59. številka. Ljubljana, v torek 11. marca XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dao »ve*>r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., zii četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 11. marca. Ker v Avstriji že dosti let ni navade, da bi se državni zbor vsako leto zaključil in potem zopet Blovesno odprl s cesarskim nagovorom, tedaj je tudi le v s h c ili šest let prilika dana, razvijati misli o občnem politi 'krni položaji v adresni debati. Zato pa se je ugnezd la navada, da stranke uporabljajo državni proračun, povedati svoje težnje in mnenje. Budgetna debata nadomeBtuje adreso. In bila je res vsako leto več ali menj viharna. A človek se vsemu privadi, ker sčasoma spozna, da so vse še tako ostre besede bob ob steno, dokler manjka potrebne sile, in da najduhovitejši govori uobene vlade ne spravijo iz ravnotežja, dokler ni pretekel njeni čas. C a meri se že tretje- ali Četrtokrat napenja, da bi svetu dokazal pogubljivost sedanje vladne sisteme in riše grofa Taaffeja, kot tistega nesrečnega državnika, kateri dela nevedoma Da propad Avstrije. Gar-neri bere svoje govore, in ker je nuož kratkoviden, in vsled telesne bromosti silno nervozen, dela on sam s svojimi govori nekak patologičen utis. Konča pa vselej s k»cim „šlagerjem", na katerega se menda že pol leta poprej pripravlja. „Uboga Avstrijalu klical je elegično leta 18S0, a letos je delal ko rajžo bebi in .svoji stranki, tolaživši jo z ne ravno novo frazo: „Naša je prihoda jost!" Danes je minister Pražak odgovoril na znano interpelacijo zastran izreka o češkem državnem pravu, češ, da je mislil le na državni osnovni zakon. Pri tej priliki je ostro zavrnil Carnerija, kateri je bil govoril o denuneijantstvu nuj sodniki, da tako za-sramovanje sodnijskega stanu bi se ne smelo slišati v nobenem parlamentu. Končuje izrekel je upanje, da bode ideja spravi;ivosti sčasoma povsod prodrla. (Smeh na levici.) Tistim nemškim poslancem pa, ki se ne dado oplašiti od sedanje zveze z večino, izreče zahvalo. Potem je besedo poprijel predestiniraui finančni minister Plener mlajši. Nobena budgetna številka mu ni po volji, povsod vidi slabo gospodarstvo, potrato, nikjer štedljivosti. Hudo kritikuje delovanje tiste štedilne komisije, od katere nikjer ni videti sledil. Očita, da se je v štirih letih sedanje vlade državni dolg pomnožil za 180 miljonov goldinarjev, aktivno premoženje pa za 17 miljonov goldiuarjev zmanjšalo. Koliko pa se je od tega zneska potro-šalo za zidanje novih železnic in druge produktivne namene, o tem molči g. Plener. Budgetni odsek je predložil resolucijo zarad slovenskih paralelk v Celji, Mariboru in Gorici Zastran Mariborskega učiteljišča še velja resolucija od 1. 1880, ki še do danes ni izpeljana. Generalna debata o proračuna se bode še le v sredo končala. Od večine bodo še govorili grof D*ieduszycki, Tonner, Gregr, Ozarkivič, dr. Katrein, dr. Matuš; od manjšine dr. Menger, Russ, Weithof, Reschauer itd. Pri čem smo. (Iz spodnjo Štajerske.) V zadnjej številki „Slovana" izraža v članku času primerno pisanem g. —p—p. svoje začudenje, kako da vidimo, da so le poslanci, katere so volili Štajerski Slovenci, izročili spomenico „slovenskega društva" grofu Taaffe-ju itd. s kratko rečeno, kako da se povsod le nekoliko jih trudi, namreč za Slovence na Štajerskem vrla trojica Vošnjak-Goedel-Raič, za one na Primorskem Nabergoj in Vitezič, da pa nikjer ne vidimo, da bi vsi slovenski poslanci postopali združeno, ter velik i;^liv, katerega bi lehko imeli, porabili v napredek slovenskega naroda. Kar se spomenice tiče, je sicer naravno, da jo je le omenjena trojica izročila, kajti „slovensko društvo" se |e v tej zadevi obrnilo samo do Vošnjaka-■Goedla-Rauča, vender pa so misli v „Slovanovem" članku popolnem utemeljene, in treba bo, da res načnemo, posebno ker do prihodnjih volitev ni več t^ko dolgo, povpraševati, pri čem da smo s svojimi poslanci, ter ogledati si nekoliko njihovo delovanje. Odbor „Slovenskega društva" v Mariboru obrnil se je, kakor vemo iz gotovega vira do vseli slovenskih poslancev z nujno prošnjo, naj skrbijo, da nastanejo mej nami in vlado „clara pacta", da poizvejo, je li vladi res volja tudi na spodnjem Štajerskem izvesti ravnopravnost, ter posebno na učiteljišči v Mariboru in na naših gimnazijah dati slovenščini iste borne pravice, katere je dala slo- i venščini na Kranjskem. Če ima vlada res voljo v tem oziru kaj storiti, naj tedaj poizvejo, kdaj d p bo to storila, in naj se ne dado še dalje s praznimi obljubami odpraviti. Ravno tako naj bo obrnejo do izvrševalnega odbora avtonomistične veČine, da se ta odločno jedenkrat potegne za uas. Po odgovoru, katerega jim da vlada, in po vedenju izvrševalnega odbora naj se potem ravna postopanje s 1 o-venskih poslancev. Jako je toraj iznenadilo vse, ko se je čitalo, da je zopet le naša trojica šla k ministru Conradu, ter vprašala, kaj je z učiteljiščem v Mariboru, kaj je s spodnje-štajerskimi gimnazijami. — Kako je to, da se jim noben drug slovenski poslanec ne pridruži? Ali bo res ostali slovenski poslanci nas zapustili? Ali se res vsa borba za našo narodnost, in obstanek našega naroda na spodnjem Štajerskem prepušča nam samim, in našim trem poslancem; ali je res ta naša narodna borba za ostali slovenski narod in za ostale slovenske poslance le zanimiva igra, katerej ploskajo ali sikajo, kakor Kimljansko ljudstvo gladijatorjem v areni? In kak je uspeh takega razdrobljenega postopanja? Budgetni odsek vsprejel je resolucijo o slovenskih paralelkah na gimnazijah na spodnjem Štajerskem in v Primorji; vsprejel jo je tudi državni zbor. Pa se li bodo tudi izvela? Ne! — Lansko leto se je minister Conrad norčeval iz nas, rekoč, da nas ne more resnimi smatrati. Letos našej trojici ni ničesar obljubil, ko je bila pri njem, in v budgetnem odseku rekel je, da se mora utrakvi-stični način poučevanja, ki je upeljan na srednjih šolah v Ljubljani, v Rudolfovem in v Kranji, še le izkazati, predno se bode vlada odločila, raztegniti ga na Celje in Maribor. Brezvestno (gewis-senlos) bi bilo, postopati brez prejšnjih skušenj ; z drugimi besedami, da bi seizvelabudgetnega odseka resolucija, o tem ni niti misliti, ker bi bilo „g ew iss en lo s". Mi ne moremo verjeti, da bi minister Conrad ravno tako — naravnost zaničljivo — govoril, da so se potegnili vsi sloveuski poslanci za nas. Čehi imajo svoj klub, Poljaki imajo svoj klub, v katerem i.e posvetujejo o potrebah naroda in dežel, kutere zastopajo Kar sklenejo tukaj, to pred- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Sukljeju.) (Dalje.) Ker se je ta odgovor že tako preveč raztegnil, zavrnili bodemo le nekaj najbolj robatih očitanj iz Šukljevega modrovanju in kričanja v tržaški »Edinosti" št. 14, 15, 16 in 17. Njegovo samoh^alisanje njegovo poudarjanje neizmerne njegove učenosti zdi se mi tako nečimerno, da je podlistkarju pač ni treba pobijati in zavračati z najmanjšo besedo. Razsodni čitatelji so že davno pravo pogodili. V ^Edinosti" št. 15 v 4. predelu mi zabavlja zaradi kamnotiskauih dopisovalnic. Z urednikom „Slov. Naroda" sva v četrtek 21. svečana govorila o tem očitanji v „Edinosti" od 20. svečana in gosp. urednik mi lahko spriča, da sem mu pri istej priliki pokazal cel kup takih kamnotiskanih dopisoval-nic. Kup listov „Politische Correspoudenz", „Buda-pester Correspondenz", prusjaške „ProvinziaNCor-respondeuz" in „Italienische Nacbrichtenu. Vsi ti listi so pristriženi in izstriženi, kajti podlistkar jih je dobil od jeduega glavnih urednikov nekega nemškega lista. Od istega sem dobil tudi dva lista „Correspoudance uuiverselle" in jeden list ogerske „Mugyar Hirado". Urednik mi tudi lahko spriča, da je na vseh rečenih listih bila cena zaznamovana. Po tem potu, po mnogoletnem prijatelji, souredniku precej velikega in veljavnega nemškega časopisa sem bil prišel do dotičnih podatkov v „Slovenskem Narodu". Le zloben človek more brez najmanjšega povoda sumničiti moje besede, ter jih za laži pro-javljati. V tem slučaji se pač lahko reče Šuklju: „Wie der schelm ist, so denkl er--Ker sem rečenim kamnotiskanim dopisoval nieam pristavil ceno, je to Sukljeju „Barnumov humbug". Strahovito neslana nezmisel! Prej govorim, kako drage so tak€ dopisovalnice, da jih posamičniki in društva ne morejo naročati. Potem navedem ceno. Kak humbug je to? In ko bi ta cena bila tudi povzeta iz „Preis-verzeichnissa" — - . Kdo izmej Slovencev je prej poznal visoko ceno takim listom? Smelo rečem, da je nikdo ni poznal, — in najbrže tudi učeni prof. Šuklje ne. Druge posledice lahko prepuščam razsodnemu čitatelju. Čudno, da učeni profesor ni podlistkarju očital da je oni podlistek, ki ravDO obravnuje politično de- lovanje prof. strokovnjuka iu politika Š i kija, kar po besedah prepisal iz njegovega ljubega Rankea (Zur Kritik der neueren Geschichtsclirb.)! A o tem spregovorim še konci podlistka z g. profesorjem. K zaznamovani premetenosti belgijskega rainisterstva bi danes imel povedati prav nov slučaj iz sedanjega leta. Pruska novinarska pisarna je jednega svojega pisarja napravila, da je začetkom sedanjega leta jel izdajati preradikalni list, ki bi bil imel ua limanice lovili Berolinske radikalce. A ni še bilo minulo 14 ti u i, že so ga radikalci zasačili in ga kot izdajico proglusili. Morebiti bode tudi naša slavna deželna vlada s časom kaj tacega poskusila! Vsaj se bodo naši nezavisni časnikarji sedaj vedeli varovati vseh takih spletk. Morebiti se g. prof. Šuklje tudi zato jezi nad podlistkarjem, ker je o njemu toli neugodnem čaBU razkril delovanje in pisarenje kupljenih in podkupljenih časnikarjev in urednikov uradnih listov. A to kaže največo nehvaležnost. Morebiti bo ravno moji podlistki v merodajoem krogu sprožili misel, ustanoviti slovenski uradni list. Zato pravim, da jeptof, Šuklje nehvaležen podlistkarju — in vender bode sedaj on užival koristne posledice tega koraka. Iz: teh besed pa naj ue izvija, — kot je to storil na /// Propad slamanje. Dan za dnevom pričakoval sem zaman poročita, katero bi javljalo propad nafte domače obrtali« — slamanje. Nihče ni dosedaj povzdignil glasu, da bi označil in razmotraval stanje ljudstva, katero ra-pirinn propada v teku zadnjih desetih let v okolici Ljubljanskoj za Savo, v Kamniškem in deloma Kranjskem okraji od leta do leta. Brez upa, Čitati o tej stvari položaj omenjenega obrta, prisiljen sem tedaj sam seči pb okornem peresu, ne Čakaje spret-nejega pisatelja. Samosvest si, da tu ne gre za lepo doneče perijode, da tudi prosti stavki nekoliko obelodanijo tužen položaj ljudstva, ki se peča s pletenjem kit in šivanjem slamnikov, namenil sem si nekoliko o tej resni stvari spregovoriti. Bila je v resnici zlata doba za to pred 20 leti. Tovarn ni bilo še nikjer; posamični delavci prodajali so blago po jako visokej ceni v južne kraje in na vzhodu se je prodalo mnogo v Rumu-nijo, Ogerako, Srbijo i h južno Rusijo. Srednji delavec prislužil si je na dan lahko po jeden goldinar in zraven opravil še lahko svoja domača dela. Uzrok temu blagostanju bil je povod, da se je jako mnogo zakonov sklenilo na proste roke, ker vsaki si je lahko i o ko zastužd, da je svojo družino brez vse skrbi pn-skrbeI in lahko preživil. Toda „tempora mutant ur1', in stvar se je žalibog, prehitro zasukala in obrtnija prej tako cvetoča, pokazala je prerano svojo senčno stran. Utaborili so se Tirolci v Domžalah in Mengšu, tovarne lezle so kakor gobe po deževnem vremenu iz zemlje in sledila je ona nesrečna prikazen: blagostanje podjetnika se je jako povzdignilo; ono delavca v istem razmerji palo. Nikomur se ni niti sanjalo, da bi ti mirni in pošteni Tirolci našo domačo obrt do propada doveli. Od začetka kupovali so blago po visokej ceni, a kmalu se je nakupičilo preveč blaga, ker donašali so ga odslej le njim od vseh strani j, in cena je padala vedno bolj. Zadnjih deset let je pa že cena kit I in slamnikov tako grozno nizka, da se je še čuditi, i da ljudstvo, posebno ono brez imetja, še životari. Je-li vredno plačilo delavca, ako zasluži po 8 do 10 ( krajcarjev, delaje od 7. ure zjutraj do polunoči na j dan? Mnogo je družin, katere nemajo druzega dohodka, katere se morajo s pletenjem kit vsak dan I sproti služiti svoj košček kruha. Gorje mu, če ga i nemila bolezen vrže na posteljo! Tu je revščina ' doma, tu sem naj pridejo oni, katerim je Še neznano, kaj se pravi kruh s solzami jesti! V svoji bedi in revi pridejo ti nesrečneži do prepričanja, oziraje se v temni noči proti jasnemu nebu, da tamkaj gori neso zvezde, temuč le solze, katere je stvarnik takrat pretakal, ko je ustvaril človeka, spomnivši se tuge in žalosti, katero bode moral ta na svetu prebiti. Ako je zdrav, strada in trpi pomanjkanje, če je pa bolan, si želi smrti, rešiteljice iz te solzne doline v boljšo deželo. Tak in nič drugačen je položaj teh sirot, ne imajoč druzega, nego zdrave roke in kopico lačnih otrok. Prisiljeni so, lotiti se slaina-rije, da sebe in svojo družino prežive, a le ne vprašajte jih, kako! Vprašal bode morebiti č. čitatelj, koliko je pa tacih, ki se žive* jedino le od slamanje? Ako vzamemo v poštev vas s 30 hišami, računamo lahko, da jih spada v kategorijo preje ome- njenih gotovo 5 ali 8 hiš. Poznan pa vasi, v katerih jih je izvestno dobra polovica, kateri zjutraj ne vedo, kaj da bodo čez dao dobili, da zadoste lačnemu želodcu. Vse drugače je' življenje grunta rje*. Ta dela. kolikor se mu ljubi, in vsak krajcar, zastaživši ga Čez dan, je vedno bolje, kakor da bi brez dela pohajkoval okoli hiše. Zato ne vidimo tudi jednega gruntarja, da bi ms imet po zimi kite ali slamnika v roci in drtal pokrio v flbč. Za te ljudi j« to v resnici prava dobrota, ker s tem si vender lahko zasluži nekoliko krajcarjev na dan in zraven še odganja dolgočasno zimo, dokler ga ne klice gorko solnce na polje k svojemu pravemu poklicu. O teh se ve, da ni govora in tudi ne namen tem vrstam. Nikdo pa mi ne more Očitati, da stvar pretiravam, oziraje se na stanje gori omenjenih revežev. Kdo se bo potem še čudil, da taki ne more več ljubiti Bvoje domovine tako gorko, kakor vsega obilo imajoč posestnik. Sila in potreba tirala je zopet 6 fantov in deklet v daljno Ameriko is Domžal, z upom, tamkaj si jeden goldlriar da dan prislužiti, katerega jim domovina ni mogla dati. Bridka je bila ločitev teh delavcev in delavk od svojih drazih ali nubi bene, ibi patria" misleč, tolažili so se toliko, da jim ni srce počilo vsled silne žalosti. Delali bodo tamkaj v tovarni za slamnike tirolskega podjetnika, kateri ima v Ameriki svojo filijalo. Socijalno vprašanje trka tudi tu na duri bogatina, kakor pri delavskem stanu v mestih, samo v veliko večjej meri. Semkaj naj pridejo oni zastopniki „ljudske stranke" in pristaši znanih komunistov in rovarjev, in videli bodo, da so oni, ako bo pridni in štedljivi, gospod ie v pravem pomenu besede, proti tem parijam človeške družbe. Ali ljudstvo naše trpi mirno in potrpežljivo, upajoč vedno, da se bo vender stvar v kratkem na bolje obrnila, žal, da ta zaželjeni Čas Še ni tu in ga tudi tako kmalu ni pričakovati. Morebiti, da bodo te male in skromne vrstice dale dru-zemu 8pretnejemu strokovnjaku povod, tudi o rej reči malo besed izpregovoriti. G- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. marca. Pri budgetnej debati državnega zbora je včeraj tudi minister Pražak poprijel besedo. Povod temu bile so nekatere opazke poslanca Car-neri-ja o znanej i/javi Pražakovej pri jezikovnej debati o češkem pravu. Minister je včeraj poudarjal, da je mislil s tem le pravice Češke, katere so zagotovljene v državnih osnovnih zakonih, ter je samo protestoval proti administrativnoj delitvi Češke. Nadalje so govorili še včeraj Plener, Poljak grof D/.ieduszycki in Menger. Konci predložil je finančni minister zakonski načrt o pogodbi s štajerskim deželnim fondom radi tako imenovane invasijske terjatve (odškodovanja). V Berolinu izhajajoča „Post8 prinesla je neko pismo z Dunaja, v katerem se izraža misel, da bode najnovejša spremen* v vuanji politiki imela upliv na notranjo avstrijsko politiko. Dozdaj je Avstrija bila prisiljena Diti Slovanom prijazna, da odstrani kake eventualitete, ko bi se zaplela v vojsko z Rusijo A zdaj pa ni nobenih uzrokov več v vnanji politiki, radi katerih bi se vlada morala ozirati na slovanske želje. Iz tega sklepa dopisnik, da se bodo sedaj stranke v Avstriji kmalu osno- ložijb kot terjatev vseh zastopnikov čeških, oziroma poljskih izvrševalnemu odboru desne stranke in vladi, ter terjajo, da se ozira na njo. Naši poslanci nemajo svojega kluba. Pristopili so kluba Hohenvvartovemu, katerega veČina ni slovenska. Mi nemarno nič proti temu klubu; mi ne zahtevamo, da naši poslanci izstopijo, ter si ustanovijo n. pr. združeni z Dalmatinci poseben klub. Ali ker bo v Hohenvvartovem klubu ne morejo posvetovati o naših narodnih težnjah, bi človek pričakoval, da se bodo slovenski poslanci shajali v posebnih shodili, kjer bi se posvetovali o skupnem postopanji v narodnih zadevah, ter si napravili nekak črteč, po kojenu bi se ravnali, da dosežejo našemu narodu vsaj nekaj drobtinic ravnopravnosti. Svoje sklepe potem kot terjatve vseh slovenskih poslancev predložijo Hohenvvartovemu klubu, kateri jih naj zastopa pri izvrše val nem odboru desne stranke in pri vladi. O takih shodih slovenskih poslancev ne čujemo nič. Samo jedenkrat čitalo se je, da so se sldvenski poslanci zbrali k posebnemu posvetovanju; bilo je to takrat, ko so začeli preganjati slovenski jezik iz sodišč Kaj delajo torej slovenski poslanci? Vedno neso zborovanja; vsi poslanci slovenski neso v odsekih, in vsi odseki ne zborujejo ob istem času. Kaj torej počenjajo naši poslanci v tem času? Ali mi slijo, da so velikei nalogi, katero so vsprejeli od slovenskega naroda, že zadostili, če prihajajo v zbornico, ter us tajajo, kedur ustajajo drugi, in obsede, kedar obsedijo ostali? Slovenski narod ne more se zadovoljiti, če njegovi zastopniki mamelukujejo bodi si večini, bodi si vladi. Ali ni brezvestno, če naši poslanci mirno poslušajo, da ae jim reče: „bilo bi brezvestno se ozirati na vate terjatve, ter h vesti ravnopravnost?" — Ali zahtevamo svoje pravice, ali beračimo milosti? Tako ugodaega stanja slovenski poslanci v državnem zboru ne bodo imeli nikdar več. Sedaj odločujejo; oui držijo vlado, in držijo večino. Naj torej to svojo važnost tudi cenijo! Će bode v novem državnem zboru imela avtonomna stranka večino, bode ta večina tako velika, da ostane večina tudi brez nas. Če pa bode avtonomna stranka v manjšini, potem pa tako vemo, kaj nas čaka. Za nas je torej ta Gletna doba državnega zbora velika, osodepolna! Pretekla je že skoraj; za koiiko pa smo se mi pomaknili naprej? Bojimo se, da bode se slovenski narod nekdaj s tugo spominjal teh 6 let, češ: „bil je velik, važen čas, ali zastopniki moji so bili mali; neso razumeli iasa, in neso razumeli svoje naloge, ali nalogi pa neso bili kos !u Pravijo, vsak narod ima zastopnike, kakeršne zasluži. Naš narod skazal se je tako žilavega, prestal je toliko hudega, kar je, postal je iz svoje moči. Tak narod zaslugi gotovo d o b r e zastopnike ! In če se je jedenkrat zmotil, ter si ni izbral dobrih zastopnikov, bode to svojo pomoto gotovo pri prvej priložnosti popravil, ter bolje izbiral in izbral zastopnike, kakeršne zasluži. I. D. par nu*.itili svoje kritike, — da bi bil podlistkar nasproten najmlajšemu in najcenejšemu dnevniku. Nikakor ne, celo veselim se ga, ne ravno zaradi osobe urednikove, — ampak zato, ker je slavna vlada z nova oficijalno priznala, da Kranjska je slovenska dežela. Gospoda kritika kot uredniku temu najnovejšemu listu pa le milujem. Naroden poslanec in zavisen urednik omenjenega dnevnika se nikdar ne bodeta ujemala ; mej njima je večje nasprotje, kot mej dnevom in nočjo! Vse posledice naj si razvije učeni profesor sam. In g. prof. Šuklje se je že nekoliko privadil svojemu poslu. Kar je včeraj zagovarjal in v zvezde koval, danes že apodkopuje in pobija — prav tako, kot delajo vsi najeti časnikarji v novinarskih uradih in zunaj njih. To najočitnejše spričuje članek : „Clam-MartiuiČev predlog", katerega je prof..Šuklje v „Sl. Narodu" bil prijavil 31. julija 1883; pet mesecev pozneje pa isti prof. Šuklje v mestnem zboru in celo v „Novičnem.'1 Oglasniku (!) zavrača in pobija ista načela. To je moža stanovitno prepričanje, da se Bogu smili! Oj ljuba uezavisnost, kje si doma? Pri narodnem poslanci in strokovnjaku Šuklji gotovo ne! Najbrže sse Šuklje tudi jezi nad podlistki, ker bodo Slovenci po njih kur muavuost lahko kazali na Šuklja, kako daleč in kako globoko zabrede časnikar, ki mora par ordre du mufti kako stvar danes pobijati, jutri pa isto stvar zagovarjati. Dalje opomni podlistkar učenega profesorja Šuklja na ona dva svoja podlistka, ki iz poštenega časopisja zavračata vse vohunstvo in ovaduštvo. Sedaj ste podlistke hoteli vsiliti temu, sedaj onemu, — vse le zato, da bi jednega ali druzega ložje ova-jali. To je ostudna navada, ki bi je nikdar ne bil pričakoval pri olikauem človeku. Strast vas toliko slepi, da brez vseh dokazov mahate sedaj po tem, sedaj po onem. Kako se hočete pred svetom zaradi takih napadov opravičiti ? Qui se non noscat, vicini jurgia poscat pravi neka stara prislovica. Zato ste toliko ugajali „Edinosti" v Trstu, ki pri vsakem njej neugodnem dopisu v slovenskih časopisih voha istega in vedno le istega dopisnika. A ta blažena „Edinost" neče vedeti, da nje razmere in nje delovanje poznamo časnikarji in nečasuikarji v Ljubljani, večinoma jednako dobro, kot naši rojaki tam v Trstu in Gorici. Odveč bi bilo, danes ozirati se na vse to, kar je „Edinost" nakvasila v obrambi nad črto. Slabo vest pa mora imeti blažena „Edinost", da vsako uevšečno in zbadljivo besedo obrača na se, če prav več stvarij ni bilo vanjo na- menjenih. Na zbor jej je bilo! Zato je tako po policijsko vohala, kateri trije kovači v Ljubljani, v Trstu in v Gorici so skovali podlistke v „Slov. Narodu". Pozneje je opustila to zares premeteno misel, ter je urivala po navodu prof. Šuklja le jednemu možu vse podlistke. Po njem tedaj, postala jej je bila glavna parola, ter je brez vsega pomisleka mahala okrog sebe. Moj prijatelj H., vrnivši Be zadnjič iz Trsta, pravil mi je, da to slepo, strastno in nepod-prto udriha nje nikakor ni vznemirjalo ravnodušja tako krivično napadanega moža. Le resnica v ofii kolje, laži in obrekovanja pa se sama obsojujejo. Značaj en in pošten mož pa se ne zmeni za tako klevetanje. Integer vitao scelerisqne purus Non eget Maori jaculis nec arcu Nec venenatis gravida sagittis FuBce, pharetra in na drugem mestu pravi isti Horacij: Justum et tenacem propositi virum Non civium ardor prava jubentium Nou vultus inBtantis tvrani Mente rjuatit Bolida Si fraetus iulabetur orbia luipavidum ferient ruinae. (Dalje prih.) vate po političnih načelih. — Koliko je v tem resnice, se ne ve, a to vemo, da Taaffejeva vlada nam Slovanom ni bila nikdar preveč prijazna, naj jo je tudi silila vnanja politika. Ako se pa hoče popolnem Slovanom po robu postaviti, tedaj je njeno stalo podkopano, kajti samo konservativni Nemci jo ne morejo vzdržati, liberalni jo pa hoteli ne bodo. Vnanje države. Kakor poroča nek telegram iz Petrograda, je višji prokuror ruske svete sinode, tajni sovetuik Pobedonošev neki nevarno zbolel. — „Standardu" se brzojavlja iz Petrograda, da je ruska vlada sklenila formalno prisvojiti si vsa ozemlja do Anu-Darje (Okausa), tako, da bode ta reka dela'.a rusko mejo. — V maji bodo neki v Moskvi in Petrogradu velike slovesnosti, kajti teda) bode carjevič naslednik polnoletnm proglašen. Po časnikih s« sedaj mnogo govori, da bi vse države skupno začele zasledovuti anarhiste, „ Mo -akovskija Vjedomosti" pravijo, da je zato sedaj čas jako ugoden, ko je celo Anglija, ki jo včasih dajala pribežališče vsem političnim zločincem, prj4l|eaa obrniti se na druge države. Kreuzzeitung se poroča iz Dunaja, da so poročila o tem sicer prezgodnja, a vendar je mogoče, da se kaj ukrene. Celo Švica bi neki ne odrekla pomoči drugim državam, kadar bo ftlo proti anarhistom, vsaj tako se da sklepati iž najnovejših izjav švicarskih časnikov in iz tega, daje nedavno tudi tam več anarhistov dejanih v /.upor. Auilnega prava proti drugim političnim zločincem si pa Švicarji ne bodo dali omejiti. Monarhistične stranke v 1'ranci |i so se nenavadno začele gibati. Vlada že primišljuje, kake naredbe bi storila proti orleanistom, ako bode potreba, pred vsem se pa noče dobro poučiti o organizaciji in delovanji mouarhistov. Radikalni or^an aIntransigeantu ve povedati, .da ima orleanizem posebno ttčrno blagajnice" v Parizu, iz katere hočejo podkupiti poslauce iu senatorje. Princi mislijo, da imajo že sedaj 380 glasov v obeh zbornicah: 200 v senatu, 180 v zbornici poslancev. Ker ima kongres 860 članov morajo orleanisti pridobiti še 50 glasov, da imajo večino. Pa tudi anarhistični skrivni in javni shodi se jako množe. Prav kakor bi se pripravljajo za kako ustajo. Vlada se pa za nje, kaj malo zmeni, ravno kakor bi bile to prazne šale. — Operacije proti Bac-Niuhu so se začele v soboto z daljnim prodiranjem generala Millota in Negriera. Danes bosta prišla oba generala pred Bac Ninh. Kdaj da bode naskok na to mesto, se še ne ve. Nemški državni kancelar še neki ne pride kmalu v Berolin. V četrtek pride zakon o zavarovanjih delalcev proti nezgodam v prvem branji na vrsto, drugi teden pa zakon proti socijalistom. Ako državni zbor ne bo botei podaljšati tega zakona, bode se razpustil. Odločitev je zavisna od katoliškega centruma, in tedaj gre za to, toliko je pripravljena vlada odjenjati v cerkvenem vprašanji. — Bismarckov organ „Norddeutshe Al^emeine Zeitung" hudo napada novo nemško svobodomiselno stranko, in jej očita, da je protimonarhistična, da s svojim programom hoče le slepiti narod, da ne bi spoznal njenih nakan. Se ve da Bismarcku bi bilo najljubše, da bi vse stranke podpirale njegovo politiko. Kdor se le upa njemu ugovarjati, proglasi ga takoj njemu udano časopisje za sovražnika države in monarhije ter Bog ve zakaj še vse. Res lepa je blažena nemška svoboda, po katerej nekateri tako koprne. Kakor se v „Times" poroča iz Carigrada, je v četrtek lord Dufleriu izročil turskej vladi noto lorda Granvilla o egiptovskej krizi, v katerej angleška vlada obeta spoštovati souveranitetue pravice sultanove. — Govori se o nekaterih spremembah v turškem kabinetu. Edhem paša bode neki pred prihodom avstrijskega cesarjeviča namesto bolehnega Aarifi paše prevzel ministerstvo vnanjih zadev. Minister notranjih z»dev bode v tem slučaji najbrž Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VIII. Poglavje. Pir. (Dalje.) Maljuta je molčal in bil je vedno bolj bled. Car je nevoljen opazil neprijazne odnošaje mej Maljuto in svojim sinom. Da bi premenil razgovor, obrnil se je k Vjazemskemu. — Afanasij — rekel je on pol laskavo in pol zasmehljivo, — ali bodeš še dolgo žaloval! Jaz že ne poznam več mojega vrlega opričnika. Nazadnje te bode še umorila ljubezen — ta ljuta kačalj — Vjazemski ni opričnik, — opomnil je carjevič. — On vzdihuje, kakor lepa devica. Ti, oče, veš kaj, ukazi mu obleči sarafan, ter obriti mu brado, kakor Dedki Basmanovu, ali mu pa ukazi peti z goslimi. Gosli bi se njemu bolje podajale, kakor sablja! — Carjevič ! — zakričal je Vjazemski, — ko bi te bilo tudi petkrat več in bi ti ne bil carjev sin, poklical bi te k reki Moskvi na Trojični trg, in merila bi se, in sam Bog bi razsodil, komu gre nositi sabljo, komu igrati na gosli. prejšnji naučni minister Mu nit paša, ki je neki jako učen in veldc prijatelj Nemcev. iifrlptovnkl minister notranjih zadev Sabet, podal je svoto demisijo, ker se je spri z generalnim tajnikom, ministerstva, notranjih /.adev, El Hordom Llovdom. Nubar paša bode prevzel začasno vodstvo ministerstva notranjih zadev, v istini bode je pa vodil generalni t«jnik Eliflord Lloyd. — V Suakim je prišla jedna ruska vojna ladia, jedna špsnjsk* ae pa ge pričakuj«. — General Gordon je brzo javil, da ne more oteti garnizij na Belem in Modrem Ndu, ako se mu ne pošlje vojakov. Dopisi. 7L Notranjskega 9. marca. [Izv. dopis.] (V zadevi davkov.) V jedno mer se naši ljudje pritožujejo, da so davki krivično razdeljeni, da tisti, ki ima malo, plačuje ravno toliko davka, kakor tisti, ki ima veliko itd. Vidi se prikazen, ali, malo-kateri jej pogleda na dno, skoraj nobeden davkovec pa ni tako pravičen ali srčan, da bi skušal odstraniti vire, ki prouzročujejo davka krivično u mero. V mislih imam zlasti naše prodajalce po deželi in manjše obrtnike na kmetih. Zadnji branjevec v vasi mora od svoje beračijo plačevati skoraj toliko dohodarine, kakor trgovec, ki na leto proda več centov, nego branjevec funtov. In čevljarčku je umerjen tisti davek, kakeršui ima bogati maliuar. Vsled tega pa roke sklepamo nad glavo in prečuditi se ne moremo tej krivici, vladaj oče j mej nami! Ali vsako leto se sproti lahko prepričamo, kje ima v davkih neprimera svoj koren, vsako leto vidimo na lastne oči, kako se ravna! Kakor namreč znano, vsako leto razdelijo se pole, v katere ima davkovec napovedati, koliko ima na leto dohodka, ali pa je to dopovedati davkovskemu nadzorniku, ki lepega dne davkovce zavoljo dohodarine zbere vkup, kakor to že drugače biti ne more, v gostilno. Po letnih dohodkih umeri se dohodarino, tako zakon govori, in po pameti! Ali mi ljudje smo slabotne stvari, in slabost je naša, da davkov ne plačujemo radi. Zato pa pravimo, da imamo dohodkov le pičlo mero! Tako pa delajo v prvej vr8ti bogati trgovci, imoviti ljudje, ki svoj letni dohodek do čuda nizko cenijo in bolj ponižujejo, nego rokodelec, ki je za deuar leto in dan pravi kapucinec. In ker se to le prerado dogaja, da namreč davkovci svoje znano in gotovo lepe dohodke s kar moči najmanjšim številom „v fasijiu zaznamujejo in tako tajijo, zato dohodarina ne more biti kolikor moči jednakomerno in pravično odmerjena, zato dohodarina državi toliko ne nese, kolikor si obeta od nje in bi rad vedno stiskani finančni minister imel, ki je potem prisiljen, revežu, ubo-žnemu sodržavljanu položiti davek v vsako zrno soli, v vsako kapljo petrolja! Marsikateri krojač mora plačevati več od dohodarine, nego nekatera velika trgovina, in ponekod ie največja prodajalnica najniže obdavkovana. Tako je po naših vaseh, a drugodi tudi ni boljše, če ni vestniših ljudij! Sicer se iz davkovcev odbere nekoliko mož, ki pregledajo „fa-sijske" liste ah presodijo ustne izpovedbe glede letnega dohodka, ali vsi ue poznajo vseh kupčijskih ali obrtnih razmer, in če se komu izpovedba sovaščana kaže še tako smešna iu neosnovana, ueče je izdati, ni popravljati: ker sosed se naslanja na soseda, revščina na bogastvo! Tako pa mali obrtuik plača dohodarine toliko, kolikor je mora, veliki obrtnik pa, — Afanasij! — rekel je strogo car. — Ne pozabi, s kom govoriš? — Kaj, milostljivi gospod Ivan Vasiljevič, — odgovoril je predrzno Vjazemski, — če sem kaj zakrivil zoper tebe, ukazi mi odsekati glavo, a carje-viču ne pustim zaničevati me! — Ne, — rekel je s smehljajočim glasom Ivan Vasiljevič, kateri je radi poguma odpuščal predrznost Vjazemskemu, — prezgodaj je sekati, Afanasiju glavo! On naj še služi v carskej službi. Hočem ti rajaj povedati neko pravljico, katero mi je pripovedoval prošlo noč slepi Filjka! „V slavnem Rostovu, v lepem mestu živel je dobri junak Aleša Popovič. Neka mlada kneginja, imena se več ne spominjam, priljubila se mu je bolj, kakor življenje. Samo ona je bila že poročena s starim Tugarinom Zmijevičem; in kakor se je tudi trudil Aleša Popovič, vender je odbila ona vse njegove prošnje. — Ne ljubim tebe, dobri fante; ljubim samo moža mojega, ljubeznivega starega Zrai-jeviča. — Dobro, rekel je Aleša, te bodem že prisilil, da bodeš tudi mene ljubila, golobičica! — In vzel je seboj dvanajst hlapcev, in sicer najboljših, ulomil je v Zmijevičevo hišo in odpeljal mlado ženo. kolikor se njemu prav zdi, k večjemu „ta spoznanje* več, nego pritlična sosedova branjenja. Za kolikor moči istovrstno umeVo davkov bilo bi koristno, da ima v presojujočem odboru vsaka kupčija, vsako rokodelstvo svojega moža, a prekoristno bi pa bilo, če bi se znatne dohodke izraževalo vestno z znatnimi števili! Toliko vsem tistim, ki se neprimerne] razdelitvi dohodarine prečuditi ne morejo! Domače stvari. — (Gosp. S Gregorčič) se v kratkem zopet oglasi s svojimi divnimi poezijami. Gospod Bamberg prevzel je založništvo, ter bode baje izdal naj pred prvi pomnoženi zvezek, potem pa še drugi zvezek. Gotovo bode vsakdo vesel te vesti, ker je na našem liričnem polji, izimši proizvode v nZvoimJ in „Kresu" zavladala nekaka prečudna suša. — (Imenovanje.) Gosp. dr. Lurraiično poročiio. 1'apirua renta ... . . 79 glA, 75 Srebrna renta .... .... 80 r 85 Zlata rotita ... . . . . 101 , 80 5"/0 marčna renta.........95 . 20 A.kcije narodne, banke ..... 844 „ — Kreditno akcii°/0..... 88 „ 60 f>' „ štajerske zemljišč, od. oz. obfht. . . 104 „50 „ Dunava re*. srečke 5" „ . . 100 gld. 116 , 50 Zeinlj. obč. avstr. 4«/,°', zlati zast. listi . 120 „ 75 Prior, oolisr. Elizahstiiie zapad, železnice 106 . 65 1'rrir. ohlitr. Ferdinandovo sev. železnice J05 , 25 Kreditne srečke......100 * Id. 173 , 75 , Rudolfove srečke .... 10 „ 20 , 50 Akije anglo avstr. banke . . 120 „ 116 '„ 50 Trammway-dru*t. velj. 170 gld. a. v. 233 , 75 V „Narodnej Tiskarni" se dobiva: Časnikarstvo is naši časniki. Spisal * - „ Stat nominis nmbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več. Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se je dro. pl. Reu-den.n posrečilo napraviti n katerej se po vsej pravlel trditi sme, da zadostuje svojemu namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Isu-mitel) JHinci is not n v yspeh. Cena loiieloi til1_8) Josip Vodnik v Spodnjej Šiški. Računski sklep „Notranjske posojilnice v Posto j ini", registrovane zadruge z omejenim poroštvom, za prvo upravno leto 1883. ->-^(»»r^-- Denarni promet. gld. i k«*, Str ©čiri: Društveni deleži, 60 po 100 gld. j 6000 Opravilni deleži, 63 „ 10 , ,: 630 Pristopnina ali donesek v re- servnl fond . .... I 84 Naloženi denar pri drugih zavodih se vzdigne . . . . i 3250 Upravne doklade . .... 431 Hranilne ti klade......I 7779 Izposojila zadruge pri drugih zavodih........j 9422 Obresti od posojil..... 762i 16 Vrnena posojila...... 10461 — 07 ■:1HH20 o-J Inventar ........ Posojila društvenikom . , . Na predplačane posojila vrneno obresti........ Vrnena izposojila drugim zavodom ......M . Plačane obresti od izposojil I/.plačane hranilno uklade . . Izplačane obresti za nje . . . Upravni stroški ...... Naloženi denar pri drugih zavodih ......... Gotovine 31. decembra 1883 . gld. kr. 301 23750 6422 110 3162 6 468 3985 612 60 HHH'A) 02 Ekoiilo asg-ii.be in i<-K;i. Debet: j gld. kr. Ored.it: gld. kr. Izplačane obresti za hranilne Kapitalizovane obresti hranilnih Za 1.1884 naprej plačane obresti ! Obresti za izposojila zadruge . | Uradni stroški...... j Čisti dobiček....... 6 72 225 110 468 1160 92 21 74 Prejete obresti ...... Za upravne stroške .... Za izposojila zadruge za 1. 1884 naprej plačane obresti. . . 762 1» 431 30 16 95 59 48 29 99 ___ 1 TJ 11 1H 1 1214 18 I 5i l;i ii< -;i . -A-lstl-v-eu gld. kr. Inventar........ 30r 79 Posojila društvenikom . . . 23750; 50 Zaostale obresti...... 15) 95 Gotovine dne 31. decembra 1883 1 612 60 Društveni deleži, 60 po 100 gld. Opravilni deleži, 63 „ 10 „ Pristopnina ali donesek v re- servni fond....... Plačane obresti od izposojil zadruge ......... Hranilne uloge ....... Kapitalizovane obresti Naprej plačane obresti za 1. 1884 Izposojila zadruge..... Čisti dobiček....... gld, 6000 630 84 110 7779 72 225 9422 3(10 24684 kr. 07 84 V ros toj i ■>■, dne 24. februvarja 1884. (162-1) Peter Kraigher m. p., Dr. Ivan Pitamic m. p., Josip Lavrenčič m. p., kontrolor. blagajnik. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli: S. * i nndzorMtvo : Anton Globočnik m. p. Dr. Jurij Sterbenc m. p. l/.dateli in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 'm__