Posamezna številka 30 vinarjev.
Stev. 160.
» LMiui f m. idc t m im
Leio ILVI.
S Velja po poitl: s
u oelo leto napra] • > K 50-—
u en mesec ...... 4.50
sa Nemčijo oeloletno . „ 55-— u ostalo Inozemstvo. „ 80 -
V	Ljubljani na dem
2a oelo leto napre].. K 48-— sa en meseo „ .. K 4-—
V	opravi prejsman maseSno „ 3-50
5 Sobatna Izdaja: =
Za osi o lato.....K 10-—
sa Nemčijo oeloletno. „ 12'— sa ostalo inozemstvo. „ 15 —
r	>*« .i.
M	1
	
m	i • ' ''c!.
t m		i
1	M	
ju	B	
		
t > . L	m	
Inseratl:
Enostoipna petltvmta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nj«
prostor) aa enkrat . . . . po 50 v sa dva- in vočkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po (lopovom. Ob sobotah dvojni tarlL
Enostoipna petitvrsta K 1-Izhaja vsak d»n lavzemšl nedelje ln praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red
__ Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi itev. 6/III. Rokopisi se ne Tračajo; nelrankirana pisma se no c=> sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =
Političen list za slovenski narod.
Upramtštvo je t Kopitarjevi nlloi St. 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.7U7, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upramlškega telolona št. 50.
V megli.
Dunaj, 14. julija 1918.
Proti parlamentu.
Sinoči je ministrski predsednik Seidler nemudoma sklical načelnike klubov v ministrski prezidij. Prej je še bil pri cesarju v Eckertsau, nato je sprejel zastopnike posameznih strank v gosposki zbornici, pozno ponoči se je razgovarjal s predsedniki državnozborskih klubov. Čehi in nemški kršč. soc. sc posvetovanja niso udeležili, ker sta bila oba že prej odpotovala, Nemški listi poročajo, da tudi dr. Tertil, načelnik Poljskega kola, ni navzoč in da se zato ni udeležil posveta pri ministrskem predsedniku. Ta vest je neresnična. Dr. Tertil je sedaj na Dunaju, se Seidlerjevemu povabilu ni hotel odzvati in je danes obiskal dr. Korošca v 'Jugoslovanskem klubu.
Ko se je popoldne zvedelo, da kliče Seidler predsednike klubov, so nastala v zbornici najrazličnejša ugibanja, kaj ima povedati poslancem. Kakor se je pozneje zvedelo, je bil povod za posvetovanje sledeči: Včeraj se je vršil ministrski svet. Pri njem je C z a p p izrazil bojazen, da bi debate v zbornici škodovale ugledu vojne Bile. Slišalo se je to tako, kakor da bi g. Czapp želel, naj se parlament ne skliče.
Pod vtisom Czappovih izvajanj se je Seidler odpeljal k cesarju v Eckert.sau, odkoder je sklical načelnike klubov k posvetovanju. Posvet je imel namen, da zagotovi miren potek državnozborskega zasedanja.
Dr, Korošec pri Seidlerju.
Ministrski predsednik je sprejemal načelnike posamez. Dr. Korošca je vprašal, ali bo Jugoslovanski klub kaj storil, da bi prišlo v zbornici do viharnih prizorov, kateri bi na zunaj pokazali, da monarhija na znotraj ni trdna in konsolidi-rana. Sicer ni glede zunanje politike, je rekel ministrski predsednik, ničesar pričakovati, a vendar zahteva interes države, da pokažemo sedaj na zunaj notranjo trdnost in enotnost. Zato vpraša, ali bo prišlo v zbornici do viharja.
»Ali pride do viharnih nastopov, ali ne,« je odgovoril dr. Korošec, »tega ne vem. Mi bomo storili, kar smatramo za svojo dolžnost. Ako bi to komu škodovalo, nosite za to odgovornost Vi, ekscelenca, ki ste ustvarili položaj, v katerem smo.«
Min. predsednik: Torej mi ne morete nič povedati?«
Dr. Korošec: - To je vse, kar Vam morem povedati,«
Min. predsednik je na to omenil, da namerava govoriti tudi o jugoslovanskem vprašanju v svoji izjavi. Zato bi rad vedel, ali je to Jugoslovanskemu klubu ljubo, ali ne.
Dr. Korošec: »V katerem smislu mislite govoriti?«
Min. predsednik: »V onem smislu, kakor sem že govoril v znani seji načelnikov.« (Seidler je mislil tukaj na svoj načrt, cla se od jugoslovanskega telesa odtrga Istra in Slovenci.)
Dr. Korošec: »Ako v tem smislu govorite, bi to bilo zopet le olje v ogenj. Mi take rešitve jugoslovanskega vprašanja ne moremo sprejeti.«
Min. predsednik: »Torej ne bom govoril o jugoslovanskem vprašanju.«
Dr. Korošec: »To je Vaša stvar.«
S tem je bil razgovor med ministrskim predsednikom in dr. Korošcem končan.
V megli.
Seidler še danes nima večine, dasi se bo državna zbornica že jutri napolnila s poslanci. Nekaj nade ima, da bi dobil budgctni provizorij, ker upa zanj pridobiti nemške soc. demokrate, za vojne kredite pa ni nobenega upanja. Poljaki so še vedno trdno odločeni, da Seidlerja vržejo, kar dokazuje tudi okoliščina, da se niso hoteli odzvati povabilu k posvetu v ministrski prezidij. Poljski krogi so prepričani, da se stališče Poljskega kola do Seidlerja ne bo spremenilo, naj bo potek razprave kakršenkoli.
Interpelacije Jugoslovanskega kluba.
Jugoslovanski klub pripravlja važne, oziroma nujne interoelacije o tem, kako
je sedaj z vprašanjem miru, o persekucijah shodov, časopisja, uradništva, o novih rekvizicijah, o vojni politiki (zabranjevanju časopisja na fronti, vojna cenzura, vojni tiskovni stan itd.), o poglobitvi zveze z Nemčijo, o vojaških dogodkih v Judenbur-gu, Muravi in Radgoni, o raznih modali-tetah reševanja jugoslovanskega vprašanja (ogrski načrt, Avstro-poljska), o ratificiranju mirovne pogodbe v Brestu Litovskem, o dogodkih v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu, o odpustitvi starejših letnikov, o zopetni omejitvi oprostitev, o nau-tični šoli, o razmerah pri dr. železnici itd.
Brambni odsek.
Češki svaz je zahteval, naj se skliče brambni odsek. Delo brambnega odseka je že končano, treba bo le še glasovati. Gre za odpustitev od vojaščine letnikov od 42. do 50. leta. Glede tega so trije predlogi. Čehi zahtevajo, naj se razveljavi cesarska naredba, po kateri bi se ti letniki zaporedoma odpuščali, in predlagajo, naj se 42—50 letni vojaki odpuste takoj. Nemški soc. demokrati so pa za to, da se letniki zaporedoma odpuščajo, med tem ko predlagajo nemške stranke, naj sc namesto cesarske naredbe sklene zakon z enakim besedilom. Kdaj se brambni odsek snide, še ni gotovo.
M državnim
Na Dunaju, 15, julija 1918.
Danes so minuli natančno štirje mesci, odkar se je vršila zadnja seja poslanske zbornice. 15. marca je odšel državni zbor na velikonočne počitnice, ko je bil dovolil pred tednom dni štirimesečni proračunski provizorij po hudih, hudih boiih in krizah. Minuli so velikonočni in bin-Icoštni prazniki, minula je doba veljavnosti provizorija, državnega zbora pa ni bilo. Ko so se poslanci razhajali, se je imenoval kot termin prihodnje seje 17. april, pri ti, stih, ki so bolj upoštevali nagnjenost vlade k odkladanju, tudi že kar 23. april. Za dan 30. aprila je bila seja že sklicana, a to jc bilo samo za aprila, neprostovoljni humor. Da se bo seja,ki je bila sklicana za 7. maj, res vršila, so verjeli tudi taki, ki jih ne zadene očitek lahkovernosti. Pa v tretje gre rado, in tu je bila tretja prclož;tev posebno radikalna. Zbornica jc bila odgo-dena po Scidlerjcvih besedah za 6 tednov — do 18. junija — v resnici pa za 10 tednov. Ker je danes očividno prepozno, da bi se razposlana vabila zopet preklicala, moramo verjeti, cla ie predzgodovina sklicanja z današnjim dnem zaključena.
Da se Seidler ni upal stopiti pred zbornico dolge štiri mesece, kar je poka-zalo avstrijske razmere v jasni biči pred celim svetom in ugledu države na zunaj silno škodovalo, ima svoj vzrok v /nanem dejstvu, da naša vlada nima za seboj večine, ker je nočejo podpirati Poljaki. Večina mora imeti 237 poslanccv, ker šteje državni zbor namesto 516 poslancev le 473. 43 jih je deloma umrlo, a se niso volile nadomestne volitve (pri nas dr. Krek, Povše in Mandič), nekateri so izgubili mandate (dr. Gregorin in Grafenauer).
Ker razpolagajo Nemci s krščanskimi socijalci vred brez socialnih demokratov lc s kakimi 170 glasovi, tvorijo večino samo združeni s 77 Poljaki. Druge večine ne morejo dobiti in je tudi ne marajo. 29 Ukrajincev jc pač nezadostna pomoč. Nad vlado se sedaj v tragični ironiji maščuje dejstvo, da je ob uvedbi splošne vo-, lilne pravice razdelila okraje v Galiciji tako, da imajo Ukrajinci polovico mandatov *manj kot so želeli. Tako stojimo dandanes pred žalostnim dejstvom, da podpirajo Ukrajinci vsako vlado, s katero sc ne strinjajo Poljaki, in da pričakuje Ukrajinec več od Nemca kot od Poljaka,
V parlamentarnem položaju ni danes nič novega. Seidler nima večine. Socialni demokrati in Poljaki vztrajajo v opoziciji.
Zbornica se oživlja. Poslanci se vračajo, tudi Jugoslovanski klub je že po večini zbran. Za jutrišnjo sojo vlada veliko zanimanje, zlasti Seidlcrjeva izjava o zunanji politiki sc pričakuje z veliko napetostih
Jugoslovanski klub,
Dunaj, 15. julija 1918.
Danes ob 10, uri dopoldne je imela sejo parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba, Razgovarjali so se o predlogih in interpelacijah, ki jih bo treba vložiti.
Parlamentarna komisija kluba sklene, da vloži klub v jutrišnji seji zbornice 6 nujnih interpelacij ter sopodpiše češki predlog za obtožbo ministrov.
Popoldne pred sejo načelnikov strank se je vršila plenarna seja Jugoslovanskega kluba. Poročilo parlamentarne komisije kluba se odobri. Dr. Korošec je poročal o svoji avdijenci pri cesarju in pri ministrskem predsedniku. Klub je sklenil, da predlaga dr, Korošec pri seji načelnikov strank, naj se pred debato o proračunskem provizoriju otvori mirovna debata in razpravlja o šestih nujnih interpelacijah kluba. Nato so razpravljali o parlarhentarni taktiki. Razprava še ni zaključena in se jutri pred sejo nadaljuje.
Jugoslovanski klub je vložil 52 interpelacij.
Nujne interpelacije Jugoslovanskega kluba.
Dunaj, 15. julija 19.(8,
Za nujnost interpelacij Jugoslovanskega kluba o mirovnih predlogih in preganjanju Jugoslovanov bodo glasovale vse zbornične stranke.
Seja klubovih načelnikov,
Dunaj, 15. julija 1918.
Začetkom današnje seje klubovih načelnikov je predložil predsednik dr. Grofi v zadnji konferenci dogovorjeni predlog glede zaslišanja poslanccv kot prič in naznanil, da je vlada predložila mirovne pogoje z Rusijo, Rumunijo in Finsko.
Pos!. dr. Korošec je izjavil, da se zadnje seje klubovih načelnikov ni mogel udeležiti. Z ozirom na strašn,?. razmere jugoslovanskih dežel, posebno v Bosni in Dalmaciji, je prosil, naj sc pred prvim branjem proračunskega provizorija dovoli razprava o nujni interpelaciji Jugoslovanov glerle mirovnih upov, po prvem branju proračunskega provizorija pa naj se otvori razprava o preganjanjih Jugoslovanov.
Posl. S e i t z je zahteval, naj se o vseh teh važnih vprašanjih razpravlja v veliki politični debati ob prvem branju proračunskega provizorija. Vsaki stranki naj se dovoli določeno število govornikov, govori naj trajajo po eno uro. Končno je naznanil sklep svojega kluba, da nima povoda, da bi svoje načelno stališče nasproti proračunskemu pro.vizoriju izpremenil.
Predsednik dr. G r o B jc rekel, da bo jutri predlagal, naj se prvo branje proračunskega provizorija takoj postavi na dnevni red; nato bo odredil glasovanje o tem, ali naj se interpelacijam prizna nujnost in končno predla/"!, nj • •.• debata o prvem branju proračunskega provizorija in nujnih interpelacijah izvede obenem.
Posl. W a 1 d n c r je rekel, da bo v pričakovani vladni izjavi pač tudi zunanji minister po ustih ministrskega predsednika govori o zunanji politiki in mirovnem vprašanju. Izjava bo obsegala razpravo o proračunskem provizoriju, pa tudi vprašanje zunanje politike in miru, četudi ne bi bilo dr. Koroščeve nujne interpelacije. Če bi se tako vprašanje posebej obravnavalo, bi to pomenilo dvojno debato o enem in istem predmetu. Pozval je dr. Korošca, naj združi svojo interpelacijo z veliko debato o prvem branju proračunskega provizorija,
Posl. Kraft je priporoča1, naj bi sc dela proračunskega provizorija tako razdelila, da bi določitev roka za zakon o kontrolni komisiji za državne dolgove, katero zahtevajo socialni demokrati, tako izvršila, da bi sc rešila tudi važna predloga o avstrijski-ogrski banki, ki je istotako na dnevnem redu odseka.
Posl. G 1 ombinski je pripomnil v imenu svojih ožjih somišljenikov, da bodo ti vložili nujno interpelacijo o objavi tajnih dogovorov v brestovski pogodbi in o odpravi ministrske naredbe z dne 25. julija 1914, iičoče se suspenzije določb državnega temeljnega zakona,
Posl, Korošec je ponovno priporo-
rll Tta? c«	r--\1-,,rl:
Posl. S t a n č k je napovedal nujne interpelacije pristašev češkega državnega prava glede ustevitve »Nriodnih Listov«, radi kršitve poslanske imunitete s pozivanjem na pričanje in končno obtožbo ministrov.
Posl. D a s z y n a k i je interpeliral na vzocega ministrskega predsednika radi sobotne konference v ministrskem predsedstvu.
Ministrski predsednik je odgovoril, da se n, moglo misliti, da bo stvar vzbudila toliko pozornost!. Vse govorice tem povodom kakor bi bilo šlo za razpust parla-menta, za novo odgoditev, za izpremembo kabineta in osebe ministrskega predsednika in podobno, so popolnoma izmišljene
f sa2mo za da se pred zasedanjem vendar šc orientira, da-li ne bodo nasto-pili pojavi, !;i bi utegnili našim interesom z ozrom na zunanji položaj škodovati V tem oziru sc je vsekakor moral napravit poizkus, da se dobi jasnost, ne da bi se < tem spravljala v odvisnost usoda zbornice ah vlade.
Konferenca klubovih načelnikov n sklenila, da naj se prvo branje proračunskega provizorija izvrši v štirih sejnih dnevih. Kazpravo bo uvedel dr. p!.' Seidler Do besede naj pride 32 govornikov, katerih vsak naj govori 1 uro. S prvim branjem proračuna se zveže tudi razprava o vseh vloženih nujnih interpelacuah. Po prven-branju proračunskega provizorija se bo ob-ravnava! predlog o obtožbi ministrov, nakar se bo vršila vojaška debata.
Cehi in Jugoslovani.
Dunaj, 15. julija.
Danes zvečer sta imc!a načelnika Ju-gos ovanskega kluba dr. Anton Korošec m Franhsek S tanek skupno posvetovanje o pcutični taktiki klubov.	■
Jugoslovani in mir.
v	Dunaj, 16. julija 1918.
Vse z napetostjo pričakuje današnjega zasedanja zbornice. Jugoslovanski klub se je ravnokar sestal. Splošno pozornost pa vzbujajo nujni predlogi Jugoslovanskega kluba o mirovni debati. Jugoslovani smo za mir, dovolj nam je te strašne vojne. Mir nam je najnujnejša zadeva m z zahtevo po miru nastopi Jugoslovanski klub v tem zborničenem zasedanju. Vlada pa rabi oarlamcntarno tribuno edino zato, da dobi potrebne kredite. Zelja ljudstva in narodov ji je deveta briga.
Poljaki ostanejo v opoziciji.
Dunaj, 15. julija. Poljsko kolo je danes skoraj enoglasno sklenilo: Poljsko kolo nima povoda, da bi v političnih stvareh sprejelo nove sklepe.
Nemški socialni demokrati proti ororačun skemu provizoriju.
Z Dunaja poročajo 15. t. m.: Klub nemških socialnih demokratov je sklenil, da bo glasoval proti proračunskemu provizoriju in proti vojnim kreditom.
Poljaki predlože tajne listine o brestov-skem miru.
Z Dunaja poročajo, da bodo Poljaki predložili dve listini, katerih ena obsega besedilo tajne pogodbe med avstrijsko vla-do in gališkimi Ukrajinci, druga pa namišljeni tajni dogovor med grofom Czerninom in dr. pl. Kuhlmannom, glasom katerega ima Nemčija v upravi in notranji politiki Poljske odločilen vpliv.
Socialnodcmokratične interpelacije.
Socialni demokrati bodo vložili nujne interpelacije 0 zunanji po' ki, 0 protiustavni ratifikaciji breste, ;kc mirovne pogodbe, o pomanjkanju živil in o naglem sodstvu na Štajerskem, Koroškem" in Kranjskem.
Za uvedbo mirovnih pogajanj.
V današnji seji — dne 16. t. m. -- je vložil dr. Korošec in tovariši sledečo interpelacijo:
Celokupna notranja politika v Avstriji kakor tucli zunanja, izvzemši kratek presledek, ki ga je zaključil grof Czernin, temelji na zanašanju odgovornih krogov na »zmagovit« mir. Ker se na avstrijsko-ogr-
»SLOVENEC«, 3ne T«. Jultfa
Stran 2,
Streznitev, je nemški "državni tajnik pl.
Kiihlmann dne 24. junija 1918 odkrito izjavil, da Nemčija vojne ne more končati t vojaško odločitvijo.
Sporazumni mir je torej edini izhod. Kdor hoče še rešiti življenje in imetje narodov Avstrije-Ogrske, mora nemudomo ptremiti za tem sporazumom brez ozira na fcunanje faktorje, na privilegije posameznih narodov in zastarane državne organizacije ln oblike.
Da so mirovni cilji Zedinjenih držav Beverne Amerike, ki jih je postavil predsednik Wilson v svojem govoru dne 4. julija 1918, primerni za razpravo, mora primati vsak, ki smatra civilizacijo in zadovoljnost državljanov za glavno svrho dr-fcavne organizacijske oblike v nasprotju s Samovoljo in silo, ki mora dovajati clo tečnih narodnih bojev in krvavih vojen.
Zato vprašamo c. kr. ministrskega predsednika, ali je nemudoma pripravljen, napotiti c. in kr. zunanje ministrstvo, cla tia temelju v Wilsonovem govoru z dne J. julija 1918 navedenih štirih mirovnih kačel začne z Združenimi državami Ame-
iike in po njihovem posredovanju z dru-imi državami entente nemudoma mirovna ogajanja.
Dunaj, 15. julija 1918.
Konfiskacije »Slovenca«.
Dr. Korošec in tovariši so vložili dne 56. t. m. na ekscelenci gg. ministrskega predsednika in notranjega ministra radi Hvojne mere pri zaplenjanju sledečo interpelacijo:
V	dnevniku »Slovenec« v Ljubljani z Hne 20. junija 1918 je bila zaplenjena sledeča notica:
»Nesramnost brez primere! Celovške »Freie Stimmen« z dne 16. junija, št, 135, prinašajo v posebni dvestranski prilogi natančnejše poročilo o »volkstagu« v Velikovcu. V poročilu samem pravijo samo, da je mariborski France Girstmeier poročal v daljšem govoru o svojih vtisih ob sprejemu Štajercev pri cesarju, ob koncu priloge pa dodajajo sledeči v Celovcu cenzurirani privesek: »Iz govora štajerskega poslanca {!? od kdaj in kje?) Girstmajerja-Maribor, naj se omeni še njegov pogovor s cesarjem ob sprejemu štajerskega odposlanstva: Girstmeier: »Veličanstvo! Vzrok, radi katerega vse to doživljamo, je amnestija!« Nato je potegnil Girstmeier podobo Koro-ščevo iz žepa ter rekel: »Veličanstvo, dovolite, da s to podobo (an der Hand dieses Bildes) Vaše Veličanstvo seznanjam z ve-leizdajalcem. Veličanstvo, pomislite, kaj je 'ta mož proti svojim nahujskanim kmetom dejal na nekem zborovanju: Duhovni gospod se je namreč hvalil, gotovo po krivem, da hodi pri Vaši gospe soprogi nepriglašen ven in noter, kolikorkrat se mu poljubi.«
_Ko je prišel govor na poslanca Verstov-
šeka, je opomnil cesar: »Tega ne poznam.« Girstmeier je odvrnil: »Potem tudi ničesar ne zgubite! Ljubi gospod in cesar, tako ne gre naprej!«
Tako slove v dobesednem prevodu poročilo celovškega lista o Girstmeirjevem nastopu pred cesarjem, kamor ga je peljal dr. Seidler. Ali naj kaj pripomnimo? Reči. bi mogli kvečjemu z Nemci »Pfui Teifcl!«
Zgoraj citirani privesek je izšel v Marburger Zeitung« v Mariboru z dne 21. junija 1918. Kar je smel objaviti nemški Ust v Mariboru, je ljubljanski cenzor slovenskemu listu zaplenil in preprečil javno obrambo proti grdemu nemškemu javnemu obrekovanju in sramotenju.
Vprašamo Vaši ekscelenci: Kaj hočete ukreniti proti dvojni meri, ki se kaže v takem postopanju cenzurnih organov?
Dunaj, dne 16. julija 1918,
Interpelacijo o dogodkih na jugozapadni fronti
nameravajo nujnim potom vložiti dunajski naprednjaki.
Groi Burian o zuisiieni piofiju
Dunaj, 16. julija. (K. u.] Obvestila zunanjega ministra, ki jih je zadnje čase redno pošiljal obema ministrskima predsednikoma o njegovem nazoru glede na zu-aanji položaj, izvajajo med drugim:
V	sredi strašne, a v vsakem oddelku za nje uspešni obrambni borbi, ne zasledujejo osrednje velesile drugega namena, kakor da pribore pri sovražniku voljo do miru.
Stvarno in bistveno ločijo na zahodu
vojskujoči sc stranki dejansko le teritorialni smotri. Sami se zavzemamo za velike koristi človeštva, za pravičnost, svobodo, čast, mir med narodi in za enakopravnost, o katerin pravijo sovražniki, da se morajo zanje boriti proti nam, za te potrebe času primernih nazorov ne potrebujemo pouka. Toda za to ne gre, marveč gre, kaj ume-vajo še postrani poleg teh »dobrin« človeštva, kar naj poskusita oba dela pošteno pojasniti in {sporazumno dognati.
Mirovni sklepi na vzhodu.
To naj se pa ne obravnava po tistem načinu, kakor so presojali naše na vzhodu sklenjene mirovne sklepe. Saj smo povabili vse naše sovražnike, naj se jih udeleže
in skrbeli naj bi bili, da bi bili izpadli drugače. Zdaj po storjenem dejanju stoji njih kritika na slabih nogah, ker ni nobenega pravnega naslova, na katerega sc morejo sklicevati, da obsojajo mirovne pogoje, ki so bili za udeležence sprejemljivi ali neiz-ogibljivi. Drugi naši sovražniki se ne boje, kakor trde njih zaupljivo sc glaseče izjave, da jih premagamo.
Teritorialne zahteve.
Nepremagljiva je še, kakor se zdi, trma, s katero se stavijo teritorialne zahteve po Alzaciji-Loreni. Tridentu in Trstu, po nemških kolonijah itd. Tu stoji meja naše mirovne pripravljenosti, ki dopušča, da se o vsem prerekamo, samo o nedotakljivem lastnem posestnem stanju ne.
Avstrija-Ogrska.
Sovražnik nc namerava od Avstrije-Ogrske odtrgati le, kar zahteva zase, napaden bodi tudi notranji ustroj monarhije, ki naj se kolikor mogoče v njenih delih razcepi. Ko so spoznali, da za našo pre-mago nc zadoščajo več druga sredstva, se je nepričakovano neizmerno pomnožilo zanimanje za naše notranje razmere. Sporazum je odkril svoje srce za nje tako pozno v vojski, da govori'o takih narodnih vprašanjih marsikateri sovražni državnik kot vojnih smotrih, o katerih obstoju pač ni niti slutil, ko se je pričela vojska, da obstojajo. To se natančno vidi na diletantskem površnem načinu, kako na sovražni strani razpravljajo in rešujejo zapletena vprašanja, za katera gre. Naši sovražniki popolnoma šablonsko ne poznajo bistva avstrij-ske-ogrske monarhije. V svojem zadovoljstvu nad trenutnimi, če tudi težavnimi notranjimi vprašanji prezirajo, da niso države več narodnosti obsegajoče ponavadi nobene tvorbe slučaja, marveč produkti zgodovinskih in narodnozemljepisnih potreb, ki vsebujejo svoje rastalno in vzdrževalno načelo; ki za to tudi vsebujejo — kar velja v popolni meri za Avstrijo in Ogrsko — potrebno prožnost in prilagodno sposobnost v menjajočih se dobah časa, da z ozirom na potrebščine vsakokratne stopnje razvoja same sebe reformirajo in da same rešujejo notranje krize z izklučitvijo nepotrebnega inozemskega vmešavanja. Monarhija odklanja tuje vpade vseh oblik, kakor se tudi sama ne peča z tujimi zadevami. Naši sovražniki nas nameravajo s hujskajočo ofenzivo v notranjosti oslabiti, da bi bili brez moči, naš prakrepki organizem hočejo razbiti, da bi slabi deli osamljeni služili njih namenom. Ena polovica Avstrije-Ogrske naj propade, da osrečijo drugo polovico s svojimi nenaprošenimi recepti, re mora nadaljevati nesmiselna vojska,
Kakor se je v teku stoletij vedno zgodilo. bodo tudi države in narodi monarhije rešili svoje naloge sporazumno s svojim vladarjem. Monarhija odločno odklanja tuje vmešavanje v kakršnikoli obliki, kakor se tudi sama nikdar nc peča s tujimi zadevami. Nikdar nismo narekovali svojim sovražnikom programov, kako naj obravnavajo svoja notranja vpršaanja, če smo morali tudi večkrat opozarjati, da tudi pri naših sovražnikih ni vse srečno in složno, da obstojajo Irska, Egipt, Indija itd., smo to storili lc kot reciprocitetno svarilo s svetom: »Pometaj pred lastnim pragom!«
Sovražno hujskanje se ne omejuje na poskus, da hujska pri "as narode proti narodom; trosi tudi.strašna nizka obrekovanja, da seje nezaupanje med narodi monarhije in njih dedno vladarsko rodbino, Namen se jim ne posreči. Načina boja pač ni potrebno podrobnejše označevati. Naši narodi ga ogorčeno odklanjajo.
Vojskovanje in diplomacija
služita v vojski enemu in istemu smotru in ena druge ne izključuje. Diplomacija se mora ozirati na vsak korak vojske, ki ji določuje delovanje.
Mirovna pripravljenost monarhije.
Vedno in vselej bomo opozarjali, da je sedanja vojska brezsmiselno prelivanje krvi, ki se lahko vsak trenutek konča.
O zvezi z Nemčijo
je rekel med drugim, da ohrani zveza tudi v bodoče svoj obrambni značaj in prilagodi gospodarske, vojaške in druge zadeve spremenjenim razmeram in pridobljenim naporom, in da se rešijo vprašanja, ki so v zvezi z oživljeno Poljsko z ozirom na želje prebivalstva. Zveza nc bo nikogar ogrožala in se nc bo nič v njo sprejelo, kar lahko povzroči snovanje protizvez.
Kar se bo moglo v bodočnosti uresničiti vzvišene misli splošne zveze narodov, naša zveza ne bo ovirala, marveč dobi voljno jedro, pripravljeno skupno, ki se bo lahko strnila z vsako državno kombinacijo sorodnih načel.
Z Bolgari in Turki
želimo, da ostanemo tudi po vojski v najtesnejšem stiku.
Nadaljevanje vojske
zavisi izključno le od enostranske uničevalne volje sovražnih voditeljev držav. Naši sovražniki zasledujejo na svoji okr«-vavijeni poli smotre, ki jih je mogoče uresničiti le na razvalinah sveta.
Končno opozarjam na besede našega
vladarja v njegovem odgovoru na mirovno noto svetega očeta s 1, avgusta 1917: »Stremimo po miru, ki osvobodi trpljenje narodov od jeze in maščevalnosti in ki naj jih skozi rodove obvaruje pred uporabo oborožene sile.	*
Boli z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. julija 1918. Uradno se razglaša: Na gorskih bojnih črtah jc topovski ogenj trajno živahen.
Načelnik generalnega štaba.
Bilka na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. julija 1918. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a.
Jugozahodno od Yperna jc po močni predpripravi s topovi sovražnik napadel in udri v neznatni širokosti v naše bojno ozemlje. Na obeh straneh Lyse cel dan boj s topovi. Proti večeru jc oživel boj tudi na drugi bojni črti.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno je bil boj živahen. Na posameznih mestih južno od St. Pierra-Aigle in ob Savieresu spopadi pehote.
Poročnik Loevvenhardt si je priboril svojo 35. zračno zmago.
pl. Ludendorff.
Nova nemška ofenziva pri Reimsu.
Berlin, 15. julija zvečer. Uradno: Jugozahodno in vzhodno od Reimsa smo
vdrli v dele francoskih postojank. * * *
Z novo nemško ofenzivo nadaljujejo Nemci svoje prekinjene opcracije pri Reimsu, od tam vodi pot k Marni, oziroma Parizu. Vojaški strokovnjaki so že pred meseci trdili, da se bo bila odločilna bitka na zahodnem bojišču ob reki Marni.
Sodba o položaju na francoski fronti.
Lugano, 15. julija. Pariški dopisnik ^Secola« piše: Nekaj dni sem pričakujejo v Franciji mirno in odločno novega nemškega napada, o katerem poročajo letalci, da je nanj vse pripravljeno. Vznemirja okolnost, ker Nemci toliko časa odlašajo z ofenzivo in svarijo, da pripravljajo najbrže kako novo, nezaslišano presenečenje v kakem bojnem odseku morebiti z napadom mnogoštevilnih naskakovalnih voz.
Jutri oh 12. uri se zaključi podpisovanje 8» vojnega posojila, Hit?, kdor še nI pod-:-:	pisal.	:-:
iz Rušile.
Vojni komisarijat boljševikov poroča, da so pregnali iz Jaroslava bele garde, ki beže čez Volgo, drugi pa pripravljajo usta-jo v Ribinskem. Na fronti ob Volgi so zasedle čete sovjetov Ovznan in Bugulmo. — Dalje poroča agentura, da je izdal sovjete vrhovni poveljnik ruske armade ob Volgi Muravjev, a ga armada, izvzemši male čete njegovih pristašev, ni podpirala, vsled česar je zbežal s svojimi ljudmi v Simbirsk, kjer je pozival na pohod proti Moskvi in napovedal Nemčiji vojsko. Drugi poveljnik Blagonravov, ki je prevzel vrhovno poveljstvo, je poslal vojake, da primejo Muravje-va, ki se je ustrelil, ko jih je zagledal. Armada je pa med temi dogodki operirala naprej, kakor da se ni nič zgodilo. — Agen-cc Havas poroča iz Pariza, da je sprejel 14. t. m. izvršilni odbor socialistične radikalne stranke Kerenskega, ki je izjavil, da je po njegovi sodbi Rusija še vedno v vojski z Nemčijo, Kerenskij je zahteval pomoči vseh narodov sporazuma Rusiji, ki naj ji pošiljajo malih čet in posebno streliva. Pa deželo rešijo, morajo hitro delati, ker bo čez 3 mesece morebiti že prepozno. — »Reuter« poroča, da bodo napadli Angleži Ruse z Murmanske obali, kjer pričakujejo novih angleških čet.
Bitčine deželnemu oiern.
+ Občina Sv. Križ pri Kostanjevici
je z ozirom na okrožnico deželnega odbora ponovno izjavila, da stoji neomajno na stališču deklaracije in da odklanja vsako drugo stališče ter da želi in prosi, naj se tudi deželni odbor pridruži majniški de-
Stev. 166.
klaraciji. Obenem je bil soglasno izvoljen za častnega občana presvetli g. knezoškof dr. Ant, Bon, Jeglič.
-f Občinski odbor v Strugah je v seji dne 14. julija 1918 vzel na znanje okrožnice deželnega odbora z dne 21. junija 1918, št. 7078, 3. julija 1918, št, 7079, ter 3, julija 1918, št. 7080, ter Ižjavlja, da neomajno vztraja na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, s povdarkom habsburško-lorenške dinastije ter odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katere-« koli strani. — Andrej Hočevar 1, r., župan. — Ivan Pugelj 1. r., Ignac Pugelj 1. r< svetovalca.
+ Občinski odbor na Polici pri Viš* nji gori je v seji dne 30, junija 1918 tzel vsebino okrožnice deželnega odbora z dne 19. junija t. 1. na znanje ter izjavlja, da neomajno vztraja na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba % dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. Občinski odbor hkrati želi in prosi, da se tudi deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi pridruži majniški deklaraciji. — Matej Vidic, župan.
-j- Občinski odbor v Medvodah je v
svoji seji 14. julija soglasno sklenil, da trdno vztraja na deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, za katero se je občinski odbor izrekel že ob novem letu. Občinski odbor želi, da bi vsak Jugoslovan podpisal to deklaracijo.
Politične novice,
-j- Za kulisami. Državni poslanec dr. Ivan Šušteršič se zadnji čas mudi stalno na Dunaju ter obnavlja stare zveze z vlado in išče novih. Ponovno je že prišel k ministrskemu predsedniku, s čigar pomočjo bi hotel zopet priti do političnega vpliva, ki ga je doma zaigral. Tudi preteklo soboto je obiskal pl. Seidlerja. Vzporedno s tem njegovim delom za kulisami deluje njegov list v domovini, kateri dopoveduje Jugoslovanskemu klubu, da morajo glasovati za provizorij in vojne kredite, tudi čc Seidler in njegov nemški kurz ostane. Tudi političnim otrokom je jasno, kakšne težavice ima dr. Šušteršič. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da bosta dr. Šušteršič in njegov edini oproda glasovala za Seidlerja in f tem izrazila svoje zadovoljstvo z nemškim kurzom, s preganjanji, rekvizicijami in drugimi Seidlerjevimi blagodari.
+ »Ali stoji tako?« Pod tem naslovom ponatiskuje »Karntner Tagblatt« dobesedno in s slastjo zadnjo podlo denunci-jacijo Šušteršič - Lampetovega okrožka v »Reichsposti« zoper »Slovenca« ter dostavlja: »Vsaka nadaljnja pripomba je odveč; radi tega nikoli kake energične zavrnitve zoper češko veleizdajo.« — »Slovenec« je to denuncijacijo že zavrnil. Zadnje Lampetove okrožnice so zbujale zlasti pri obmejnih Slovencih le bučen smeh. Stranka, ki je zapadla smešnosti, je obsodila sama sebe. Nad vse zlobne denunci-jacije po sovražnih nam nemških listih pa so naravnost nagnusne in pribit ostane nemški rek: »Der grofite Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Dcnunziantl«
-f Velenemci proti habsburški dinastiji. »Leipziger Neueste Nachrichten« so v Avstriji prepovedane, ker so napadle našo dinastijo in razširjale bajke o cesarici, Kakor poroča »Glos Narodu«, so razširili avstrijski nemški radikalci te gorostasne bajke kot ponatis iz vsenemškega lista »Leipziger Neueste Nachrichten« v tisočih in tisočih izvodih med ljudstvo v Avstriji. Lep donesek k povesti o veleizdajalcih,
+ Oče in sin. »N. W. Journal« poroča, da se nahaja sin znanega vsenemškega državnega poslanca Wolfa kot vojak v angleški armadi, v katere vrstah se bori proti Nemčiji. Ko bi bil Wolf Volk, bi bil že davno interniran, tako pa hodi še vedno svobodno po Avstriji in navdušuje sebe in druge za Hohenzollernce.
-f Tega ni povedal. Pretekli teden je imel znani nemški kričač Wichtel shod v Slovenski Bistrici. Na shodu je govoril o marsičem, a eno je pozabil povedati: da zasledujejo njegovega sina zaradi tatvine in — dezercije.
+ Krajevni odbor S. L. S. se je pred kratkim ustanovil v Preski pri Medvodah.
'+ Seidler hotel razpustiti zbornico. Večcrnik »Fremdenblatta« poroča 15. t. m.: Izvedeli smo, da je poklical ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler v soboto še med ministrskim svetom načelnike obeh zbornic državnega zbora na posvet, na katerem jim je nameraval naznaniti, da če ne dobi večine za svoj kabinet, bo razpustil državni zbor. Ker krona, kakor izvemo z zanesljive strani, v avdijenci po ministrskem svetu gospoda dr. pl. Seidlerja ni pooblastila, da sme ta korak storiti, ni preostalo ministrskemu predsedniku drugega, kakor da je v tako nenavadni obliki sklicani konferenci le izjavil, da je sklical konferenco le z namenom, da zadnjič apelira na poslanske stranke, naj se vrse razprave državnega zbora mirno.
'+ Nemci proti dr. Sieghartu. Poslanci Waldner, Teufel, Waber, Pantz in tovariši nameravajo v poslanski zbornici interpelirati zaradi početja tajnega svetnika dr. Rudolfa Sieghart, ki se je s svojim vplivom kot bivši uradnik ministrskega predsedstva in kapitalistično močjo in zvezami polastil lista »Neues Wiener Tag-blatt« in cele vrste drugih časnikov in zasnoval časniški trust, s pomočjo katerega zlorablja žurnalistiko za spletkarsko politiko in svoje osebne cilje. Njegovo početje je javnim interesom skrajno nevarno in škodljivo in javnost tega ne. more več mirno trpeti. Vlada naj ukrene potrebno, da se Sieghartovim spletkam napravi konec.
-j- Nemci. V odboru Zveze nemško-nacionalnih strank je poročal načelnik poslanec Waldner o pogajanjih s Poljaki in socialnimi demokrati za zagotovitev parlamentarnega dela in o pojasnilih vojnega ministra glede dogodkov na jugozapadni fronti. Nato so naznanili nujne interpelacije, ki jih bodo vložili člani zveze.
Slovanska srednja Evropa. Iz Prage poročajo 15. t. m.: Na zborovanju v Humpolcu je govoril poslanec Klofač o političnem položaju in izrazil veselje, da Cehi v zvezi z Jugoslovani stopajo v stik tudi s poljskim narodom. S tem se začenja reševati problem srednje Evrope ali boljše vzhodno srednje Evrope, vsekakor ne v zmislu vsenemštva. Pred 20 leti Čehom niti v sanjah ni padlo na um, misliti na to, kar je češko vprašanje danes. Češki narod je v svojih ciljih edin in tega dejstva ne morejo izpremeniti ne obljube ne grožnje.
4» Poslanec Hummer je »iz ozirov na svoje časnikarske dolžnosti« izstopil iz nemško-nacionalne stranke in Zveze.
-j- Državna stranka gosposke zbornice. Dunaj, 15. (K. u.) Korespondenca »Austria« poroča: Državna stranka gosposke zbornice je zborovala danes pod predsedstvom grofa Walterskirchna na ustanovni seji. Program stranke so soglasno sprejeli. Nova stranka izjavlja v svojem programu, da smatra za svojo glavno nalogo krepko pospeševanje vseh stremljenj, ki merijo na to, da avstrijska država vedno bolj razvija svoje kulturne, politične in gospodarske sile, da se pred vsem naravnost iz avstrijske misli uvede nova oblika ustavnih in upravnih naprav. Bistveno vsebuje posebno avstrijska državna misel, da množino enakopravnih, medsebojno neodvisnih narodnih plemen spoji v državno enoto, ki varuj plemena v svobodnem razvoju njih narodnih in kulturnih lastnosti, v drugih rečeh naj pa se združijo na uspešno skupno sodelovanje celoti v korist.
+ Poslanec Dobernig je tako obolel, da se boje zanj.
+ Ogrski ministri na Dunaju. Dunaj, 15. (K. u.) »Ungarische Post« poroča: Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, ki se je pripeljal danes z ministrom grofom Aladarjem Zichyjem na Dunaj, je obiskal pred vsem viteza pl, Seidlerja in je na to govoril dolgo časa z zunanjim ministrom grofom Burianom. Wekerle, Zichy in baron Szterenyi, ki se je pripeljal zvečer, bodo jutri spremljevali cesarja in cesarico, ki obiščeta Požun.
+ Hrvatski sabor. Zagreb, 15. julija. (K. u.) Sabor je soglasno sprejel v prvem branju novelo k vseučiliški postavi, s katero se organizira medicinska fakulteta.
Imunitetno vprašanje v hrvatskem saboru. Poslanec dr. Krnic je naznanil hrvatskemu saboru, da se krši njegova poslanska imuniteta. Disciplinarna oblast je namreč uvedla disciplinarno postopanje, ker je kot sodnik agitiral zase na shodih, neopravičeno izostajal iz urada in podavši ostavko zapustil službo, ne da bi čakal rešitve. Imunitetni odsek je vzel naznanilo v razpravo in sklenil, da se imuniteta ni kršila, obenem pa stavil predlog, naj vlada predloži nov zakon o nedotakljivosti poslancev. Sabor je v seji 13. t. m. odsekov predlog sprejel.
+ Nov socialistični tednik v Zagrebu. »Novine« poročajo: Po razkolu v vodstvu socialistične stranke je gosp. Vit. Korač izstopil iz uredništva »Pravde«, ki je prešlo v roke protivne struje, ki še danes ne ve, po kateri poti naj krene, ter koleba sedaj na to sedaj na drugo stran. Korač je ustanovil nov tednik pod naslovom »Novo društvo«, ki izide te dni. List bo zastopal idejo splošne narodne koncentracije ter bo stal na stališču sodelovanja z meščanskimi strankami. Korač ima za seboj ogromno večino socialistov,
+ Predavanje o dr. Kreku prepovedano. Dalmatinsko namestništvo je prepovedalo predavanje o dr. Kreku v Splitu.
4- Kandidati za poljski prestol. Berliner Tagblatt poroča, da prihajajo v poštev kot kandidati za poljski prestol sledeče osebe: 1. Pruski knez Avgust Viljem (toda preje bi moralo biti rešeno versko vprašanje), 2, nadvojvoda Karol Štefan, 3. knez Albreht Evgcnij, drugi sin virtenberškega kneza Albrehta, 4. knez Friderik Kristjan, drugi sin saškega kralja, 5. knez Ciril, drugi sin bulgarskega carja.
4- O Hcrflingovi izjavi pišejo pariški listi da sicer njegov govor ni bil senzičen, a dokazal je, da se politika Nemčije ni spremenila in da popolnoma soglaša vla-
da z vojnim vodstvom, Posebno se peča pariško časopisje s Hertlingovo izjavo, da je pripravljen v malem krogu razpravljati o miru. Listi pravijo, da ententa nc gre v Hertlingovo past, ker mu gre za to, da loči zaveznike. »Havas« izjavlja: Hertling jc povzročil edino nevarnost, da se morebiti dobe v ententi slabiči, ki bi se zavzemali za prenagljen mir. »Corriere della Sera«, o katerem se sodi, da objavlja inspi-rirana poročila, pravi, da je govoril Hertling dvorezno. Zavezniki se ne odtegnejo resnim mirovnim razgovorom, a Hertlin-gov govor dokazuje, da še ni prišel čas, ko bo mogoče govoriti o miru.
+ Pogreb grofa Mirbacha. Kolin, 15. (K. u.) Danes dopoldne so pokopali v Moskvi umorjenega nemškega poslanika grofa Mirbacha.
4- Italijansko-francosko pobratimstvo. Chiasso, 15. (K. u.) Povodom francoskega narodnega slavlja so prirejali v več italijanskih mestih pobratimske francosko - italijanske slavnosti.
Dnevne novice.
—	Medvode. Občinski cdbor' je v svoji seji dne 14. t. m, soglasno imenoval presvitlega knezoškofa dr. Antona B. Jegliča za častnega občana.
—	Zagorje na Krasu. Na današnji seji občinskega zastopa je bil na predlog župana prevzvišeni knezoškof dr. Ant, Bo-naventura Jeglič soglasno izvoljen za častnega občana občine Zagorje,
—	Umrl je 13. t. m, g. Leopold Ber-not, organist na Koroški Beli, star 60 let. Rajni je bil doma iz Stranj pri Kamniku. Skoraj 30 let je služil poprej po slovenskih župnijah na Koroškem. Naj v miru počiva!
—	Težko je obolel oče mestnega žup-nika, pisatelja F r. S. F i n ž g a r j a.
—	Odlikovanje. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil poročnik etp. bat. 201 Anton Pečlin, sedaj na dopustu v Dobu.
—	Padel je na italijanskem bojišču precej v začetku zadnje ofenzive enolet-nik Franc Z b a š n i k, dopolnivši 20. leto svoje starosti. Spadal je svoj čas med naj-marljivejše in najnadarjenejše učence prve državne gimnazije v Ljubljani. Imel je voljo in zmožnosti koristiti kdaj svojemu narodu, pa ni smelo biti!
—	Župana mučenca, Te dni sta se po štirih letih vrnila bivša dalmatinska mestna župana dr. M. Čingrija in dr. I. Krstel v Dubrovnik oziroma v Šibenik. Začetkom vojske so ju internirali in sta do amnestije prestajala vse veliko trpljenje političnih preganjavcev. Prebivalstvo* v Dubrovniku in Šibeniku je sprejelo svoja bivša načelnika z velikimi častmi. Sicer je oblast prepovedala vsake ovacije, a ljudstvo je našlo poti, da jc svojima narodnima muče-nikoma javno pokazalo svojo ljubezen in spoštovanje.
— Planina pri Vipavi. (R a z n o.) Od 20. aprila sem imamo novega dušnega pastirja v osebi znanega župnika-infanterista Janka Maierhofer s Koroškega, Ko jc do-šel na Planino, sta ga sprejela dva starodavna Planinca: dež in burja. Če pa vprašaš g. župnika, kako se mu na Planini godi, se vedno odreže smehljaje: boljše kot na fronti. — Aprovizacija nam je dala zabele eno kilo za pol leta in družino, po 54 K. Celovčani pa dobe isto množino mesečno in po 30 K. Olja pa smo dobili četrt litra na osebo in semester, po 13 K. — Prešiče moramo kupovati dva dni hoda daleč po 100 K za teden starosti. Vipavska dolina je vsled dveletnega neprestanega in obilnega nastanjenja vojaštva izmed cele Kranjske glede živil najbolj udarjena, Zato bi bilo pričakovati, da se bodo naši deželni očetje zanjo najbolj zanimali, pa rajši krpajo razne »resnice« in »novice«, kakor da bi bilo s temi jetičnimi lističi praznm želodcem kaj pomaganega Če bi v kaki nemški pokrajini ljudje tako gladovali, kakor v slovenski Notranjski, bi vpilo vse od Bclta do Adrijc. — Umrl nam je Ivan Marc, posestnik Novakovega mlina, po vsem Vipavskem znana oseba, vnet narodnjak in vzgled en družinski oče. Bil je tudi napreden gospodar, ki je vpeljal v svoja poslopja električno razsvetljavo. Ob pogrebu so darovali njegovi prijatelji precejšnjo vsoto za Krekov spomenik. Sploh se pri nas pobira neprenehoma za vse mogoče namene. Za naše invalide smo tekom vojne nahrali že stotne in stotine kron. In vendar od naših štirih invalidov v fari še noben ni ničesar dobil. Nabiramo tudi za kip Jezusovega Srca in soho sv. Antona.
volili za častnega občana. Za Šusteršič-Lampetove nervoznosti pa nimamo smisla. Io bi bilo lepo, da bi taki ljudje še ko-mandirali! Skrbe naj raji, da bo hirajoča Notranjska dobila kaj jesti. — Na Koroškem so se slovenske občine zavzele za deklaracijo, in deželni odbor jim ni poslal nobenega fermana v »imenu človeških in božjih postav«.
—	Les za vinograde. Uradno poročajo: Istrska deželna upravna komisija je zvedela, da se istrski vinogradniki pritožujejo, da oblasti na Kranjskem delajo zapreke izvažanju lesa za vinograde. Glasom odgovora, ki je dospel od c. in kr. sku» pine za dobavljanje drv soški armadi, ne obstoja prepoved za izvažanje tistih vrst lesa, ki se rabijo v vinogradništvu, torej je njihov izvoz prost.
—	Mesto Zagreb je štelo pred sto leti 7306 prebivalcev, danes pa šteje približno 100.000 duš,
—	Maksimalne cene za repo na Ogrskem so določene na 50 K 100 kg pri pro-ducentu, 65 K pri veletrgovcu in na 80 v 1 kg za konzumenta,
—	Novo paroplovno društvo pod naslovom »Liburnia« s sedežem v Malem Lošinju se je ustanovilo te dni,
—	Ogrski kapital v Srbiji. V Budimpešti se je osnovala del, družba za predelavo sadja in zelenjave pod naslovom »Drina«. Delniška glavnica znaša 1 milijon kron. Nasadi, ki jih bo družba izkoriščala, so v Mladencu v Srbiji.
—	Višja ženska trgovska šola v Ko-toru se bo z novim šolskim letom 1918-19 po štirih letih zopet otvorila,
_— Zrakoplov zračne pošte Dunaj-^ Budimpešta padel. V nedeljo popoldne je zrakoplov, ki je odletel popoldne ob 5. uri z Dunaja z zračno pošto proti Budimpešti, v bližini ogrskega obmejnega kraja padel. Oba častnika, nadporočnik Varga in poročnik Winger, sta ubita. Pošta je ostala nedotaknjena.
I. . Cerk vena ura pri nas počiva, orgle tudi. Organist, ženskega spola, se šc "či v beli Ljubljani. — Vreme, redni dež, škoduje že naši trti. — Proti zakotnim plesom neodraslih nastopamo strogo. Neki fant je z neprevidnim ravnanjem /. raketo vžgal neki skedenj, — Knezoškofa smo iz-
UubUanske novice.
lj Pomagajte ljudem, dokler je še čas! Gospoda ljubljanskega župana opozarjamo na sledečo okolnost s prošnjo, da odpomo-re. Tujski promet v Ljubljani je velikansk. Pri sedanji neurejeni aprovizaciji v Avstriji tvori Ljubljana važno vmesno trgovsko postajo, ker ljudje s Primorja kupujejo živil povsod in radi neugodnih železniških zvez čaka vlakov veliko ljudi, ki so ljudje, dasi so reveži: breme in posledica vojne šibe. Zdaj prenočujejo ti reveži kar pod milim nebom, ker prenočišč ni mogoče dobiti in jih je dosti med njimi, ki jih tudi plačati ne morejo. Poleti to že še gre, dasi človekoljuba boli srce, ker ljudje v resnici ne vedo, ko pridejo v Ljubljano, kam naj polože svojo glavo. Kaj bo pa pozimi? Ljudje bodo zopet polegali po kamnitih tleh malega poslopja našega glavnega kolodvora. Vemo, dolžna bi bila uprava južne železnice, da stori kaj za ljudi, ki čakajo vlakov, ampak tega storila ne bo. Vemo, da bi morala pomagati tudi deželna vlada in deželni odbor, a zopet dvomimo, če bosta kaj storila. Preostane le mestna občina, ki je v prvi vrsti poklicana, da skrbi za 'gostoljubni glas bele Ljubljane tudi nasproti slovanskim gostom z juga, dasi so reveži. Naj zato mesto zgradi v bližini kolodvora primerno lopo, četudi samo z lesenimi ležišči, da bodo ljudje vsaj pod streho. Ni treba misliti na velike reči, ampak nekaj se pa mora res storiti in četudi ne po postavi, je pa takorekoč samoobsebi umlji-vo, da skrbi za dober glas mesta v prvi vrsti občina, ki bi lahko za prenočevanje v taki leseni kolibi magari pobirala malo pristojbino. Kdor ne more graditi palače, se zadovolji tudi s kajžo!
lj Stradejoči otroci v Trstu in okoiici so se peljali včeraj popoldne s poštnim vlakom pod vodstvom gospoda vodja Va-lentiča na Hrvatsko. Odbor ljubljanskih dam pod vodstvom gospe \Vessner je otroke okrepčal na glavnem kolodvoru s kruhom in kuhanim sadjem. Nekateri otroci so vzbujali pretresljiv pogled skrajne iz-stradanosti. Otroci so bili za gostoljubnost in prijaznost iz srca hvaležni. Otrok je bilo približno 110, Na Hrvatskem ostanejo do konca vojske.
lj Včerajšnji dunajski jutranji brzovlak se je pripeljal v Ljubljano čez Sobotico— Gradec ob 5, uri popoldne, večerni dunajski civilni brzovlak pa ob pol 9. uri zvečer naravnost z Dunaja, ker so po neurju poškodovani železniški nasip pri Kahlenber-gu kmalu popravili.
lj Lurški romarji iz leta 1908. obhajajo v četrtek, dne 18. julija, desetletnico na Rožniku. Zjutraj ob 5. uri zbirališče pod Rožnikom pri kapelici, odkoder je procesija v cerkev, kjer bodo pete litanije in sv. maša z obhajilom. Med litanijami lurški odgovor in na koncu lurška pesem. Med mašo poje šentpeterski cerkveni zbor. — Vsi romarji, kar vas jc v Ljubljani, na dan! Tudi drugi sc udeležite mirovne pobožnosti.
Ij Demonstracije pred sodiščem. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je vršila obravnava proti 11 osebam, kj so se ude-
ležile ljubljanskih demonstracij 24. aprila, pobile nešteto oken in izložb ter izvršile tudi različne tatvine. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive in so dobili sledeče kazni: delavca Jožef Vclkavrh in Franc Me-ziovič po 3 mesece, knjigoveški učenec J. Orehovec in tovarniška delavka M. Žargi po 3V4 meseca, fotografski učenec Herm. Kocjan, tovarniška delavka Angela Zalar, delavka Ivana Trefalt, tovarniška delavka Marija Videnič in mesarski učenec Karel Muller po 2 meseca, železostrugar Jernej Žargi 6 tednov in ključavničarski učenec Indof 4 tedne težke ječe, poostrene vsakih 14 dni s trdim ležiščem. Več obravnav se je vršilo že prej, pri katerih so obtožsnc: prejeli občutne kazni, mnogo obravnav se bo še vršilo,
lj Christofov učni zavod priredi tek' movalno stenografsko brzopisje dne 17. julija 1918 slovensko in dne 18. julija 1918 nemško, vsakokrat ob.. 8. uri zjutraj na zavodu, Miklošičeva cesta št, 8, Ivoriščno poslopje, Brzina 200 zlogov v minuti. — Vstop vsakomur dovoljen.
š Smrtna kosa, V sana toriju Hansa v Gradcu je minuli petek umrla gospa Marija Bauman, veleposestnica v Št. Ilju v Slov. Goricah. Bila je blaga gospa, verna krščanska žena in velezavedna Slovenka. Ko so v Št, Ilju v Slov, Goricah nabirali podpise za deklaracijo, je poklicala k sebi vse dekle in viničarke, ter jim priporočila, naj podpišejo deklaracijo. Bolehaia je že dolgo in dasi so ji zdravniki že davno priporočili, naj gre v kak sanatorij, je vendar privolila, da so jo spravili v sanatorij Hansa v Gradec, A bilo je že prepozno; prišla je tja v četrtek, v petek pa je že iz-ročila Vsemogočnemu svojo blago dušo, Truplo blage pokojnice prepeljejo v Št. Ilj, kjer bo pogreb dne 16. julija ob 9. uri dopoldne. Pokojnica jc zapustila soproga in pet otrok, dve hčerki in tri sine. Sveti ji večna luč, a preostalim naše soželje.
š Prepovedan promet z nahrbtniki. C, kr. namestništvo v Gradcu je izdalo strogo naredbo proti prometu z nahrbtniki. Nakupovanje krompirja je do 27, julija sploh' prepovedano, od 27. julija dalje pa samo proti posebnim izkaznicam. Te dni so na železniških postajah že zaplenili veliko živil in povzročili mnogo joka. Ljudje pc mestih nimajo kaj jesti, sedaj pa jim pobirajo še tistih par krompirjev, ki so jih spro-sili pri prijateljih ali sorodnikih.
k Pogreba metropolitak, kneza in nadškofa dr. Balt. Kaltnerja v Solnogradu se je udeležila večja deputacija s Koroške, Knez in škof dr. Hefter je imel prisrčen nagrobni govor. Navzoči so bili deželni glavrr koroški pl. Aichelburg-Labija, stolni prošt Bittner, stolni župnik Martin Kovač, prelata Francki in Ecker itd. — »Mir« piše o pokojniku med drugim: Rajni metropolit je bil imenovan za krškega škofa v zelo težavnih časih. Nemški nacionalci so tedaj divjali in so menili, da imajo usodo Koroške za vso večnost v svojih rokah. Krščanski socialci, njihovi sedanji zavezniki, so bili tedaj potlačeni, brez moči. Dr. Kaltner je imel težavno stališče, Pritiskali so nanj na vseh koncih in krajih in se mu hinavsko prilizovali, in še
imel o Slo-seveda na-
preden je prišel v Celovec, vencih vse polno informacij, pačnih, Z vsakdanjimi obrabljenimi nemškimi puhlicami so ga nadlegovali; tako na primer da mu ni treba znali slovenski in če bi se naučil, da bi ga nihče ne raz-' umel. Dr. Kaltner ni bil samo učen mož, ampak tudi izredno bistroumen politik, Kmalu je opazil, da bi pot, na katero bi ga bili radi spravili nemški nacionalci, ne bila pogubna samo za Slovence, ampak tucli za Cerkev na Koroškem. V visoki starosti sc siccr ni nauči! slovenščine in zato žal ni mogel osebno oznanjati Slovencem božje besede, poč pa se je potrudil, da je! pri vizitacijah v slovenskih krajih pri sprejemih nagovarjal naše ljudstvo v slovenskem jeziku. Prišel je enkrat tudi v našo sredo, k občnemu zboru - Slov. krščansko-socialnc zveze za Koroško«, in z našimi verniki in pohitel na Brezje k Materi božji in na zadnji katoliški shod v Ljubljani. Pod njegovim pastirovanjem smo Slovenci na pritisk nemške duhovščine izgubili eno kerarsko mesto pri stolnem kapitlju in sc jc tedaj začel razdor med slovensko in nemško duhovščino, ki so ga razmere med vojsko le še poglobile, ne po krivdi slovenske duhovščine,
k Razno. Konsumno društvo v Št. Štefanu ob Žili je sklenilo likvidacijo, ki se zdaj izvede. — V Celovcu so ukradli go-stalničarju v Glinski ulici iz hleva kobilo, vredno 7000 kron, — »K. T.« poroča, da pride v Zilsko dolino kader 35. pešpolka iz Plzna. List se vsled tega močno vznemirja, češ da sta dve tretjini moštva Čehi in da 7jn? biti del iz Rusije došlih vojakov navdahnjenih z boljševifikimi idejami. Pozivajo svojega poslanca, da naj ali sploh za-hrani nastanitev voiaštva ali vsai doseže,
da pride tia kak nemški polk. Ko bi kai sličnega zahteva' kak slovenski list, — vse nemštvo bi bilo užaljono in patriotizem kar največ ogrožen! — Na postaji Spodnji Dravograd ie minuli teden vlak povozil ruskega ujetnika, ki se je z drugimi vračal v domovino. Bil na mestu mrtev.
k Umrl ic v Celovcu clne 10. julija Anton Lexer, vpok. c. kr. davčni upravitelj, star 66 let. — Isti dan jc umrl ravnotam 75letni Ferdo Teuber, oče mestnega zdravnika. — V Borovljah je s padcem težko ponesrečil -Mlclni delavec Gotfrid Sprcizcr. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer jc umrl.
Pro$i?eta.
pr Slovensko gledališče. Bivši član ruske opere v Rigi in Hrvatske narodne opere v Osjeku, baritonist Joško Zorman jc angažiran za prihodnjo sezono pri slovenskem gledališču.
pr Starim sotrudnikom »Zore«. Uredništvo se obrača do vreh starih sotrudni-kov in vseh enih, ki mislijo sodelovati s svetom in dejanjem pri glasilu našega katoliškega dijaštva, naj pripravijo svoje rokopise z aktualno vsebino do srede avgusta. Leposlovna priloga bo odprta samo prijateljem srednješolcem, zato naj tudi oni poiščejo med svojimi rokopisi najboljše. Tovariši, list bo tak, kakršnega si boste sami napisali! Dolžnost in čast naših vrst m življenjske zahteve našega pokreta nas nujno in neizbežno silijo, da posvetimo listu spet vso svojo skrb in ljubezen! Naslov uredništva se sporoči pravočasno. S starim pozdravom: »Bog in narod!« Uredništvo »Zore«.
Rprovia
a Kis za I. in II. uradniško skupino.
Stranke I. in li. uradniške skupine prejmejo kis v sredo, dne 17. t. m., popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina: cd 2. do pol 3. ure št. 1 do 100, od pol 3. do
3. ure št. 101 do 200, od 3. do pol 4. ure
št. 201 do 300, od pol 4. do 4. ure št. 301 do 400, od 4. do pol 5. ure št. 401 do konca. — II. uradniška skupina: od pol 5. do
5. ure št. 1 do 100, od 5. do pol 6. ure
št. 101 do konca, Stranke dobe za vsako osebo pol litra kisa, liter slane 1 K.
a Suho sadje za 1. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo suho sadje v sredo, dne 17. t. m., popoldne pri Muhleisnu na Dunajski ccsti. Določen jc ta-le red: I. uradniška skupina od 2. do pol 3. ure št. 1 do 100, od pol 3. do 3 ure št. 101 do 2C0, od 3. do pol 4. ure št. 201 do 300, od pol 4. do
4.	ure št. 301 do 400, od 4. do pol 5. ure št. 401 clo konca. — II. uradniška sku-' pina: od pol 5. do 5. ure št. 1 do 100, od
5.	do pol 6. ure št. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 * kg suhega sadja, kilogram stane 2 K.
a Suho sndjs za III. in IV. uradniško skupino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo sulio sadje v sredo, dne 17. t. m. dopoldne nri Muhleisnu na Dunajski ccsti. Določen je ta-le red: 111. uradniška skupina: cd 9. clo pol 10. št. 1 do 100, od pol 10. do 10. št. 101 do konca. IV. uradniška skupina: od 10. do pol 11. št. 1 do 100, od pol 11. do 11. št. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kg suhega sadja, kg stane 3 K.
a Suho sadje na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo suho sadje v četrtek, dne 18. t. m., dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red. od 8. do pol 9. št. 1 do 100, od pol 9. do 9. št. 101 do 200, od
9.	do pol 10. št. 201 do 300, od pol 10, do
10.	št. 301 do 400, od 10. do pol 11. št. 401 do 500, od pol 11. do 11. št. 501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kg, kg stane 3 K.
a Krompir na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo krompir v srčdo, dne 17. t. m., popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-lc red: od 2. do. 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št.201 do 400, od 4. do 5. št. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja, kg stane 50 vin.
a Krompir za I-, II., III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami L, I!.. III. in IV. uradniške skupine prejmejo krompir v četrtek, dne 18. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: I. uradniška skupina dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, cd 10. do 11. št. 321 do konca. II. uradniška skupina: popoldne od 2. do 3.
III. uradniška skupina od 3. do 4. IV. uradniška skupina od 4. do 5. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja, kg stane 50 vin.
a Goveje meso na zelene izkaznice B št. i do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1400 prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 17. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določer je tale red: od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. clo 5. št. 1201 do 1400.
a Premog na rumene izkaznice za štedilnik se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak odrezek štev, 7 se dobi 50 kg premoga, ki stana 2 K 75 vin. Na odrezek štev. 6 se premog ne sme več oddajali. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti odrezke v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko imajo še v zalogi premoga. — Premog se dobi: ' Ta	'.'•". r>krf»s a) pri g. Strupi-ju, Radeckega cesta: štev. 1 dne 22. iulija dopoldne, štev. 2 dne 22. julija popoldne, štev. 3 clne 23. julija dopoldne, štev. 4 dne 23. julija popoldne; b) pri g. Požlepu, Komcnske-ga ulica štev. 21: štev. 5 dne 22. julija dopoldne, štev. 6 dne 22, julija popoldne, štev. 7 dno 23. julija dopoldne, štev. 8 dne 23. julija popoldne. — Na izkaznice za II. okraj: a) pri g. Pleškotu, Hrenova ulica štev. 18: štev.
I	dne 22. julija dopoldne, štev. 2 dne 22. julija popoldne; b) pri g. Komarju, Krakovska ulica: štev. 3 clne 22. julija dopoldne, štev. 4 dne 22. julija popoldne, štev. 5 dne 23. julija dopoldne, štev. 6 dne 23. julija popoldne, št. 7 dne 24. julija dopoldne, štev. 8 dne 24. julija popoldne, štev. 9 dne 25. julija dopoldne, štev. 10 dne 25. julija popoldne, štev. 11 dne
26.	julija dopoldne, štev. 12 dne 26. julija popoldne, štev. 13 clne 27. julija dopoldne, štev. 14 dne 27. julija popoldne.
— Na izkaznice za III. okraj: pri g. Rihtarju, Trnovska ulica: štev. 1 dne 22. julija dopoldne, štev. 2 clne 22. julija popoldne, štev. 3 dne 23. julija dopoldne, štev, 4 dne 23. julija popoldne, štev. 5 dne 24. julija dopoldne, štev. 6 clne 24. julija popoldne, štev. 7 dne 25. julija dopoldne, štev. 8 dne 25. julija popoldne, štev. 9 dne 26. julija dopoldne, štev. 10 dne 26. julija popoldne, štev. 11 dne 27. julija dopoldne, štev. 12 dne 27. julija popoldne. -— Na izkaznice za IV. okraj: pri Unger-ju, Kranjska stavbna družba: štev. 1 dne 25. julija dopoldne, štev. 2 in 3 dne 25. julija popoldne, štev. 4 dne 26. julija dopoldne, štev. 5 in 6 dne 26. julija popoldne, štev. 7 dne
27.	julija dopoldne, štev. 8 in 9 dne 27. julija popoldne, štev. 10 dne 29. julija dopoldne, št.
II	in 12 dne 29. julija popoldne, štev. 13 do 19 dne 30. julija dopoldne. — Na izkaznice za V. okraj: a) pri g._ Uherju, Slomškova ulica: štev. 1 dne 22. julija dopoldne, štev. 2 dne
22. iulija popoldne, štev. 3 dne 23. julija dopoldne, štev. 4 dne 23. julija popoldne; b) pri g. Schifferju, Dovozna cesta: štev. 5 dne 22. julija dopoldne, štev. 6 dne 22. julija popoldne, štev. 7 dne 23. julija dopoldne, štev. 8 dne 23. julij a popoldne, štev. 9 in 10 dne 24. julija dopoldne, štev. 11 do 15 dne 24. julija popoldne. — Na izkaznice za V. okraj: a) pri g. Trdini, Slomškova ulica štev. 21: štev. 1 dne 22. julija dopoldne; štev. 2 dne 22. julija popoldne, štev. 3 dne 23. julija dopoldne, št. 4 dne 23. julija popoldne; bi pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica: štev. 5 dne 22. julija dopoldne, štev. 6 dne 22. julija popoldne, štev. 7 dne 23. iulija dopoldne, štev. 8 in 9 dne 23, julija popoldne. — Na izkaznice za VII. okraj: a) pri g. Tavčarju, Dunajska cesta: štev. 1 dne
22.	julija dopoldne, štev. 2 dne 22. julija popoldne, štev. 3 dne 23. julija dopoldne, b) pri g. Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico, št.
4	dne 22. julija dopoldne, štev. 5 dne 22. iulija popoldne, štev. 6 dne 23. julija dopoldne, štev. 7 in 8 dne 23. julija popoldne. — Na izkaznice za VIII. okraj: a) pri g. Zdravje, Aha-cljeva cesta: štev. 1 dne 22. julija dopoldne, štev. 2 dne 22. julija popoldne, štev. 3 dne
23.	julij a dopoldne; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica: štev. 4 dne 22. julija dopoldne, štev. 5 dne 22. julija popoldne, štev. 7 dne 23. julija dopoldne; c) pri g. Karblu, Selo št. 30: štev. 8 dne 22. julija dopoldne, štev. 9 dne 22. julija popoldne; d) pri g. Kugi, Zelena jama: štev. 10 in 11 dne 22. julija dopoldne, št. 12 dne 22. julija popoldne, štev. 13 dne 23. julija dopoldne. — 1 , izkaznice za IX. okraj: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica: štev. 1 dne 23. julija dopoldne, štev. 2 dne 23. julija popoldne, štev. 3 dne 24. julija dopoldne, štev. 4 clne 24. julija popoldne, štev. 5 dne 25. julija dopoldne. — Na izkaznico za X. okraj: pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba: štev. 1 clne 22. julija dopoldne, štev. 2 in 3 dne 22. julija popoldne, štev. 4 dne 23. julija dopoldne, štev,
5	in 6 dne 23. julija popoldne, štev. 7 dne 24, julija dopoldne, štev. 8 in 9 dne 24. julija popoldne.
r Prepoved točenja vpijančljivih pijač v Ameriških Združenih državah. »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka, da nameravajo v Združenih državah za čas vojske prepovedati točenje vpijančljivih pijač. Pivovarnam je vlada že naznanila, da ne dobe več kuriva, kakor le toliko, kar gs potrebujejo, da poizdelajo surovine, kar pomeni, da bodo morali v osmehi mesecih zapreti vse pivovarne.
^ Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani je darovala Deželnemu in go-spejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko znesek 300 K za vračujoče sc ujetnike. Znesek se je odposlal osrednjemi vodstvu na Dunaj. Za izdatno darilo najskre nejša zahvala.
(D
Ml
zatre čudovito naglo
ifeUlCf*
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila
naj se naslavljajo naravnost na i Lekarna »pr: upanju« : Hni) Apotheke »7ur Hofinung« • Gj
't.
t£ 'lit OB
m

ima v zalogi IVAN OGRIN, LAVERCA PRI LJUBLJANI.
VEČ DOBRIH
2410
fcroSaShlis p s
in B1P ESfen&B
/»roti tedenski phči sprejme takoj kroji>-iki mojster POTOČNIK, LJUBLJANA, GRADIŠČE. — Delo je stalno.
IŠČE SE PRIDNA
M M p
2439
* w% mm
katera je vajena živine ter poljskega dela. Plača po dogovoru. Ponudbe pod: »POŠTENOST« na upra- o »Slovcnca«.
'ffl
OsSuSais eraslčasfšf Isesaf M in {srasdfflrf&Jis pa pn-
Topniška opremna postaja armadnega višicga poveljstva v Ljubljani (topniška vojašnica] odda dne 19. julija 1918 večje število rezervnih konj poliedclccm in gozdarjem po poklicu v širšem območju Ljubljane za negotovo dobo.
Prosilci naj najkasneje 18. julija pred-ložc poveljstvu topniške opremne postaje v Ljubljani (topniška vojašnica) potrdilo c. kr. okrajnega glavarstva in občinskega predstojništva, iz katerega je razvidno, da je prosilcc res kmctovalcc ali gozdar po poklicu in ima na razpolago sredstva, da bo mogel vzdržavati in prehranjevati iz donosa gospodarstva zaprošeno število rezervnih konj.	2444
Poveljstvo c. in kr. topniške opremne postaje Ljubljana.
» f J ®
iil^lllls

ZAMENJA SE čista, bela
Naslov se poizve pri upravi Slovenca pod štev. 2447.

KUPI SE dobro ohranjen
JjS«,***rat ,t> «:.hm
iiif

m
il,
8—9 hektovvatov ali 1—1K konjskih za proizvajanje moči za razsvetljavo. — Ponudbe pod >Dinair.o« sprejema uprava »SLOVENCA«.
s stanovanjem tudi za družino SF. ODDA V NAJEM. Odda se s kovašk'm orodjem vred ali pa brez nje^a. Rcilcktanti naj se obrnejo na:	2448
FRANČIŠKO DOLINAR v Poljanah nad Škoijo Loko,
KUPIM
in plačam
fflSBE izmz&fc
do K 92"— za 1 kg
za
sfcirs

(izvzeti so umetni in vliti zampški) do K 50 — za 1 kg
za
55«! sssmnntica
(dolgi, naravni zatiEaki, ne urnelni iz-
" omnd
d de k)
K l'i0 7.a
za
slmi
do K V"
za
do K 15C
i kg
za 1 kg
in prevzamem vsako množino po povzetju m svoje stroške proti prejšnjemu naznanila in vposlalvi vzorca. Pismena, brzo-:nvnR- teleFcnska vprašanja se rešijo naj-iečneje in brez stroškov. — KUPIM
nmm \i ii is ili
- i in jih plačujem do K 14'— za 1 komad.
kiapnišegn
pri meni kupljene ŠIVALNE STROJE NAZAJ in plačujem po najvišji ceni. —
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
JOS. PETELINC,
tov. zaloga šivalnih strojev, 2255 LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP fr
:: TRGOVINA S PERILOM ::
v
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5 ostane cd 20. julija do 19. avgusta radi pomanjkanja blaga
: = s ZAPRTA. :=:
Ko £' 39 > fcfit/j? 9 Havličkovo nam, 32.
3396
PRODA SE
iS 2 vrtom
10 minut oddaljena od Bohinjskega ježeva, pripravna za restavracijo, vilo z 10 sobami. — Več se poizve pri županu na Bohinjski Bistrici.	2395
Iščem v najem
I <a w w
ali skedenj oziroma šupo. — Cenj. ponudbe prosim pod »Najem 2418« na upravo >: Slovenca«.
Kupim vsako množino pristnega
Ponudbe pod »čebela 2401« nn upravo »Slovenca«,
trsro&i pos&nmi«
13 let star, IŠČE SLUŽBE. Cenj. ponudbe na: FRANC GOLOB, LAPORJE PRI POLJČANAH, ŠTAJERSKO.	2450
= ~ptef«K
(n. pr. jerbasi vseh vrst),
mm
za zelenjavo in sadje, in razne druge
se dobijo pri
Kmetijski zadrugi, Račje, Staj.
in plačam za nove zamaške do K 95.—• v.a kilogram, slarc, zavrtane, a ne zdrobljene do K 55,— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, nc umetno blago, 1 K za komad, i;i za vreče K 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlalvi vzorca in aviso po povzetju.
L Ln^dskrc^es'
mesto s a nohup šn zamaSkov
Gradec, LeracS3ta5 15.
StiSMnfea Ztt seno ali slamo se kupi ali vzame v
_ Ponudle r.a upravo -Slovcn-1
ca« pod It »V. 2435.	'
Iinjsm.
GRADEC, Keplerstr.iBc 84. Tclelon -1102.
S.
3
(sirkove) po 8 kron, II. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proti povzetju kakor tudi riževe metle v vsaki množini
dobavlja tvrdka VACI.AVA FILIPA vdova, Jablonnč n.
Orlici.
(Schailcr) tudi vojni invalid, skrben in razumen v poljedelstvu, se	sprejme
takoj v stalno službo. — Izpraznjeno je tudi mesto za dobrega, zanesljivega
mamBR** S	m
S5
SE IŠČE za gospodično. Cenj. ponudbe sprejema upravništvo »SLOVENCA« pod »SOBA S PREHRANO. 2424.
Proda se več lepih hrvatskih trapolskih
v teži od 40 do 60 kilogramov. — Poizve se: Ljubljana, Poljanska cesta 55
Išče se za takoj dober
Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod »Mizarski pomočnik 2438« na upravo »Slovenca«.
i Vv V - •• V >/•.•.•• -. •<;

za prnnio perila. leborno peneče in prekaša vse doslej v prometa ee nahajajoče izdelko. 1 zavoj t. j. r> lip: K 12.—; 1 zavoj r. 10 kg K. 23.—, Preprodajalci dobo popust pri uaročbi celega zaboia	kosi. B»lo mineralno milo za čiS-
Čenje ro'v iu finejšega periln. 1 zavoj 32 kosov IC 14. Nadomestek za toaletno riilo v raznih barvab, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—;
roza barve. 1 zavoj U vel. kosov K 18___ Kaz-
pošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj so pošljo polovica zneska naprej. — Najmanj se
more naročiti on zavoj vsake vrsto. Izvozno poO.loto ?T. Jtoltor v Zagrebu St. 30, Petrinjnha ulica 3., XXI., telefon 23-87. 2SIS

Mi mlini za žilo (mlini za moko)
ki bi imel nadzirati tudi gozdna dela.
za obsipanje krompirja in koruze (Planet) in
-iHKK. Wn.V Iri.UJ	■»--	^
sc takoj kupi. — Ponudbe jc nasloviti na graščinsko upravo v Josipdolu, pošta Ribnica na Štajerskem.
Zasicipnikl sc išCcjo.
za drobljenje ln fino mletev vseh vrst 21ta. Enostavna, pn zelo trpežna izvršitev, skoro neporuSnl, z izmenja-joclmi ploSCaml lz tr-rV kovine. Cene brez podstavkn z znvoinl-nn: z zamahnlm kc-iesom v tezi okolu 12 kit 140 K, zroCIco •j tcil okoin 7 kg 120 K. OdpoSilja se 7. Dunaja proll pred-plnCllu zneskn 20 K, ostanek po povzetju. Dobe se takoj pri E.WolfsohD, Dunaj II., obermiillner-striBe št. 17.
ZA VSE DOKAZE ISKRENEGA SOČUTJA POVODOM KGUBE NAŠE LJUBE MATERE, ZA POKLONJENO KRASNO CVETJE TER ZA OBILO UDELEŽBO PRI POGREBU IZREKAMO NAŠO GLOBOKOČUTEČO, SRČNO ZAHVALO.
RODBIflH HfJEM^ERS.