i bitka med delavstvom in delavstvom; med CIO organizacijo in Ameriško delavsko federacijo. Delavstvo je dorastlo. Nekdaj šibko in nebogljeno,' je postalo danes silno in močno. Sila in odgovornost pa korakata roko v roki: čim večja moč, tem večja je odgovornost. Tendenca onega, ki je obseden po želji moči in oblasti, je, da to oblast izkorišča in izrablja, pa naj bo to bankir, delavski voditelj ali javni uradnik. Zdi se, da je napočil čas, da naredi delavstvo svojo lastno diagnozo; da pretehta okoliščine, v katerih se poslužuje svoje moči in da se vpraša, če se morda neupravičeno poslužuje svoje oblasti. Dejstvo je, da ameriška publika, ki je začetkom delavskih bojev stala ramo ob rami z delavstvom, ki je iskalo in zahtevalo svojih pravic, danes nič več tako ne simpatizira s temi pokreti, ker ne more doumeti večnih medsebojnih delavskih bojev. Nedavno poizkusno glasovanje, ko se je stavilo javnosti'vprašanje, če slednja simpatizira z delavskim unijskem gibanjem, je pokazalo silen padec pritrdilnih glasov. Tisti, ki imajo danes moč in oblast, ne smejo pozabiti, da je v demokratični državi še nekdo močnejši in oblastnejši kot kdorkoli: to je javno mnenje, čigar odlok je končnoveljaven." POLJAKI IN ITALIJANI Poljski časopisi zavračajo pisanje italijanskega tiska,' da je Gdansk nemško mesto in se sklicujejo na fašistično enciklopedijo, ki je pred leti objavila podatke o Pomorjanskem in stoji tam črno na belen zapisano, da je Nemcev v teh krajih samo nekaj nad 9 odstotkov. Poljski listi pravijo: "Ako si lasti Italija pravico do Džibutija, ker ne gre, da bi imela Abesinija francoskega vratarja, potem smejo z isto pravico zahtevati Poljaki Gdansk za sebe, ker 35 milijonov Poljakov noče imeti Nemčije za vratarja ob morski obali." UREDNIKOVA POŠTA igtsaaaaoasatssaoEsotsao^ NAŠA NARODNA FRONTA V Clevelandu, kjer živi danes ; dve tretjini ali več v inozemstvu j rojenih ljudi različnih narodnosti, imamo Slovenci tudi močno naselje. Kot celota sicer maj-! hen narod, toda kot del Cleve-[ landa imamo v tej naselbini že priznano moč. Razumljivo je, da kakor drugi, se moramo tudi mi pokazati v javnosti od časa do časa. Vabijo nas ob javnih prireditvah, da pokažemo svoje j kulturne zmožnosti; naše narodne noše ter običaje. Ta laskava vabila imajo največkrat svoja posebna ozadja, vendar smo, v kolikor smo do sedaj pokazali takega sodelovanja, vedno želi laskava priznanja. Koliko iskrenosti je tičalo za tem, ne bom sedaj razpravljal, ker želim s tisoči drugimi samo eno in to je: Kadar nastopamo v takih slučajih, naj se vendar pazi, da nam bodo taki nastopi tudi v ponos! Nikdar ne mere ena sama skupina aH pa celo par posameznikov veljati za vse druge, še manj pa izrekati njih mnenje. Kdor si jemlje tako pravico, je pač v zmoti, vendar, če se že organizira skupina ali nastop, je treba vse to upoštevati. Naš največji agitator glasu so pa naši radio programi. Imajo jih vsi narodi v Clevelandu, ter tisočim, da miljonom done na ušesa. Mislim si, da ko bi mi globoko pomislili, kaj to pomeni za nas, bi marsikaj bilo drugače. Priznam, da je program izboljšan ter da je mogoče težko financirati celo stvar, ampak ali bi ne bilo mogoče vendar enkrat že nadomestiti ene in iste melodije? Sa j imamo stotine pesmi in enako število talentov v obširnem Clevelandu. Imamo blizo tisoč mladih in j odraslih pevcev v zborih, od katerih jih je vsaj sto kvalificiranih za nastop. Priporočljivo bi bilo malo hu-j morja, skupina nekaj igralcev i bi lahko sestavila take izvode I kar bi tudi ne bilo zvezano z stroški. Lepa je lahko pesem, kakor beseda, ampak vedno isto začne presedati. ' Ker jetg. Antončič že sam sedanji program izboljšal, bode gotovo to prijazno priporočilo i vpošteval, ker vem da je to mnenje tudi mnogo drugih. Anton Dračar Loški izlet Cleveland, O. — Sicer to ni | vabilo na Loški izlet, ker se je ; že vršil, namreč 2. julija, toda ^ je dobro, da zvedo o njem tisti člani, kateri se niso udeležili in javnost. Izlet se je vršil pri Mavkoto- . vih bratih v North Madison, O., . ki so člani društva Loška Dolina, torej Ložanje Jezerci. Da je | bil izlet prava Loška stvar, smo njih farme prekrstili v Starotr-! ško ulako, pa če jim je prav ali 1 ne, to pa zato, ker so vsi iz Loške doline hodili v šolo v Stari !trg na Ulako; Jezerci so imeli | svojo šolo, učitelj je bil pa vse-I eno izpod Ulake. Na dotični Ula- i ki je deroča voda. Ložanje smo j 1 lovili rake, Starotržanje žabe, j I vsi drugi pa ribe. Na ulaki je tu-1 ! di pravo orjaško drevo, par ti-1 soč let staro, kajti njegove veje j so popolnoma vodoravne, pod i katerimi so naši predpotopni ali predjamski ljudje skakali. | Kot mi je Mavko povedal, so j ' na sredi debla še celo dinoza- ; vrova jajca. Pod tem orjaškim drevesom se je vršila cela stvar. Pevski j zbor pod vodstvom Mr. Sterleta [ •e že popolnoma izvežban, če pa j nalo grla zabelijo, je pa več kot stoprocentno. I Blaž Hace ima svojo harmoniko popolnoma pod kontrolo, : kajti ne samo, da je vse plesalo i na njegove takte, če celo črnec, : ki so žogo v njega metali, je po- j skakoval. Da je bilo pri Ložanih j iluštno,. nam je priča Mavkotova i i Ulaka, ker se je še ona gunca-1 jla. j Kadar se zopet zberemo na i Mavkotovi farmi v North Madi-Ison, naj gledata, da bosfa dan vsaj za tri dni podaljšala. Dru- j štvo Loška Dolina se zahvaljuje ! vsem posetnikom izleta ter smo trdno prepričani, da je bil vsak , zadovoljen z vsem ter se priporočamo še za drugič. Za društvo Loška Dolina Matt Zabukovec, Ložan i --" i Iz Collinwooda Cleveland, O. Vsak ameriški J delavec je stebf aktivnosti v vladi. Nezaposlen rodbin:-ki mož bo jedel ali stradal v smislu \V. | P. A. programi. Najnižji delavec bo dobil h :l>*o plačo, krajšo ure, pod mezdno in urno posta- vo. Vsi delavci bi se morali or- 1 ganizirati v unije, da bi jim bile i zasigurirane boljše plače in kraj- s še ure skozi protekcijo National 1 Labor Relation Act. s Policija in stavke, nezaposle- s na zavarovalnina in starostna ] pokojnina—vse te stvari pomenijo, da je vsak delavec zainteresiran v to, kaj vlada stori. Vlada v resnici misli politiko in politikante. Vladni uradniki so lahko za • vas ali proti vam; postava vam lahko pomaga ali škoduje. Naklonjena vlada in uradniki pomenijo denar v vaš žep, in hrana v kuhinjski omari. Ako hočete, da vam bo vlada, naklonje-1 na, morate izvoliti progresivne j uradnike in poraziti vse tiste, i ki so proti vam. Kako lahko izvolite progresiv-Ine uradnike? Dobro, kaj naredi naš na-1 sprot—mož, ki deluje proti vam? On zgradi politični stroj, kateri sega v vsako volilno okrožje. On dobi "kompanijske de-' lavce" v teh okrožjih. Ti ljudje | vam puščajo pred vratmi vsako-i vrstne letake, gledajo da je vsak | vclilec in volilka registriran, da i so zasigurirani, da vsak volilec voli. Na koncu dneva štejejo glasove in pazijo na glasove. "Delavska nestrankarska Liga" gradi tako politično organi-| zacijc za. delavca in progresivnost. Po celi Ameriki so že or-jganizirani državni odbori, mest-; ni in okrajni odbori, vardni klu-| bi in okrožni odbori za ohraniti j New Deal postavodajo in zava-I rova ti delavske in poljedelske interese. Če imamo radi ali ne in vendar je ameriški delavec do vra-I tu v politiki. Delodajalec in nje-, i gevo politično orodje nas je pa-1 hnilo v pogubo, s svojimi proti-delavskimi sodnimi prepovedmi, njih narodno milico, njih najetimi biriči in policijskimi stavko-lcmci. Skozi zadnjo krizo smo | spoznali še globokeje, ko je morala vlada preskrbeti že brezposelne in lačne na račun teh indu-strijalnih baronov, i Pri volitvah leta 1938 so pro- i ti-delavske sile dosegle skoraj ; celotno kontrolo v nekaterih in-dustrijalnih državah in dobile | zmago v U. S. kongresu za polomit Novi Deal' Ti proti-delav-■ ski političarji so vzeli od delav- ca popolnoma vse. Kar imamo g smo dobili od vlade že od leta 1933. Če smo mi v politiki, moramo zreti v te fakte. Stari unijonisti se še vedno nočejo sprijazniti z mislijo, da bi prinesli politiko v ^ delavske unije, ali unije v poli- . tiko. To je ravno tako, kakor J da. bi mati rekla svoji hčeri naj ; obesi obleko na drevo, ampak ne ^ sme iti v vodo. r Delavec je v vodi do vratu, in £ če ne bomo dovolj skušali pla- ^ vati se bomo potopili in postali ^ hrana velikim ribam. Fakt je r tak, da smo porinjeni v vodo . od naših delodajalcev in njih najetih političarjev, sedaj nam ne preostaja drugega kakor "plavaj ali utoni." t Ako hočete, da se potopite hi- r tro, vam ni treba storiti niče- t sa.r; ako mislite, da ni lepo pla- t vati in si rešiti življenje, ako j mislite, da se mora delavec dr- 1 žati proč od politike, zaprite sa- s mo vaše oči, denite vaše roke na- s vskriž in si oddahnite, pa se bo- 1 mo prav hitro potopili in lahko i gremo v "Davy Jonesovo" luknjo srečni, vedoč da smo se dr- j žali proč od politike. i Ako ste se odločili, da hočete i plavati in si rešiti življenje, . vstopite v "Delavsko Nestran- ; karsko Ligo". Vstopite v politi- j ko na učen način. Vsak naj se informira v svoji vardi o Delav- 1 ski Nestrankarski Ligi. V 32. vardi je predsednik te lige Bernard V. McGroarty, 17824 East Park Drive, ravnokar indorsi-ran kandidat za mestnega zastopnika (councilman) demokrat in New Dealer. Tu ni za izgubiti časa, 1940 volitve so tudi že blizu, ako hočemo ohraniti kar smo do sedaj dosegli. Jennie Zimmerman Kaj čakate! Ne vem, kaj čakajo, da še jih je tako malo oglasilo! Ali res mislite, da. se bo nas samo nekaj peljalo v Joliet? Le čakajte in odlašajte za zadnje dni, kaj pa če potem sklenemo, da se odpeljemo kar sami, kar nas je ko-rajžnih, z avtomobilom in vi se \ , boste kesali, ker boste s tem j zgubili priliko cenenega vlaka, j Mi smo že tako navajeni, da oravimo: "O, še ne vem, če bom šel, šla ali ne" ? Bom videl, kakšno bo vreme" • in kako se bom počutil. Veste za vlak napolniti nas mora biti že precej. Kar hitro j • se priglasite,, da ne bo prepo- j - zno. Do 15. ni več dolgo in takrat j 1 bi se že moralo vedeti približno 1 - koliko nas bo. e To sem napisal zato, ker mi i i je odbor izročil lepo število vož- j i njih listkov, a priglasilo se jih ( - je dosedaj do 4. julija meni le; nekaj, mogoče so se drugod o-1 - glasili številnejše. Komur še ni znano, zakaj da - gre, naj tole bere: V soboto ve- - čer 22. julija, bo pripravljen - vlak za 300 izletnikov, da se od- - peljemo v Joliet na slovesno o-i tvoritev Jednotinega doma K. S. - K. J., ki je stal precej nad sto-s tisoč dolarjev. Pomenljiva slavnost bo to. Poleg tega bo tudi izlet v Le-mont. Vlak odhaja v soboto večer - ob 11:30 iz glavnega Union Ter-, minal kolodvora in dospe zju- - traj cb 7 uri v Joliet. V nedeljo - večer se ob 9. uri zopet vrne ter 3 dospe v ponedeljek v Cleveland - ob pol šesti uri zjutraj. Vse to je za $7.65 za otroke - pod 12 letom pa le $3.75, to je za i tja in nazaj. '- j Kdor bi pa želel, da si podalj-j ša počitnice ter ostane tam de--' set dni, ta doplača na vlaku še e $3.15. Kdo se ne bi potrudil za - tak izlet, ko bo vendar izlet ve- - selega potovanja. Le priglasite se in prinesite groše, da ,bo zagvišano. Anton Grdina, zastopnik t _ Zahvala občinstvu Cleveland, O. — Malo pozna sem z zahvalo, pa boljše pozno kot pa nič. Zaposlena s prodajanjem moje sreče na dan otvoritve prizidka Slov. društvene-Jga Doma, sem takorekoč zamudila osebno spregovoriti par besed v zahvalo vsem onim, kateri ste mi pomagali do uspeha, da sem dosegla čast odpreti vrata novega prizidka S. D. Do- ( ma na Recher Ave. v Euclid, O. in to v imenu Slov. Ženske Zveze. Ob enem se zahvalim vsem za tako lepo udeležbo. Srce mi je rajalo, tukaj veselo smehljanje, tam bolj pogumno govorjenje, tu pa tam pa naša mladina, vsa presenečena, odkod vsi ti ljudje. Upam, da jim ta dan ostane v spominu za vedno. Hvaležna i sem Mr. F. Rupertu za izdelanje ključa, kateri mi ostane za spomin do konca življenja. Najlepša hvala Mrs. F. Rupert za njeno naklonjenost. Pri vsaki priložnosti mi je priskočila na pomoč in tako sem obi- »jt—————i^———— I ŠKRAT Neki berač je potrkal na 1 ta neke banke in proti priča vanju mu je Jud podaril dva larja. "Tisočkrat vam Bog vrni!", se je zahvaljeval W Bankir: "Kako ste reklii sočkrat? Pojdite sem, tu $ petdeset dolarjev." J skala posamezne podružnic ni iskala izgovorov, in je z ljem delala za S. D. Dom na1 cher Ave. Vsa čast in hvala pa naju1 šima. udeležencema, ki sta ^ gla pri otvoritvi in to sta C® les Sezon in Alice Marie Ka« S pozdravom, Mrs. J. > __._— Zanimive vesti iz stare domovine za ______—I 1 v, Dragocena knjiga , Beograjski odvetnik Drago' Petrovič je pred 23. leti v svojih 1 deških letih napravil, kakor se mu je do nedavnega zdelo, prav' slabo kupčijo. V dobi okupacije, j ko je bilo vprašanje prehrane velik problem, je od doma prite-j kel na ulico s kosom slastnega kolača v roki. Srečal je avstrij-j skega vojafla, ki se je poželjivo zagledal v kolač. Deček se je ustrašil, da ga bo vojak napa-' del, vojak pa, čeprav ves sestra- i dan, ga je prosil, naj mu prte-] pusti kos kolača za "nekaj lepe-: ga." Deček je vojaku kos kolača prepustil in dobil zanj neko čudno, v usnje vezano knjigo. Ko jo1 je doma pregledoval, je videl, da je pisana v neznanem jeziku : in da ima razne podobice kakor j kakšne znamke. Minila so leta in knjiga s čudnimi znamkami je obležala pozabljena med staro šaro v Petrovičevi domačiji.! Pred nedavnim časom pa je odvetnik Petrovič knjigo spet na-j šel ter ugotovil, da je bila tiska-, na leta 1624 v Bruslju in da jo je j spisal in z risbami opremil Ok-jtavijan van Venio. Od strokovnjakov je dobil odvetnik pozne-' | je zagotovilo, da je v svojih deš-|kih letih prodal kos kolača za j dragoceno zgodovinsko knjigo, . kakršne nima niti londonska na-'cionalna biblioteka. Van Venio j je bil učitelj slavnega slikarja jRubensa in knjiga, ki je zdaj v posesti beograjskega odvetnika, je ena izmed zelo redkih izvodov njegove ornamentike. Njen naslov je: Emblemata sive Symbo-la. Zaradi svoje redkosti pred-1 stavija knjiga veliko vrednost, katero pa bodo ugotovili šele j zdaj po poizvedbah v Belgiji in |na Holandskem. Na Dunaju je umrl Slovenec ! kirurg dr. Johann Milavec, doma iz Planine pri Rakeku. I - Zapuščen emigrant V Pančevu je umrl ruski'begunec Sergije Mihailovič Njem-činov, ki je igral važno ulogo v ruskem prevratu 1.1917. Pod revolucionarno vlado Kerenskega i je bil Njemčinov pomočnik ar-madnega poveljnika v Omsku, ki je dobil naredbo, naj odvede odstavljenega carja Nikolaja in njegovo rodbino v Ekaterinburg. To nalogo je Njemčinov tudi iz-, vršil, pozneje pa je zašel v val I emigracije in prispel že leta 1920. v Jugoslavijo. Nastanil se je v Pančevu, a je bil tam do svoje- smrti preziran in osovražen , od vseh rojakov in sotrp1 č [emigrantske usode. Od nad b Rusov, ki jih je v Pančevu, ji se zdaj njegovega pogreba S: ležila samo dva. Ta čudna 51 nja je ljudi močno zanima" I Rusi niso hoteli pripoved ; I zakaj so sovražili in izobčili j ijega rojaka. Samo eden BI >i j Pančevu je naposled na kr* j razložil ,kako je bilo s P0't] nim Sergijem. Pripovedoval, da so ga hoteli drugi emig1"1 o ' že leta 1922 ubiti in da je fri j , določila atentatorja. Policij3 y i je zvedela za nakano in tat' 3 atentata ni prišlo. Nekateri ' a granti so občevali z Njeiflj ^ vim samo takrat, kadar ji" a ! dajal za pijačo, a večkrats t zgodilo, da so svojega gosti' p v pijanosti pretepli. Med v gradu moža po pogodbi za l2> v resnici pa samo za 7000 Neki Dragiša Milic se je brez pare na ulici in, ko ni vf , ne kod ne kam, ga je nagov| j neznan gospod ter ga vpi'fl; če hoče zaslužiti 12,000 din. lič je bil ponudbe seveda sel in tudi zaslužek se m11 zdel zelo lahak, ko mu je spod razložil, da se hoče ž tt poročiti neka bogata begun'1 Dunaja, ki bo po poroki tf1 odšla spet po svojih potici najkrajšem času je bilo vsell r| jeno, tik pi*ed poroko je p" ! Milic na račun 7000 din, po P^ t|ki pa se je Dunajčanka od 1 'ga poslovila ter mu obljub j' da mu bo ostanek poslala pož } je. Ker nakazila ni bilo, je ^ I pri policiji poizvedoval o ^ I ženi, s katero je bil skupaj maj pol ure. O veljavnosti I I 'roke bodo še razpravljali, j .Oglašajte v — "Enakopravno^ STRAN 3 Umetniški 'projekti ukinjeni ali ohromljeni Nova postava dalje popolnoma ukinjuje zvezni gledališki projekt, pri katerem je bilo zaposlenih okrog sedem tisoč brpz-poslenih gledaliških igralcev in igralk, ostale umetniške projekte — za slikarje, pisatelje in zgodovinsko proučevanje — pa dovoljuje le pod pogojem, ako lokalne oblasti prevzamejo pokroviteljstvo nad njimi in prispevajo del kapitala za njih nadaljevanje. Burbonci v kongresu, katere v oči bode, ker so WPA projekti ustvarili sijajna dela trajne vrednosti, so tudi poskrbeli, da se temu napravi konec, nakar bodo svetohlinsko kričali, da je denar za WPA "proč vržen." Povzročili so, da je v zakon prišla točka, da se nikjer ne sme rabiti WPA delavcev pri zgradbah, ki bi stale več kot $52,000. Istemu namenu, to je, da se WPA čim bolj diskre-ditira, služi določba, da iz sklada WPA ne more nobena lokalna oblast dobiti za materijal več kot $6 mesečno na vsakega WPA delavca. Na glavo postavljena logika zakonodajeev Iz tega se zrcali vsa bedasto-ča in zlobnost burbonskih zakonodajeev, kajti kakšna logika je to, ako se od WPA delavcev na eni strani zahteva, da delajo več, na drugi pa se drastično omeji vsoto za materijal in opremo? Jasno je, da ako bodo delavci delali več ur, bodo potrebovali tudi več materijala in orodja, ampak gospodov v kongresu to očividno ne briga. Njim roji po glavi le, kako bi brezposelne mase tem bolj pritisnili k tlom. Zakrknjenost in zloba veje tudi iz določbe, da se mora s 1. avgustom odsloviti vse one, ki so že 18 mesecev zaposleni pri WPA. Po preteku enega meseca morajo iznova prositi za sprejem na delo in čakati, da se jih pokliče, brez zagotovila, kdaj se to zgodilo, ali če se bodo sploh poklicani vpričo znižane postavke za WPA. • Nadaljna apropriacija za WPA v januarju? Predsednik Roosevelt je predlogo podpisal pod protestom. Izjavil je, da stori to le, da prepreči še večje trpljenje med brezposelnimi kot je treba, kaj- Toriji temeljito razmrcvari- li program relifnih del Predloga za relifna dela ali WPA, katero je osvojil kongres pretekli petek in je stopila v veljavo s 1. julijem, pomeni hud udarec za brezposelne. Po tej predlogi se je vsota za relifna dela v prihodnjih dvanajst mesecih, v primeri s preteklim fiskalnim letom, znižala za okoli $900,000,000, kar znači redukcijo za okoli milijon oseb, oziroma iz okoli treh milijonov na okoli dva milijona oseb. Ker ni izgleda, da bo privatna industrija dala delo tem ljudem, bo rezultat ta, da bodo mesta in občine še bolj obtežena z direktnim relifom kot so doslej, in ker so mnoge lokalne oblasti že sedaj bankrotne in nimajo sredstev, da bi poleg onih, ki so dela nesposobni, vzdrževale še brezposelne, je izgled za tisočere družine zelo teman. Atentat na unijski mezdni standard To pa ni edina slaba stran nove WPA predloge. Ista vsebuje tudi določbo, ki je direktno naperjena proti standardu mezd, za katere se bori organizirano delavstvo. Po novem zakonu se namreč odpravlja načelo, da se mora delavcem pri WPA v vsakem kraju plačevati mezde, ki soglašajo s prevladajočo višino mezd v privatnih obratih. To načelo, za katerega so se unije borile od vsega začetka WPA, je bilo pometeno v koš s tem, da se je v zakon zaneslo točko, ki 'zahteva, da mora vsak uposlenec pri WPA v bodoče delati po 130 ur na mesec. Mesečna mezda, ki je v večini industrijskih krajev v severnih državah znašala doslej med $60 in $94, ostane nespremenjena, ampak izurjenim delavcem, mehanikom in profesijonalcem, ki so pod starim sistemom delali le toliko ur, kolikor je bilo treba, da je bila dosežena mezdna kvota, je bila s tem mezda od ure znižana od 23 do 60 odstotkov. N. pr. zidar v Clevelandu je za $93.50 mesečne plače delal 57 ur, kar je pomenilo mezdo $1.62 od ure. V bodoče bo moral za isto mesečno plačo delati 130 ur, oziroma njegova mezdna lestvica je znižana za 55 odstotkov. ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Knjige v rdečem usnju, srebru in biserih Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- V Londonu se bo vršila v bližnjih dneh javna dražba velikega števila knjig, za katere vlada med zbiratelji in knjigo-ljubi izredno zanimanje. Te knjige predstavljajo tolikšno vrednost, da so se prireditelji dražbe odločili za posebne ukrepe, ki naj bi te dragocenosti obvarovale vlomilcev in tatov. Deset izmed knjig, ki jih bodo prodali, so bile nekoč last kraljev, a tudi dela, ki so bila last nekronanih nosilcev slovitih imen, zbujajo največje zanimanje. Med drugim bodo naprodaj knjige, ki so pripadale Pompa-dourki Diani Poitierski. Mira-beauju, papežu Klementu VIII in Klementu IX. Neka knjiga iz 1. 1608, ki je lepo ilustrirana, je pripadala 14-letnemu prestolonasledniku Henriku, sinu Jakoba I. V njej je za tri strani na roko pisanih Davidovih psalmov z obrabnimi slikami in vezano iz rdečega usnja, ki je okrašena s srebrom in biseri. Marsikatere vezave so mojstrovine knjigoveške umetnosti. 1 75 znanih mojstrov je sodelo- JOHN RENKO 955 East 76th Street MISLI O LJUBEZNI (Frank Crane) 1. Strasti ne izpre post in sa-mozatajevanje, izpere jo samo vroča, iskrena ljubezen. 2. Pravijo, da je ljubezen slepa. Mogoče ima strast res ko-preno pred očmi, a nič na svetu ne vidi tako globoko kakor ljubezen. 3. V ljubezni ni nakupa ali prodaje, tam samo damo ali sprejemamo. Ljubezni si niti ne moremo prislužiti. 4. Kadar umre ljubezen, u-mremo tudi mi. Od tedaj pa do naše smrti smo že brez življenja, kajti ljubezen je življenje. Get acquainted with this new wonder I metal that cooks better, permanently — jSflSp X retains its gleaming lustre, won't »tain, ^ rust or darken, cleans easier, lasts longer y and safeguards health. Try it in your \ ^ i ^ * own kitchen—it's the best demonstra- /^^Tim don yon can make of the economy and ^^^^ ▼aloe of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... ► SUPERIOR HOME SUPPLY t ► 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Y Millions prefer it to mayonnaise- The only way your body can clean out Acids and polMmous wastes from your blood Is thru 'J million tiny, delicate Kidney tubes or alters, but beware o t clveap, drastic, irritating drugs. It functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from (letting Up Nights, Nervousness, I.eg Pains, Backache, Circles Under K>os. lilstziness, Rheumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't tako chances. Gel the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring nev vitality, and is guaranteed to fix you up in one -week or money back on return of empty package. Cystt t costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! • Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough boating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in S^SSsO the Miracle Whip -*- A .beater that's exclu-. K^iSr^y I site with Kraft. - NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 Check Below And See If You Have Any Of The Signs Quivering nerves can make you old and h&ggard looking, cranky and hard to live with—can keep you awake nights and rob you of good health, good times and jobs. Don't let yourself r'go" iike that. Start taking a good, reliable tonic—one made especially for women. And could you ask for anything whose benefits have been better proved than world-famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound? Let the wholesome herbs and roots of Pinkham's Compound help Nature calm your shrieking nerves, tone up your system, and help lessen distress Iron female functional disorders. Make a note NOW to get „ bottle of this time-proven Pinkham's Compound TODAY without fail from your druggist. Over a million women have written in letters reporting wonderful benefits. f , For the past 60 years Lydia E. Pinkham 3 Vegetable Compound lias helped grateful women go "-railing thru" trying ordeals, Why not let it help YOU? julija, 1939. ENAKOPRAVNOST ŽENSKI VESTMI ' >AZI NA SVOJO ZUNANJOST Sleherna žena ima dolžnost, e samo pravico, da neguje svo-5 telo, da gleda na to, da bo Jena zunanjost prijetna, brez 21ra na to, koliko je stara, redvsem je to dolžna svoji dru-m m sploh vsem onim, ki so nj0 v stalnem stiku, kajti za >a«ega je prijetneje, če vidi ■M seboj negovanega človeka, azen tega pa pomeni ugodna, -govana zunanjost za vsako-lr. [rdno oporo v današnjem ^stenčnem boju. Neštetokrat ; odloča samo zmožnost, am-sev bolJ zunanjost. Ni treba, 1 -V zenalepa, biti pa mora u-0' ne, negovane zunanjosti. Za-ne P°maga izgovor, da ni za > go samega sebe ne dovolj ča- 1 \ U! ne denarja, čas se že naj-t , treba ga je pač odvzeti n. »' ■ Pn kakem brezmiselnem kle-nju s sosedo. Tudi izgovor, 0) ni denarja, navadno ne drži, i L ? .da 2 najpreprostejšimi J Stvi d°seči povoljne učinke. lUftavsem pazi na zadostno umi- m kopanje. Tudi delavske Ki zine bi Si Jahko večkrat pri_ ^ »cue kopanje v velikem pral-£ 1 eebru, katerega postavimo tuhmjo. če pa niti tega ni, zadostuje za silo tudi umiva-S [aVSeša telesa. Voda iz vodo-,i 'j f. trda in izsuši kožo, da I eiajo po njej brazde. Zato . ]e> ako se s tako vodo ne prevečkrat na dan. ii 3 v0 pa tako vodo zmehčamo j,; ' da ji pridenemo malo bo- Si j; • /-a umivanje obraza in laje ne uporabljajmo ostre->ii ;!aInega mila. Ako sredstva rJ Sca3o, uporabljajmo toalet-p .. °> ki sme vsebovati le aj maščobe. — Najvaž-1 ln najimenitnejše sredstvo nranitev mladosti in lepote , sPanje. Spanje pospešuje 0 m ohranja telo daleč tja * arost mladostno, lepo in 1 O- Za vse one žene in ma-'' ,vi nimajo ne časa in ne L r;ia za razna lepotilna sred-^ za primerno prehrano in > «ar bi jim Vse ohranjalo ^ ost in negovalo telo, je pa zadostno in izdatno spa-s ajcenejše sredstvo za nego se naj tega sredst-3 obilni meri poslužuje vsa-, Zenska. -- goveja juha naVSeh juh jo imamo še ved-id morarno samo led?6 kUriti 2"3 ure- Zlasti j eljah in praznikih si kar oremo misliti obeda brez l0 riPor°čijivo pa je, če sku- Ji tg(7ej0 juho za dvakrat, ,,!?—dan spet zno- va tako dolgo kuriti. Juho, ki jo hočemo za drugi dan shraniti, pa moramo takoj precediti in precejano shraniti. Ako jo pustimo »z zelenjavo in kostmi vred stati do drugega dne, dobi neprijeten okus. Dobro govejo juho skuhaš, če pristaviš meso in kosti z zelenjavo vred v mrzlo vodo in nato pustiš počasi zavreti. Tudi pozneje mora juha prav počasi in polagoma vre-ti. Če hočeš imeti lepo čisto juho, moraš pobrati pene, ko juha prvikrat zavre. Seveda pa na ta način odvzameš tudi mnogo re-dilnih snovi. Da pride v juho korenje, peteršilj, zelena in opečena čebula, ve vsaka gospodinja. Manj znano pa je, da dajo juhi izvrsten okus grahove lu-ščine, ki jih poleti vržemo proč, prav tako pa tudi štori in notranji listi karfijole. Vse to si je treba poleti nasušiti, pa lahko pozimi damo v juho. — Tudi zakuhe je. treba pri goveji juhi pridno menjati, da niso vsako nedeljo rezanci. Pozimi imamo razne mesne, jeterne, možganske, vranične in druge cmoke, ajdove žgance, zdrobove in že-meljske cmoke, riž, razne žlič-nike, ocvrti grah in podobno. Spomladi in poleti pa lahko zakuhamo v juho najrazličnejše zelenjadne cmoke, n. pr. špinač-ne, grahove, peteršiljčkove, ko-lerabne itd. Na ta način imamo tudi pri goveji juhi vedno dovolj spremembe. Kidneys Must Clean Out Acids Lično delo CANKARJEV GLASNIK CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio THE AWFUL PRICE YOU PAY FOR BEING NERVOUS \s . awe ti če bi predloge ne podpisal, p oziroma če bi jo vetiral, bi via-ji da po 1. juliju ne imela s čimll poslovati in vsa relifna dela bi i počivala, dokler bi se spor med t njim in kongresom ne izravnal, i Edini svetel žarek v situaciji < je upanje, da administracija ne ] bo na slepo metala ljudi z dela, in da bo prihodnjega januarja zahtevala dodatno vsoto za 1 WPA, ako bo do takrat jasno, 1 da ni mogoče poslovati z dovoljenim denarjem, ne da bi se i pri tem na stotisoče družin pahnilo v bedo in lakoto. Tudi lanskega junija je kongres skrajno skopo odmeril denar za WPA, češ, da bodo privatne industrije absorbirale brezposelne, ako se jih vrže z relifnih del, ampak preteklega januarja je Roosevelt zahteval nadaljnih 875 milijonov dolarjev in kongres ni imel poguma, da bi se njegovi zahtevi zoperstavil. valo pri teh vezavah, najlepše iin najdragocenejše pa so izvrši-! li neznani mojstri. Monnier, znamenit francoski knjigovez iz 17. stoletja, je moral biti na svoje delo še posebno ponosen. Enega izmed vzorcev je narisal nič manj nego šestkrat. Gre pa tudi za delo, ki zbuja posebno pozornost celo* v tej e-dinstveni zbirki. Tu je videti kitajske pokrajine z vloženimi figurami, pagodami, drevesi, cvetlicami, metulji in drugimi živa-licami, ki zbujajo vtis slike. Kdo je lastnik vseh teh dragocenosti, ni znano. Help Kidneys Don't Take Draslic«Drugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, Irritating drugs. Be careful. II functional disorders of the Kidneys or Bladder make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Circles Under Eyes, Dizziness, Backache, Swollen Joints, Excess Acidity, or Burning Passages, don't rely on ordinary medicines. Fight such troubles with the doctor's prescription Cystex. Cystex starts working in 3 hours and must prove entirely satisfactory in 1 week, and be exactly the medicine you need or money back is guaranteed."Telephone vour druggist lor Cystex (Slss-tex) I todav.* The guarantee protects you. Copr. 1037'The Knox Co. NOVICA... JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 Here's Oar Chance to Own " ^O^^j- LAHKI NIZKI POGOJI. Vprašajte vašega Maytag prodajalca, glede majhnega, naplačila in nizkih lahkih pogojev, ki vam omogočujejo imeti vaš MAYTAG SEDAJ. Obiščite vašega MAYTAG prodajalca Mi vzamemo North American Mortgage in Custodian knjižice JULIJSKA r--Steve Trebeč, Jr. Sr -m Dosti vam lahko po J vem o pohištvu in tj m. # koliko prihranite. W^^aBj nikdar ne boste B^^j^B Vedeli, če mi ne b^^H daste prilike, da vam pokažem. Pridite k The Furniture Mart 15428 Waterloo Rd. | nasproti Slov. Del. Doma | Pokličite me na KEnmore 1405 ali mi 'pošljite dopisnico, pa pridem po vas. ' Poslušajte na WCLE naš slovenski . program v soboto zjutraj ob 9:05. na novem 1939 POHIŠTVU, PREPROGRAH, POSTELJAH, MODROCIH, VZMETIH, RADIJIH, PRALNIKIH, SVETILKAH. Lahki plačilni pogoji za vse 50 SETOV ZA SPALNICO NA RAZPRODAJI Odprto zvečer, razen ob sredah THE FURNITURE MART, INC v collin- 15428 Waterloo Rd. KE-1405 blizu e. WOODU Nasproti Slov. Del. Doma 156. CESTE (2) TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti. IME------------------------------------- Naslov----------------------------------- Mesto ----------------------------------- STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 11. julija. 894823482353234823482348235353532353235323485348234823532353 24 ROŽNI VENEC ROMAN Prevod iz angleščine "Dobro obnesla!" je vzkliknil s Garth. "S tem ste rekli mnogo " premalo. Samo njej gre vsa hva-1 n la, da sem na novo oživel. Sram j k me je, če pomislim, kako sem | p bil obupan, ko ste bili prvič tu ! n pri meni, doktor. Gotovo ste me imeli za resničnega norca in fi- z gamoža." j "Ne za tega ne za onega, moj č dragi," je odgovoril Deryck. — d "Bili ste sredi boja, kakršen je! I usojen le m^lckateremu človeku, c Hvala Bogu, da ste ga tako zma- c govito dobojevali!" j "Hvala gre po večini vam, do- g ktor, in še bolj sestri Rožimari- -ji Gray. Želel bi, da bi bila tu in r bi jo mogli videti. Žal mi je, da \ je odšla." j Odšla? ... In prav zdaj?" je a vzkliknil doktor Brand tako presenečen, da bi se bil domala iz- ] dal. ; "Da, odšla je sinoči na neke i obiske tu v sosedstvu," je od- ] govoril Garth. "V ponedeljek se vrne. Zdi se, da si je želela malo spremembe, in ker je vedela, da ] boste vi pri meni, je menila, da ] je to najbolj ugoden trenutek za odmor. Sicer pa ravnate zelo ^ ljubeznivo in prijazno, ker se ni- . ste ustrašili dolgega pota in ste ] me obiskali v moji samati. Pri ( tako zelo zaposlenem možu pomeni to izredno dosti. Hvala , vam!" "Zaradi moje prijaznosti ni take sile," je menil zdravnik. "Četudi sem prišel predvsem zaradi vas, imam vendar še neki drug opravek tu v sosedstvu. Tako si vam ni Ireba delati preveč skrbi, češ po nepotrebnem ga nadlegujem." "Hvala," je odvrnil Garth. "To me nekoliko tolaži, ne da bi zmanjševalo vašo dobroto. A zdaj vas ne smem dlje zadrževati, gotovo ste lačni. Žal mi je, Brand" — Garth je zardel ko mlado dekle in se za hip obotavljal _ "zelo, mi je žal, da vam zaradi odsotnosti gospodične Gray ne bo mogel nihče delati pri obedih družbe. Jaz jem sam zase. Niti pojmiti ne morete, kako je strašno, če moram iskati jedi po vsem krožniku in nikdar za gotovo ne vem, ali ni padlo kaj na prt ali na obleko, ko brodim s priborom sem in tja." "Ne, tega si ne morem pred- ...................................................................... t stavljati,"* je dejal zdravnik, s "kakor si ne more nihče, ki ni- r ma lastnih bridkih izkušenj. Ali ^ kako to, da vam je za strežaja c pri jedi bolj pogodu Simpson nego sestra Rožamarija Gray?" 1 Garth Dalmain je spet temno 1 zardel. "Veste, Simpson me bri- * je, oblači in vodi na sprehod, in ^ če mi to tudi ni lahko, se vendar počasi tej strežbi privajam. ] 'Rekel bi lahko: Simpson mi na-jdomešča telesno, gospodična pa ' duhovno oko. Simpsonova roka j1 je edina, po kateri morem seči v j' svoji temi — zakaj, pomislite le ' — gospodična Gray se me ni še j' nikoli dotaknila, niti toliko, da ' bi mi segla v roko. In zelo sem ji za to hvaležen. Pozneje kdaj |; vam povem, zakaj — če smem. j S tem se mi tako rekoč nikoli ne utelesi in dojem imam, ko da je ona samo glas, ki me ravna —; in to čudovito prijazen, dobrot-; ljiv glas." Garth je pozvonil Simpsonu. "Odvedite gospoda Deryeka v njegovo sobo in mu postrezite. Ko bo vse opravljeno, bi odšel jaz rad malo na sprehod. In potem sem ves vaš, Brand. Nočem pa vas nič nadlegovati, če bi se želeli odpočiti ali porabiti kako drugače čas zase." Pri zajtrku in še potem' je zdravnik razglabljal, kaj neki se je moglo zgoditi Jani, da je tako nepričakovano odšla. Tedaj je s skrivnostnim obrazom stopila v sobo stara Marjeta. Brand jo je pohvalil zaradi okusnega zajtrka in jo vprašal, kako kuha kavo, da je tako izvrstna. "Ta kuha ima svoje muhe," je odvrnila oskrbnica in dostavila: "Ali ne bi bili tako dobri, gospod doktor, in bi šli z mano — tiho, kolikor mogoče?" "Čisto tiho," je ponovila, ko sta šla čez vežo. Nekaj stopnic i više se je obrnila in zašepetala . proti Derycku: "Ni toliko važ-t no, v čem, nego kako jo pri-j pravi jate." In po nekaj nadalj-i njih stopnicah se je spet okre-i nila ter nadaljevala: "Vse je od-. visno cd besedice pravkar," po-i tem je šla naprej, da bi vrh stop-: nic sopihajoč dostavila: "Prav-> kar pražena — pravkar zmleta . — v pravkar zavreli vodi —" Nato je zavila v temen hod- - nik z debelimi tekači na tleh ter starinskim orožjem in po- k dobami pradedov po stenah. r "Kam pa greva prav za prav, n mati Marjeta?" je vprašal s l zdravnik, ko je z drobnimi kora- d ki tekla malo pred njim. p "Boste že videli, ko prideva n tja," je menila skrivnostno. "Toda nikoli ne sme priti v stik s č pločevino ali čim podobnim, go- r spod doktor. Denite jo v lonče- j no posodo, nalijte nanjo vrele t vode, pomešajte z leseno žlico, V odstavite jo za deset minut na r hladno ognjišče, da se usede — 1 nato jo nalijte. Lahko se mir- I no zanesete, da bo potem čista s in močna. Že njen vonj sam je 1 velik užitek. Toda, kakor sem i reklo, skrivnost je v besedici: a pravkar, pravkar!" < Starka je zdaj obstala pred ; nekimi vrati na koncu hodnika, j rahlo potrkala, pri tem s svoji- s | mi zvestimi očmi proseče pogle- i dala zdravnika ter rekla: "Kaj- i : ne, na leseno žlico ne boste po-j i ' zabili, gospod Deryck?" p Zdravnik se je ozrl v njen pri- j jazni stari obraz in odgovoril < ;resno: "Ne, mati Marjeta, prav : ; zares ne bom pozabil." Tedaj je ; | starka pritisnila na kljuko in za- , ; šepetala skozi polodprta vrata v j sobo: "Gospod Deryck je tu, go-; spodična Gray." In zdravnik je stopil v domače udobno sobico. V odprti peči je veselo plapolal ogenj, pred njim je sedela! ' Jana na stolu z visokim naslonilom. "O Deryck," je vzkliknila z iz-: razom velike hvaležnosti v gla-, su, "ali ste res vi? Stopite le j brž v s6bo in zaprite vrata. Ali j : sva sama? Dajte mi roko, dru-j : gače moram nerodno tipati oko-■ li, da vas najdem." j V hipu je bil zdravnik pri le- - vi. Tam se je pri velikem na- l slanjaču zgrudil na kolena, objel | i nasproti mu stegnjene Janine j - roke v svoje dlani in zaklical: j "Jeanetta! Jeanetta!" Kar je s videl, mu je seglo globoko v j : srce. Jana je imela trdo zavezane j - oči. Njena velika, močna posta- j va, sedeča tako sama in brez po-1 3 sla v svetli izbi, je bila v svoji j c nemoči čudno pretresljiva, i "Jeanetta," je dejal naposled, j - "To naj bi bil vaš odmor?" "Za spremembo sem za nekaj - časa odšla v kraljestvo slepih," i- je odgovorila Jana. "Nisem mo-.- gla drugače, Deryck. Ako mu i- hočem resnično pomagati, mo-i- ram natanko vedeti, kaj se pra-r- vi biti slep—vse do najmanjših a podrobnosti. Nikoli nisem bila "! prav močna v dojemljivosti za L- položaj drugega človeka. On pa h nikoli ne toži in ne razklada, kaj je zanj najtežje. In tako mo-1 v ram z izkustvom najti vse sa- p< ma. Stara Marjeta in Simpson rt sta mi zaveznika. Simpson pazi, p< da ne trčiva kje z Garthom sku- m paj, pri dveh slepcih bi se uteg- d; nilo to kaj lahko pripetiti. li Marjeta mi pomaga pri vsem, n: česar ne morem sama, o Deryck, niti misliti si ne morete, koliko cl je tega. In ta strašna, strašna n tema — ta grozni občutek, ka- n ker da visi človeku pred očmi te- g men zastor ali celo debel zid, ali k kakor da se pogreza v črno noč! n In iz noči prihajajo glasovi. Če so močni, bobnijo kakor udarci ti kladiva na glavo, če šepetajo nerazločno, si ves iz sebe, ker ne \ veš in ne vidiš, čemu tako: Mor- n da držijo ljudje kaj med zobmi v ali pa sklonjeni iščejo kaj pod ji posteljo. Ker si stvari ne moreš sam razlagati, je tako strašno r mučno, ako je glas zdaj takšen, p in potem spet drugačen. Ah, in n i šele, kadar se zjutraj zbudiš — vedno v isti temi, ki si v njej č prebil noč! Okusila sem to šele t enkrat, kajti sinoči sem si zave- l zala oči, vendar vas zagotav- y ljam, Deryck, da se bojim že za g jutri. In zdaj pomislite, kako \ mora biti, če se zbujaš tako ju- 1 tro za jutrom in veš, da ne boš i nikdar več ugledal sončne svet-j a lobe. In potem pri jedi ..." ji "Kako? Ali imate zavezane o- j; jči tudi med jedjo?" je vzkliknil c zdravnik hripavo. i "Seveda," je odvrnila Jana. e "Ne morete si misliti, kako se,5 j čuti človek ponižanega, če ne- ( I smiselno lovi jed po vsem krož-jniku in nazadnje dožene, da je < ! leži nekaj na prtu; ali pa, ka- £ ;dar natanko veš, da si imel še nekje pred sabo grižljaj mesa, ( in ga potem najdeš na krilu. Ne čutim se več, da me moj ubogi j ' Garth ne pusti jesti z njim. A , I odslej bo gotovo dovolj, ker vem ' kako mu moram pomagati, da ! ne bo prišel v zadrego. Vidite. Deryck, nisem mogla drugače!" i "Da," je odgovoril zdravnik J mirno, "niste mogli drugače." ^ | Mišice na obrazu so se mu zdrz-j | nile. "Po tem, kar ste, niste mo-. igli drugače." | "yeseli me, da sprevidite to i tudi vi, Deryck. Bala sem se, da ' i me boste ošteli, češ da sem ne-•! umna in domišljava, Tudi se je , moralo zgoditi zdaj, če sploh kdaj, ker upam — ako mi z vašo pomočjo odpusti — da ga ne j bom nikoli več zapustila, pa naj bi bilo tudi le za kak dan." Bilo je dobro, da je bila Jana v tem hipu slepa. Zdravnik je J pogoltnil neko besedo in potem | i rekel: "Menite? Toda če zgubim : potrpljenje z Dalmainom, vama . moj obisk ne bo prinesel kaj pri- ^ da koristi. A zdaj še enkrat: a- : li ne vzamete obveze v resnici nikoli z oči?" ! "Samo, kadar se umivam po obrazu. Dve minuti zdržim, da ■ mižim in ne gledam okoli. In da-nes ponoči me je tako peklo v' glavo, da sem se razvezala za kaki dve uri; a preden se je zda-1 nilo, sem se spet prevezala." "In hočete ostati tako do jutri?" Jana se je otožno nasmehnila.' Vedela je, kaj njegovo vpraša- j nje pomenja. Vendar je odgo-, vorila, ne da bi oklevala: "Do' jutri zvečer. Deryck." "Toda Jeanetta", je vzkliknil j razdraženo, "vendar me boste ^ pogledali, preden odidem? Ali ne gre to že malo predaleč?" "Ne, ali ne razumete, Deryck, da moram prav zdaj pri vas pretrpeti to, kar bo pač nejteže o-kušal on sam, kadar bodo kdaj pozneje prihajali in odhajali njegov najdražji prijatelji, ne da bi jih mogel videti? Prav zato, ker mi je tako težko, da vas morem samo slišati in ne videti, J vem, kako dragocena je zame ta izkušnja. Garth mi ne sme kdaj 'pozneje reči: "Ti si ga vsaj vi-1 dela, preden je odšel. "Mirno mu bom smela odgovoriti: "Prišel je in se poslovil, moj najboljši prijatelj, in jaz ga nisem vi-. | dela." Zdravnik je stopil k oknu in 1 se zagledal ven. Po tem se je nasmehnil in stopil spet k Jani. "Karkoli ste kdaj delali, ste ' opravili vsako stvar temeljito," ! je dejal. "Polovičarstva ne po-1 znate. Mislim torej, da se mo-■ ram vdati." L ---------- Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom t Pohištvo in vse potrebščine , za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako je kaj narobe z vašim i pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eks- S perta, ki vam ga popravi, da bo-; j ste zadovoljni. Pri nas dobite \ Washer Parts za vse pralne stro-| je- Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Jana mu je stegnila roko na-1 < sproti: "Prav tako, Deryck —! zdaj mi boste pomagali. Toda1 odkar vas poznam, vas nisem : j videla še nikdar v takšni nevar- : nosti, da bi se pokazali sebičnega, kakor danes v tem trenut- : jku." "Drugi možje so za nas ved-(no vprašanje zase," je odvrnil zdravnik. "Možje smo že po naravi sebični in zahtevamo prvo mesto pri vseh ženskah, do kate-, rih menimo, da imamo kakšno I | pravico. Tako ravnajo očetje j proti svojim hčeram, tako bra-i t je proti sestram, tako prijatelji ! proti prijateljicam. Če pride j vmes kak drug moški, občutimo : to kot nekaj grenkega, s čimer i se težko sprijaznimo. — A zdaj j za nekaj trenutkov zbogom! ! Pošljem vam Marjeto, da vam i bo pomagala pri napravijanju, , in vas vabim na kratek sprehod I gor v gozdič na grad. A pazite, | da se kam ne zadenete, ah da ne podrete drobne Marjete. Pomislite samo, kaj bi bilo, če bi padli nanjo! Kuha tako izvrst- i no kavo, da bi je bilo res ško-,]_'___ Naprodaj 1936 Plymouth avtomobile— 4 door. Vse v dobrem stanju. — j Vpraša se na 6721 St. Clair Ave. ■|------- i ___________... .............. ! da." Stališče moža Garth Dalmain in doktor D ryck Brand sta sedela v to[ zakurjeni gleneeshki knjižm udobno kadila vsak svojo cig ro in bila zatopljena v pogov« V nadstropju nad njima je svoji sobici sedela Jana CM pion z zavezanimi očmi ter vdajala tihim razglabljanje^! "Ah da," je pravkar spre voril Garth. "Rad bi vedel, ali j sestro Rožomarijo Gray v $ i jališču tako naučili, da ne S segati v roke svojim bolnike® "Koliko jaz vem, jih tega uče," je odvrnil zdravnik. (Dalje prihodnjič) Za 50c se vam namaže i® redi vaš šivalni stroj na do' Popravila tudi na vseh izdel pralnih strojev, čistilcih, P* in radijih. — Radio tubes t( | ed free! Norwood Applian ! & Furniture 6104 ST. CLAIR AVENM 819 E. 185 ST. ENdicott 3635 KEnmore^ " Oglašajte v — "Enakopravnost vivivmu I-I IU I rri kvi rri ^r^ — / f/rvRV' DIDN'T VOV KSOW THAT inaim PRICES ABE A« ACQ 95 LOW AS d Ji] JULIJSKA ČISTILNA RAZPRODAJA PRIHRANITE 23% Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. -•-- / Knjiga je vezana stane $1 i Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue M m m m m Saturnia^cpt H n Re* ^ geno/, sep, / erV^ ^ m ^r^H^rs / lAm \ jA --"esterav T,, -J J Hbshebna^gy