TRGOVSKI UST Časopis jeo trgovino, industrijo is* oS^rt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX.___________________Telefon št. 552. LJUBLJANA, 5. avgusta 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 90. na bremena in za kreditne potrebščine nezaposlenih industrij. Če odštejemo prodajo inozemskih naložb, ki jih je že vojska zelo deci-mirala, je bil edini vir, ki je mogel dati ta ogromna sredstva, pomnožite v kapitala potom varčevanja. To pomnoži te v cenijo na približno 1^)0 milijonov funtov na leto. Če vzamemo dve tretjini te vsote kot maksimum prihranitvene možnosti angleškega narodnega gospodarstva v tekočem letu, se izlušči dejstvo, da še ohranjena hranilna moč angleškega ljudstva v najboljšem slučaju komaj zadostuje, da izenači številčno že znane izgube, povzročene po štrajku. Zato razumemo, da so londonski vodilni finančni krogi izjavili podjetni jekleni in plovbni tvrdki Whitey Furness, da se ne more izpolniti ameriški prodajni pogoj za izročitev akcij družbe White Star (takojšnje plačilo vse nakupne vsote v znesku 7V1> milj. funtov); dalje razumemo, zakaj London ni mogel izpolniti Caillaux-ovega upanja za dobavo zadostnih sredstev, da se stabilizira frank pri 160. Razumemo tudi, da dobijo Nemci za svoja brezpogojno varna posojila na Angleškem dosti interesentov. JUGOSLOVANSKA NARODNA BANKA. Razvoj* glavnih postojank v bilanci ; Narodne banke v prvem preteklem pol- , letju ni bil tako ugoden kakor v odnos- j nem lanskem polletju. Stanje 1. janu- j a rja in 30. junija je bilo sledeče: Obtok j bankovcev 6063 milijonov dinarjev in ' 5494 milijonov, zaloga deviz 366 in 323 ; milijonov, menice in lombardi ,1371 in | 1266 milijonov, žiroračun 367 in 40o mi-lijonov. Zaloga deviz je od 1. 1. do 30. 6. nazadovala za 200 milijonov dinarjev. SPORAZUM GLEDE SOLUNSKE (ONE IN ŽELEZNICE. Po zanesljivih poročilih iz Beograda potekajo pogajanja z grško vlado ugodno. Dosežen je že v glavnih obrisih po-polen sporazum glede solunske železnice in naše cone v Solunu. Naša vlada je priznala popolno grško suverenost nad solunsko železnico, grška vlada pa nam je priznala posebnega jugoslovenskega komisarja, ki bo nadziral naš promet s svobodno jugoslovensko, cono v Solunu. Eventuelne spore med grško upravo solunske železnice in jugoslovenskim komisarjem bo reševal komisar Društva narodovi Grška vlada je priznala naši državi nadalje pravico pošiljanja plombiranih vagonov, ki bodo smeli vozili med svobodno solunsko cono in našim teritorijem. Ta dogovor sloni v glavnem na pogajanjih, ki sta jih uvedla meseca marca jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič in grški zunanji minister Rufos v Ženevi. VPELJAVA ZLATEGA FRANKA V BELGIJI. Po zadnjem padcu francoskega franka je dala belgijska vlada navodila, naj se vpeljava zlatega franka v Belgiji kolikor mogoče pospeši. Zaenkrat bodo vporabili zlati frank samo v plačilnem prometu z inozemstvom, dočim bo ostal doma še zmeraj papirnati frank v obtoku. Sedaj se posvetujejo v Londonu Morganovi zastopniki in angleška visoka financa o stabilizaciji belgijskega franka potom valutnega kredita. Merodajni krogi so trdno prepričani, da se bo belgijski frank kmalu odtrgal od francoskega. ITALIJANSKI KAPITAL — NA POLJSKEM. Večkrat že smo povedali, kako se italijanski kapital vsepovsod širi, kako italijanska ekspanzivnost narašča. Pravili smo, kako se je začel ta kapital udeleževati tudi v ruski petrolejski industriji, dalje v Rumuniji Albaniji itd. Danes pa beremo, da se vršijo pogajanja med italijanskimi finančniki in med poljsko petrolejsko industrijo o udeležbi italijanskega kapitala na izkoriščanju petrolejskih vrelcev. Italijanski kapital bo v najbližjem času nakupil akcije poljskih petrolejskih podjetij in bo sodeloval v njih obratu. Italijanska komisija je odšla na Poljsko, da se na licu mesta pouči o položaju poljske petrolejske industrije. Pogajanja se bodo menda končala s trdno pogodbo o dobavi poljskega petroleja za italijansko industrijo. ITALIJANSKE TRGOVSKE DRUŽBE V PRVI POLOVICI 1926. V 1. semestru 1926 je nastalo v Italiji 1000 trgovskih družb z akcijsko glavnico 814,037.000 lir. 850 družb je glavnico zvišalo za 2.615,716.000 lir. Skupne nove investicije so znašale torej že v 1. semestru 3.429,753.000 lir. Nasprotno je pa 321 družb likvidiralo, v glavnični Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. Zveza gostilničarskih zadrug v Celju je imela pod vodstvom načelnika g. Bernardija odborovo sejo, katere se je udeležilo lepo število delegatov 24 včlanjenih zadrug. Seji je prisostvoval tudi zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnar. Izčrpno, pregledno in jako zanimivo poročilo o delovanju in akcijah Zveze ter o stanovskem glasilu Gostilničarskem listu« je podal zvezin tajnik g. Komar. Iz poročila je razvidno, da je postalo delovanje zveze v zadnjem času izredno živahno in kljub mnogim oviram in težkočam tudi uspešno, za kar gre zasluga v glavnem uprav delavnosti in požrtvovalnosti sedanjih zvezi-nih funkcijonarjev. Zveza je izvedla važne akcije, tako radi podeljevanje osebnih in točilnih pravic neupravičenim, radi odpiranja in zapiranja raznih točilnic, radi odprave prepovedi točenja žganih alkoholnih pijač ob nedeljah, radi trošarine, radi interpretacije in izpreniembe gostilniških obrtnih predpisov, v taksnih in davčnih stvareh itd. Zveza je v najožjih stikih z Zbornico za trgovino, obrt in industrijo-v Ljubljani. Zastopnik zbornice g. dr. Pretnar je podal poročilo o predlogih zbornice za izdelavo novega modernega gostilničarskega zakona, ki naj b* kot sestavni del obrtnega zakona tvoril zdravo podlago za razvoj in povzdigo gostilničarskega stanu in tujskega prometa. Predlogi zbornice so se z malimi dodatki soglasno odobrili ter se izrazila zbornici topla zahvala in priznanje za njeno delovanje v korist go-stilničarstva. G. Bernardi je poročal o težkočah pri izpopolnjevanju zvezine stanovske organizacije. Debate k posameznim točkam dnevnega reda so bile jako živahne. Na predlog g. Žnudrla iz Maribora se sklene prirediti na jesen prijateljski izlet gostilničarjev v Jeruzalem v Slovenskih goricah. vrednosti 368,592.000 lir, 172 jih je kapital zmanjšalo /.a 522,489.000 lir; raz-kapitalizacija znaša torej 891,081.000 lir. Netto ostane torej za investicije v prvem polletju 1926 — brez novih provinc — 2.538,672.000 lir. Denarna stiska Anglije. Denarno stisko Anglije označajo la-le dejstva: polletni izkaz peterih angleških velebank, prenehanje v pogajanjih o zopetnem nakupu prvotno angleške in sedaj ameriške akcijske večine družbe White Line in pa drastična izjava Baldvinova, da je angleški državni zaklad od posledic generalnega in rudarskega štraj-ka tako težko zadet, da angleška država nikakor ne more dati znatne podpore za končanje premogovnega štrajka. Od 'leta 1921 naprej se angleško narodno premoženje nič več ne rentira. Produkcijski aparat v Veliki Britaniji dela z negativno bilanco, ki je prikrita z dohodki iz naložb in naprav v inozemstvu in v kolonijah. Angleška plovba kot celota — blagovni in poštnopotniški promet skupaj — prav tako komaj krije stroške, vsekakor ne stroškov in potrebnih odpisov. Posledica je prehitra zastarelost ladij. V ta kratko orisani položaj je premogovni štrajk takole posegel: primanjkljaj dohodkov iz izvoza premoga za eno četrtletje vključno ladijsko vozarino 25 milijonov funtov, dvig podpiranja brezposelnih 8 milijonov kmtov, prirastek ubožne obremenitve občin 30 milijonov funtov, zmanjšana prodaja drugega izvoznega blaga (poleg premoga) 30 milijonov funtov. Na strani dohodkov je treba ob enaki potrebi uvoza živil in ob ne prevelikem nazadovanju uvoza živil zaznamovati minus 35 milijonov funtov. Pride zraven še 38 milijonov večjii.h 'izdatkov iz ijavnih sredstev, skupaj torej nekaj nad 70 milijonov funtov. Zastarajoče predelovalne industrije in premogovna industrija so v istem času porabile nad 25 milijonov funtov bančnih sredstev v obliki k on to-korentnih predujmov. Ti predujmi služijo samo za io, da ohranijo rudnike in ohromela podjetja, da dajo plačo nastaivljencem in da plačajo tekoče in hipotečne obresti. Dočim je torej angleško narodno gospodarstvo po rudarskem štrajku v mesecih maj, junij in julij imelo 35 do 40 milijonov funtov manj dohodkov, so se morale iz zmanjšanih narodovih dohodkov dobiti vsote v znesku nad 60 milijonov funtov več za javna preskrboval- LISTEK. Naša zunanja trgovina in trgovinska politika v zvezi z interesi našega pomorstva. (Nadaljevanje.) Drugače je v pogledu takozvane »svobodne cone« v naših lukah. Pridobitni krogi brezizjemno zahtevajo, da se ustanovijo v naših lukah tkzv. »punto fran-co«. Brez njih si ni mogoče niti misliti pravega razvoja izvozne in uvozne trgovine. Vse olajšave, ki bi jih naša carinska oblast dovoljevala v carinskem postopku z namenom, da olajša uvoz in iaivoz, so samo nadomestek, in treba je že v naprej povdariti, zelo drag nadomestek za to ustanovo, ker carinska skladišča in iztovorišča, svobodna skladišča, privatna carinska skladišča in druge ustanove te vrste, razmetane po luki, otežujejo carinsko nadzorstvo in zahtevajo celo armado carinskih uradnikov in stražnikov. Pa to niso samo fiskalni razlogi, ki navajajo k »svobodnim conam«, temveč so one tudi trgovske potrebe prve vrste. Naša izvozna in uvozna trgovina se je dosedaj razvijala na ta način, da je kupec ali prodajalec iz inozemstva iskal najprej kupca ali prodajalca v naši državi in je bilo šele potem, ko je bil posel sklenjen, blago poslano, pa tudi to iz mesta produkcije v namembni kraj. Dubrovnik, Split in Sušak se v takih razmerah niso mogli smatrati za luke v onem smislu, v katerem se rabi ta naziv n. pr. za Trst, Genovo in Marsej, temveč so bili bolj prehodne točke na naši obali. Najboljši dokaz, da se trgovina tako ne more razvijati, nudi dejstvo, da se dela na to, ustvariti v Braili center naše žitne trgovine. Moralo bi se — pravijo strokovnjaki — organizirati močno izvozni-sko društvo, ki bi moralo imeti v Braili na razpolago velike količine žita in za njih prodajo stopiti v neposredno zvezo z deželami, ki žito potrebujejo, in se tako izogniti posredovanju Trsta, Dunaja in trgovcev na ustju Donave. Delo na tem, da se oprostimo od tujega posredovanja je tako prirodno in potrebno, da bo brezdvomno uspelo, vendar se nam zdi pogrešilo iskati osamosvojitev preko tujih luk, če imamo lastne. Naše bla- go, vskladiščeno v Braili, bo sicer naše, ali vedno na tujem ozemlju, kar pomeni, da bo njegova usoda enaka usodi žita, ki se kopiči sedaj iz Madjarske in Ru-munije na ustje Donave, samo s to razliko, da bo naša organizacija, najsi bo še tako močna, vedno 'slabša od domače romunske organizacije, za katero stoja državna oblast, mesta in vse domače javne trgovske ustanove, trgovsko-obrtne zbornice, borze itd. in pa javno mnenje dežele. Zato bi bilo treba to, kar mislijo nekateri napraviti v Braili, napraviti v naših lukah. Sicer bo težko preprečiti, da se izvaža naše žito preko ustja Donave; vendar ako je madžarski vladi pred vojno uspelo, da je vsaj del žita in njegovih izdelkov usmerila na Reko, bi mogli tudi mi to doseči s primerno tarifno politiko, ali je potrebno za to, da so naše luke urejene in da se v vsaki otvori »punto francoc. Kar velja za žito in moko, velja tudi za druge naše izvozne predmete. Nepri-rodno je, siliti inozemca, da obiskuje naše mline, žage, tovarne in borze ter kupuje blago, često v majhnih količinah, ko imamo svoje luke, v katere smemo stovoriti naše blago, da tu čaka kupca. To predvsem prihaja v poštev pri kal- kulaciji cen in poleg tega otežuje samo dobavo, ker čw se blago prodaja na mestu'produkcije, ne pa skladiščeno v luki, mora kupec računati na zamudo kakih deset dni, da blago prispe v luko. Ne-poznavajoč naše razjmere, se v obče izogiblje poslov, kjer bi moral prevzeti katerikoli liziko. Številna vprašanja na to zbornico iz daljnjih krajev dokazujejo, da išče tuji kupec trgovca, ki mu bo blago dobavil, najirajše v sami luki. Potrebno je zato, in do tega bo slejkoprej prišlo, kakor je prišlo v lukah drugih držav, da zgradijo naši izvozniki v naših lukah skladišča in ustvarijo svoja zastopstva. Tuje izkušnje kažejo tudi, da se taka skladišča gradijo in poslujejo najrajše v tkzv. »punto francoc. Sicer bi moral trgovec imeti eno skladišče za blago namenjeno izvozu, za katero plača izvozno carino ali trošarino, drugo pa . za blago namenjeno za notranji promet. Razen tega more on v »punto f ranico« brez nevarnosti za državne dajatve opravljati vse manipulacijske posle, potrebne za izvoz blaga, ki se mu brez posebnega carinskega nadzorstva ne bi mogli dovoliti v javnem ali zasebnem carinskem skladišču. (Dalje sledi.) Povišanje železniških tarif. Opozarjali smo naše čitatelje opeto-vano, da stopi s 1. septembrom t 1. povišana železniška tarifa v veljavo. Pri začetnih sto kilometrih znaša povišanje po načrtu, tki ga je izdelalo ministrstvo saobračaja in ki ga je odobrila vlada, povprečno 8%, ter pada nato pri 200 km na 6% do 1%, pri 300 km na povprečno 5% in pri 600 km pa na povprečno 3 %. V informacijo poslovnih krogov prinašamo v naslednjem izvleček tarifnih postavk na razdalje od 100 do 600 km in sicer normalno tarifo, ki velja za vse relacije v lokalnem prometu na državnih železnicah, kakor tudi oba harema pri-staniščnih tarif, ki bodejo veljale za izvoz blaga preko Sušaka in Splita, kakor tudi preko južno-dalmalinskih luk. Normalni vozarinski stavki: Tarifa za izvoz blaga preko pristanišč v lokalnem prometu v parah za 100 kg. Dubrovnik, Zelenika, Metkovič. Brzo vozno blago Tovorno blago B zovozno blago Tuviiriio M«qo ncvaiino znižan« obsežno i. ra/red 11 rnzred nnvadnt znižano obsežno '. razred 11. razred km 100 4135 2790 3890 2600 1820 km 100 1810 1255 1740 1205 825 km 200 7500 4620 6635 4520 3100 km 200 3320 2090 2990 2040 1425 km 300 10700 6170 8955 6070 4190 km 300 4825 2835 4105 2 785 1960 km 400 13700 7600 11095 7500 5190 km 400 6240 3520 5130 3470 2450 km 500 16700 9030 13235 8930 6190 km 500 7650 4210 6160 4160 2940 km 600 19700 10350 15215 10250 7110 km 600 9065 4845 7105 2 795 3390 Tarifa za izvoz blaga preko pristanišč Normalna tarifa za blagovni promet Sušak, Split, Solin, Šibenik. na drž. železnicah S HS. Brzovozno blage* Tovorno bi >90 Vagonkki razredi Speci)« In« lorlla navadno znižano obsežno 1. ra/rad 11 razred A. B. C. 1. 2. 3. km 100 2380 1595 2245 1545 1065 1(111 100 1105 885 740 1000 775 500 km 200 4460 2725 3985 2675 1855 ikm 200 1870 1495 1130 1655 1220 680 km 300 6540 3730 5440 8680 2565 lem 300 2520 2055 1450 2255 1600 820 1(111 100 8490 4669 6830 4610 3215 km 400 3120 2555 1750 2805 1950 940 km 500 10440 5590 8220 5540 3860 km 500 3720 3055 2050 3355 2300 1000 km 600 12390 6450 9500 6400 4460 km 600 4270 3450 2290 3835 2580 1160 Tarifa za izvoz blaga preko pristanišč Sušak. Split, Solin, Šibenik. Vag« nskl razredi S^HCijalnn A. B. C. 1. 2. 3. km 100 720 030 555 070 585 300 km 200 1205 1085 925 1180 990 520 km 300 1755 1510 1200 1000 1300 055 km 400 220S; 1905 1575 2100 1705 705 km 500 2655 2295 1855 2540 2050 880 km 000 3075 2030 2145 2920 2340 980 Tarifa za izvoz blaga preko pristanišč Dubrovnik, Zelenika, Metkovič. Vagoni! ra/.r rii hp« km 100 km 200 km 300 km' 400 lun 500 km 000 A 505 905 1330 1005 2000 2310 B. 490 820 1115 1390 1600 1905 440 715 905 1195 1425 1615 •d . 2 a. 1240( 3690 2b. 2 c. 2440j 2885| 3. 995 4. 8. 6. 9551 910| 805 815 710, 9. 095! 10. 085 12. 600 2970 9745 3680; 12515 4390| 15285 2400|2290 2180 2060,1935:1730,1710 301512870 3630 3450 2730,238012425 2180 2155 3280 3100|2915 2625|2600 1085 1615 150! 6775] 4465] 5275:1740] 1060! 1580 1495] 140511245] 1225,1205(1150 ‘ 0410 7570 8195[ 9675 998011780 12. 6451 13. 015 11. 01X) 1120(105511020 1560 1460! 1410! 15. 1«. 17. 18. 19. 20. 570! 540, 525[ 510 500 485 900 895( 800 830 800 705 310 1210 HOOilUOllOOO lOlO 23. 415 030! 810i 2125|3035 1970(1840] 1776! 104O| 1510! 1440 1375] 1310 1245 118011060: 970 21. 22. 470 440! 735j 675 900: 880, 24 3851 570 725 800, 257« 2460] 2380| 2215 j213011970j 1805! 17201040 1500| 1475 1395 1245(1130 1000 117(X)]l3880|4200|3990 3790(3580 3305'3035,3000 2900|2825|2730! 2585 2435 2245|2050| 1950; 1855] J760j 1060! 1505 1395 1200,1110, Tarifa za izvoz blaga po ugodnostnih razredih preko pristanišč Dubrovnik—Zelenika—Metkovič. 25. 330 490 020 735 845 945 26. 27. 28. 29. 315 190] 105(125 405 305 280 225 595(420 395 325 705 5201495 425 815i620|595 525 915 720,095; 025 1 a 1 b. 2 a. 2 b. 2 c. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 12. 12, 13. 114. 15- 16. 17. 18. 19. 20. it. 22. 23. 24. 25. 26: 27. 28. 29. Km 100] 1070 990 2720| 1800 2130 785 750 720] 680 650 550 540] 530, 510 500! 480 470 450 430 415 400' 385 370 355 340 325 3101 265 255 155 130 90 Km 200 1835 1680 48801 3215] 3805 1345 1280 122011501090 945 925 905 860 840] 800 780 735 690 665 630 600 570 540 505' 475 445 385, 365 235:210 J 55 K m 300 2525 2300 6955j 4575! 5410 1845 1760 1670j 1570'1481 1300 1270 1240 1175 1145 £085 1055 995 925 885 84( r 790; 745 700, 650) 605 560 485: 465 310 285 220 Km 400 3125 2830 8895 5820[ 6880 2305 2200 2085,1960| 1850 1625 1585 1545 1465 1430|1350 1310 1235 11451 1090! 1030 965 905! 845 780j 720! 660 570 545 380:355 285 Ivin 500 3725 3360 10835' 7070! 8350 2765 2640 2500 2350 2220 1950 1900 1855 1755)1710 16.15 1565 1470 1370 1295: 1220! 1145 1070! 990: 91o| 8351 760 655] 625 445 420 350 Km 600 4275 3860 1275U 8270] 9820 3195 3050 2880 27102555 2250 2190 2330 2200 2135|2010 1940 1810 1675 1585 1490 1390 1295 1195 1095 1000 900 730 700 560 585 450 Reorganizacija železnic v Belgiji. Ena prvih odredb za ozdravljenje belgijskega finančnega položaja je reorganizacija belgijskih železnic. Na kratko smo to že omenili. Po načrtu, ki ga je izdelal belgijski ministrski svet, bi obstojala reorganizacija v prvi vrsti v tem, da bi postale doslej od države upravljane železnice avtonomne; država bi jih prepustila posebni družbi za 65 let v obratovanje. Družba se bo imenovala: Narodna družba belgijskih železnic. Lastnina ostane državi prihranjena. Kapital ho znašal 11 milijard frankov in bo obstojal iz 10 milijonov navadnih akcij v nominalni vrednosti po 100 frankov ter iz 20 milijonov privilegiranih akcij v nominalni vrednosti po 500 frankov. Akcije bodo dali državi kot odškodnino za prenos; a privilegirane akcije mora dati država takoj amortizacijskemu fondu, ki jih bo uporabil za konsolidacijo visečega dolga in jih bo spravil med občinstvo. Privilegirane akcije imajo pravico do fiksne dividende in do polovice preostalega dobička. Drugo polovico dobička dobijo navadne akcije. Družbo bo upravljal upravni svet, ki se bo sestavil iz 20 članov. En član, ki bo obenem predsednik upravnega sveta, bo vsakokratni železniški minister. Osem članov bodo predlagale razne gospodarske korporacije iz kandidatne liste, imenoval jih bo kralj. Tri člane bo na predlog prvih osmih svetnikov imenoval kralj iz praktičnih trgovcev in železničarskih tehnikov, 3 člane bo volil parlament, 3 bo volilo železniško osobje, 2 člana bo pa imenoval amortizacijski fond. Namen načrta je, da se amortizirajo predujmi, ki jih je dala belgijska Narodna' banka, dalje, da se amortizirajo javni dolgovi sploh, in posebno še viseči dolgovi. Načrt, ki ga bodo v posameznostih morda še spremenili, je sedaj predmet zelo živahne časnikarske diskusije. Zlasti razmotrivajo vprašanje, če bodo v sedanjih razmerah mogli spraviti pod streho vso preračun jeno vsoto enajstih milijard frankov. Veljavnost pogodbe za cen- . tralo, sklenjene kljub njeni prepovedi po podružnici. {V razmerju med centralo in vodjo po- j d rui niče.) (iz sodne prakse.)' Večletni vodja bančne podružnice je izstopil iz službe pri Lej, banki in je terjal izplačilo svoje naložbe v tekočem računu pri banki. Banka je pa odrekla izplačilo tega imetja, dasi je priznala njegovo višino in dospelost, in to iz nastopnega razloga: Pet dni, preden je tožnik, ki. s tožbo zahteva izplačilo te svoje naložbe, izstopil iz njene službe, so si dali tožnik in ostala dva podružnična uradnika C. in I)., ki sta imela pravico, podružnico še z drugim tovarišem zastopati, izplačati po tej svoji podružnici večji znesek za svojih dva tisoč, v depoju tožene banke nahajajočih se delnic, t. j., onih 25% kupnine za te delnice lastnega tzdanja banke, ki so jih bili svoj čas na te delnice plačali, ko so bili delnice od banke kupili. Postopali so pri tem tako, da sta j po dva izmed njih zastopala podružnico, tretji je pa za svoj del delnic nastopil kot prodajalec in stranka. Banka veljavnost te transakcije noče priznati in dela za vso to operacijo odgovornega tožnika, ker se je izvršila z njegovim dovoljenjem in pod njegovim vodstvom proti izrečni prepovedi centralnega ravnateljstva. Prigovarja torej celotni ta znesek v pobot, kakor tudi še nadalji znesek, ki tvori 75% doslej še ne plačane kupnine za one izmed teh delnic, ki jilv je bil tožnik kupil zase. Ker presegata ta dva zneska tožnikovo imetje iz naložbe, predlaga tožena banka, naj se njegov tožbeni zahtevek zavrne. Tožnik je glede teh pobotoma prigo-varjanih terjatev tožene banke zavzel stališče, da je nakup teh delnic nameščencev bančne podružnice veljaven in obvezen za banko, ker se je izvršil na račun njene centrale, ker ga je tožena banka vzela brez prigovora na znanje in ker je naknadno nepriznanje računa, po petih mesecih, brez pomena. Pravdno sodišče pa v tem tožniku ni pritrdilo, marveč je izreklo, da obstoji sicer tožnikova terjatev iz naložbe v te- T’ Prizivno sodišče' je. prvo sodbo potrdilo. — Okolnosti, na katere se je skliceval tožnik, namreč, da je tožena banka' sama nakupovala lastne delnice od s voj j h uslužbencev in da je celo pohvalila tožnika, ko je zavnjp dobro kupil avstrijske kreditne delnice,, in da je torej tožnik tudi pri prodaji: spornih lastnih delnic ravnal dobroverno, za pričujoči spor niso upoštevne spričo dejstva, ki ga tožnik priznava, dir. mu je podrnvna-: telj centrale X, nekaj (dni pred izvršeno transakcijo izrečno zatirani!, da ne sme ; izvršiti; nameravane prodaje spornih : delnic- v breme tožene' banke. Tožnik, ' kot dirigent podružnice je moral vedeti, na katerega funkcijonarjai se mu je obr-j niti radi pristanka na to transakcijo, in jče je govoril o tem s pod ravnateljem j centrale, ne more tudi zanj biti dvbm-\ tjivo, ali je podravuatelj; upravičen brez nadatjnih formalnosti za' take izjave, ne glede na to, da je bil nameravani posel glede na vrednost delnic v tistem letu že sam po sebi absolutno kvaren za toženo banko, kvarnih poslov pa tožnik ni smel sklepati za toženko že po svoji lastnosti kot dirigent njene podružnice. Če je tožnik dvomil o legitimaciji X.-a, mu je bito prosto, da prosi centralo za pismena navodila, katera hi bila izšla v enakem smislu. Popolnoma v skladu z ustno prepovedjo X.-ovo pa je po tožniku priznana nadatjna okolnost, da sta tožen kina revizorja A. in B. 13 dni po obračunu in radi tega pravočasno obračun grajala z besedami, da po tožniku izvedena transakcija ne bo obveljala. Ne mere se torej trditi, da je tožnik ravnal dobroverno, če je prodal toženki k očem računu, da pa. obstojita tudi poboti ma prigovarjam nasprotni terjatvi tožene stranke, in je to/.beni zahtevek zavrnilo, ker presegata ti dve nasprotni terjatvi po tožniku vtoževani znesek iin to iz nastopnih razlogov:: Nesporno je, da je bito podružnici prepovedano kupili! delnice lastnega iz— danja na svoj račun ih da je ped ravnatelj X. nekaj časa predi napominjano transakcijo tožnika na to dejstvo opozoril. Zbog te prepovedi bi. morala podružnica oz. bi morali njeni uslužbenci v vsakem primeru; vprašati centralo, če privoli v nakup teh; delnic:. To velja zlasti v tem primeru, ko so nastopili kot prodajalci podružnični uradniki. Kupoprodajna pogodba tu se mogla torej skleniti v tem primeru: lb med njimi in centralo, in le tedaj, če bi centrala izrečno privolila v nakup' delnic,, bi prišlo do končne pogodbe glede delnic. Tega pa tožnik niti ne zatrjuje. A ko je torej on kot dirigent podružnice, bodisi sam ali pa po svojih, njemu podrejenih uradnikih izvršil to transakcijo vkljub znani' prepovedi in izplačal sebi in drugim uradnikom za delnice 25% po njih izplačane kupnine in s tem zneskom obremenil centralo brez njenega privoljenja in njene pritrditve, je ta operacija nedopustna* in neobvezna za centralo, kajti ona ni sklenila nikakoršne pogodi«? s temi uradniki. Pri tem je popolnoma brez pomena, če je tožena stranka grajala ali če tožena stranka ni grajala te samo po sebi nedopustne operacije. Toda tudi za primer nasprotnega nazi-ranja zadostuje, da je to grajo izrekel centralni revizor v prvem tednu po tožnikovem izstopu iz službe, kakor to njene lastne delnice proti prepovedi prizna tožitelj. Kajti on je bil organ centrale in v to svrho odposlan, da ugotovi in graja pri reviziji najdene napake in nedostatke. Istotako je brez pomena za to pravdo, ali je dala tožena stranka v njeni shrambi se nahajajoče delnice tožniku na razpolago ali ne, ker ona ne iztožuje svojih protiterjatev, temveč jih le pobotoma prigovarja in hi se moglo to uveljaviti samo v pravdi tožene stranke zoper današnjega tožnika na plačilo kupnine za predmetne delnice. Ker protiterjatvi presegate vloženo terjatev, je bilo tožbeni zahtevek odbiti vsled izvršene kompenzacije. njenega podravnatelja in neposredno pred tem, preden je izstopil iz njene službe. Kot dirigent bančne podružnice pa je bil tožnik odgovoren za vse posle, ki jih je sklenila ta podružnica z njegovim sodelovanjem, in se ne more v tem pogledu sklicevati na to, da je bil vsaj glede svojih delnic komitent tožene banke. Tožnik je tudi kot komitent tožene banke ostal njen dirigent in je kot tak odgovoren za vse posle, M jih je sklenil v tej lastnosti,' bodisi tudi v lastni osebi, kar je še tem bolj nedopustno, bodisi z drugimi komitenti. Če sta sklepno pismo za njegovo prodajo njegovih delnic podpisala prokuru sta C. in I)., za C.-ja pa tožnik in prokurist D. itd., so šli vsi ti posli na tožnikovo odgovornost, ker so se izvršili z njegovim privoljenjem, pa proti izrečni prepovedi centralnega podravnatelja. Brez pomena je, kdaj je tožena banka pri obstoječi prepovedi tožnikov obračun grajala. Če je to izrečno storila še le v pismih pet mesecev pozneje, se ne more trditi, da se je to storilo prepozno in da je torej po tožnikovih trditvah smatrati, da je tožena banka to prodajo natihem odobrila. V obeti pismih izjavlja tožena banka, da tožnikove prodaje ne prizna za veljavne in da je ne odobri in da dela tožnika odgovornega ne za odškodnino, temveč za neodgovoren izdatek. Ko se je izvršila prodaja vseh teh delnic s tožnikovim posredovanjem, te prodaje pa tožena banka nikdar niti izrečno niti na tihem ni odobrila, tožena banka upravičeno, ne prizna tega tožnikovega obračuna in njene obremenitve za vrednost teh delnic, in je toraj tožnik dolžan, da toženi banki ta znesek plača iz naslova nepravilne vknjižbe in njene obremenitve, ne pa iz naslova odškodnine, in to kot njen tedanji dirigent. Stvar tožnika bo, da si poišče regresa pri C.-ju in D.-ju glede njihovih delnic, kolikor so ti kot komitenti tožene banke oškodovali tožnika kot njenega dirigenta, ki je za te poste odgovoren toženki, ker gre v tem sporu za interno pravno razmerje med centra- lo in podružnico in ugotovitev odgovornosti dirigenta proti centrali, in ne za odgovornost in razmerje med podružnico in njenimi komitenti. Znesek, ki 'predstavlja 25% kupnine za delnice, ne znači odškodnine, temveč neopravičeno obremenitev tožene banke iz neveljavne prodaje in izplačila dotičnih vsot, radi česar je tožnik dolžan plačati ta znesek na podlagi lastnega priznanja. Pravtako je tožnik dolžan plačati tudi ostanek kupnine za svoje delnice, ker je, kakor navedeno, ta prodaja nasproti toženi banki neveljavna. Revizijsko sodišče je pa tožnikovi reviziji ugodilo in obsodilo toženo stranko po tožbenem zahtevku ter na povračilo stroškov vseh treh stopenj. (Konec prih.) TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju. Trgovina. Italijanska koncesija v Sovjetski Rusiji. V Italiji so ustanovili pred kratkim novo družbo za izvoz žita, petrolejskih pridelkov Ln premoga iz Sovjetske Rusije. Družba je prosila rusko vlado za dovoljenje rudarske komisije v okraju reke Doneč. Ruska vlada bo prošnjo za koncesijo ugodno rešila. Kakor vidimo, silijo Italijani povsod v ospredje, v Rusiji, v Rum uniji, v Albaniji, Ogrski itd. Res ekspanzivna gospodarska politika. Trgovska pogodba med Anglijo in Ogrsko je bila 23. julija v Londonu podpisana. V pogodbi so zajamčene obema strankama glede carine največje ugodnosti (MeiistbegUnstigung), dalje svoboda trgovine, plovbe in naseljevanja, izvrševanje vsakega trgovskega delovanja in slednjič glede pridobivanja premoženja in pravnega varstva vse prostosti, ki jih imajo ali jih bodo imeli v Qbeh državah državljani katerekoli druge države. Pogodba ureja nadalje vprašanje tranzitnega prometa, pravico snovanja, konzulatov in vprašanja zapuščin, patentov, varstvenih znamk in nepoštenega tekmovanja. Glede prekomorskih posestev Velike Britanije, zlasti Indije, dominio-nov l lastno upravo, kolonij in protektoratov določa pogodba, da uživa blago iz teh krajev tudi na Ogrskem največje godnosti, dokler ima ogrsko blago v teh krajih iste pravice. Industrija. Ogrska kovinska industrija. Te dni je izšlo poročilo o položaju ogrske kovinske industrije in statistika o številu delavcev, v tej industriji zaposlenih. Poročilo Pravi, da se je položaj ogrske kovinske industrije v zadnjih mesecih stabiliziral. Kovinska industrija zaposluje danes okoli 34.000 delavcev, dočim jih je bilo v novembru 1928, v najugodneši povojni dobi okoli 50.000. Nazadovanje znaša torej okoli 30 odstotkov, pa je treba še pripomniti, da se je ( d tedaj skrajšal tudi delovni čas. Denarstvo. Danski denarni trg. Danska krona se je v juniju spet nekaj zboljšala, kurz dolarja je šel nazaj od o.80 na 3.78 in je pri tem ostal, Zlata pariteta kronskega kurza je bila v juniju 98.6 oerov, v maju 97.(j. Krediti pri Danski narodni banki so šli kljub znižani obrestni meri, od 5/2% do 5%, za 28 milijonov kron nazaj. Prav tako so se znižali krediti pri prvih treh zasebnih bankah. Na drugi strani je bilo opazili, da se je tuja i mo vina pri bankah deloma skrčila. Obtok bankovcev jo ostal s 100 milijoni kron nespremenjen. Na borzi v Koebeu-havnu je bila kupčija precej'slaba, vendar pa večja kakor v maju. Na akcijskem •trgu je znašala 1.4 milj. kron, na obligacijskem trgu 3 milijone kron, napram I in 2 milj. kron v majp. Indeks na vseh poljih efektnega trga se je znižal za ca. 2%. Sredi julija se je zlata pariteta dvignila na 99 oerov. Težkoče nove dunajske bančne družbe. Že dalje časa so se vršila, kakor se poroča v dunajskih listih, pogajanja glede likvidacije Nove dunajske bančne družbe (Neue VViener Bankgesellschaft). Kakor pa je podoba, ne bo prišlo do mirne likvidacije, temveč bo družba prosila za otvoritev poravnalnega postopanja. Davki In takse. Davčno okrajno oblastvo v Slovenj-gradcu naznanja dohodnini zavezanim davkoplačevalcem, da je odmera dohodnine za leto 1926 in prejšnja leta izvršena ter so predpisni izkazi na vpogled pri davčnem okrajnem oblastvu v Slo-venjgradcu in pri davčnih uradih v Ma-renbergu, Prevaljah, Slovenjgradcu in Šoštanju od 1. do 15. avgusta 1926. Morebitne pritožbe, ki morajo biti koleko-vane s kolkom od 20 dinarjev, je vlagati samo pri davčnem okrajnem oblastvu v Slovenjgradcu do HO. avgusta 1926. Iz naših organizacij. Diskusijski večer O remija trgovcev v Mariboru. V torek zvečer se je vršil v Mariboru v restavracijskih prostorih -Kosovo« diskusijski večer mariborskih trgovcev. Tajnik zbornice g. dr. I. Pless je podal pregledno poročilo o aktuelnih gospodarskih vprašanjih, o katerih se je med navzočimi razvila interesantna diskusija. Predsednik g remija g. V. \Veixl je zaključil večer z zahvalo poročevalcu in izražajoč željo, da bi se mariborsko trgovstvo sestajalo večkrat na takih večerih, ki so izredne koristi tako za vsakega posameznega, kakor tudi za trgovstvo v splošnem. Promet. Vozi sam! General Motor Company v Zedinjenih državah organizira sedaj družbo s kapitalom šest milijonov dolarjev z namenom, da osnuje ta družba po vseh Zedinjenih državah zvezo družb z naslovom -Vozi sam! Popotniki bodo najeli pri teh družbah avtomobil brez šoferja, kjerkoli, in se bodo poljubno peljali, kamorkoli. Ko avtomobil vr-najo, plačajo kilometrino kakor jo kaže taksameter. V taksi so vračunjeni tudi stroški za bencin, za olje in za porabo. Avtomobil das nazaj, kjer ga hočeš, da je le podružnica zveze tam. Lahko «;e usedeš v auto v Newyorku, pa ga v San Franciscu oddaš. Vagoni na Češkoslovaškem. Z ozirom na skrčenje državnega proračuna bodo češkoslovaške železnice v bodočem letu naročile železniške vagone le v slučaju najnujnejše potrebe; tovornih vagonov najbrže sploh nič, osebne le v omejenem številu, ki niti oddaleč ne dosega letos naročenega števila. Letos so naročili 275 osebnih in 300 tovornih vagonov. Uki-njenje v naročanju tovornih vagonov odgovarja faktičnemu dejstvu, ker je teh vagonov res dosti. Omejitev v naročitvi osebnih vagonov bo pa veliko bolj občutna, ker sedanje število za zvišani promet nikakor ne zadostuje, zlasti v časih izrednega prometa ne. Domače tovarne so vedele vse to že naprej in so se že pred dalj časa prilagodile padajoči ten- denci, tako da jih nove omejitve ne bodo posebno občutno zadele. Zrakoplovstvo v Italiji. 1. avgusta je krožil nad 127 italijanskimi mesti hidro-plan za 12 oseb »Cant VI.« Tri motorje ima, 139 nia ploskve, 45 stotov je težak, 25 mu jih lahko naložijo. Z velepotezno propagando hočejo v Italiji zanesti zanimanje za aviatiko med najširše plasti. Italijanski aeroklub hoče nekaj časa prevažati popotnike zastonj, samo član kluba moraš biti. Italijani kažejo na vzorno organizacijo Nemčije, ki ima 42 zračnoprometnih črt. Ako pije J „Buddha“{ai, vživaš že na zemllTraj! Uli* ........ ............. RAZNO. f Vinko šerec. V Konjicah je umrl znani trgovec Vinko Serec. Bil je dolgoletni predsednik konjiškega gremija. S pridnostjo, podjetnostjo in ljubeznivostjo v občevanju z vsakim si je pridobil daleč naokoli velike simpatije. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje. Za veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma letos od, 4. do 13. septembra, je blagovolil prevzeti častno predsedstvo poljedelski minister gospod Ivan Pucelj. Glavni in najvažnejši del prireditve bo tvorila posebna kmetijska razstava, kjer bodo zastopane vse veje našega agrarnega gospodarstva. Automobili v Ljubljani v jeseni«. — Prilikom velike Pokrajinske razstave, ki se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. na prostoru Ljubljanskega velesejma, se'priredi v posebnem paviljonu tudi špecijel-no razstavo autoim bilov, motornih koles, pneumatike in potrebščin. Uprava Ljubljanskega velesejma nudi vsem razstavljanem te stroke največje ugodnosti pri najemnini. Vljudno pozivamo vse iutere-sirane tvrdke, da najkasneje do 5. avgusta 1926. prijavijo in natančno navedejo koliko prostora potrebujejo. Razstavljal-cem je dovoljena 50%na voznina za prevoz razstavnega blaga. Inozemsko blago uživa na carini iste ugodnosti kot za običajni velesejem. Obvestilo. Cenj. občinstvu se obvešča, da se je tvrdka Šagrin- Škrbec - Bartol preselila s Kralja Petra Irga 3 na Miklošičevo cesto Št. 6. Gospodarska bitka v Italiji. Gospodarska bitka v Italiji se energično nadaljuje. Pred kratkim je bil izdan odlok, ki je omejeval potrošnjo nekaterih vrst blaga. Na zadnji seji so sledile nove omejitve, tako glede potrošnje moke. Peči se bo smel samo ene vi-ste kruh, fin kruh bo sploh prepovedan, prepove-dano bo tudi izdelovanje slaščic. Tudi se je vlada odločila za skrajno štednjo v državni administraciij. Izmed 167 pod-prefektur (srezkih poglavarjev) kolikor jih sedaj šteje država, se jih odpravi 95, torej nad polovico. V poročilu, ki ga je poslal tajnik fašistovske stranke g. Tu-rati iz zborovanja direktorija v Milanu vladi, navaja: Glavni vzrok sedanjega položaja je iskati v pasivni trgovinski bilanci. Bitka je resna. Trgovinska bilanca se ima popraviti s tem, da se zmanjša potrošnja in s tem tudi uvoz. Zbog tega so omejitve neobhodno potrebne! Angleške kupčije na račun miru. »Daily Cronicle-: prinaša na prvem mestu poročilo o tajnih pogajanjih Baklvvi-na s Turčijo. Trdi, da gre za novo tradicijo. Z dovoljenjem Chamberlainovim in z vednostjo vojnega ministra so prodali po posredovanju neke birminghamske firme Turčiji 100.000 pušk, modela iz leta 11)2-4, z bajoneti in veliko zalogo nabojev. Iz nekega pisma koncem marca je razvidno, da je za to kupčijo vedela tudi vlada in to odobrila. List poudarja, da ta kupčija odločno nasprotuje duhu Društva narodov in pomenja nove nemire na vzhodu. Padec brezposelnih na Dunaju. V drugi polovici julija t. t. se je nezaposlenost na Dunaju nekoliko zmanjšala in sicer za 500 oseb. Ta majhni padec pa se ue smatra za zboljšanje konjunkture, nego se nanaša skoro izključno na zastopanja dopustnikov, zlasti v skupini nameščencev. Sporazum med baltiškimi državami in Rusijo. Moskovska vlada je objavila spomenico, ki jo je poslala letska vlada sovjetski vladi za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pripravila pogodbo za nenapadanje med baltiškimi državami in Rusijo. Slično spomenico sta dobili tudi Estonska in Finska. Posledice angleškega štrajka. »Prager Presse« poroča, da je štrajk angleških rudarjev oči vidno posegel v položaj vseh srednjeevropskih držav, ki kopljejo premog. Zelo ugoden je vpliv na ostrovski premogovni okraj. Nemci in Poljaki eks-portirajo sedaj premog v Anglijo in v skandinavske države, in se je češkoslovaškemu premogu spet odprt srednjeevropski trg. V Ostravi naroča v veliki meri tudi Nemčija. Po svetu. Avstrijska Narodna banka hoče započeti pri bankah nasledstvenih držav akcijo za ukinjcnje deviznih predpisov. Češkoslovaška Narodna banka se tej akciji protivi. — Češki industrijski krogi pravijo, da je prišel čas za znižanje obrestne mere, s katerim naj započne Narodna banka in kateri bodo sledile nato druge banke. Nemška rentna banka bo svojo obrestno mero tudi znižala. — Na Poljskem se je ustanovil sindikat za eksport žita; pripadajo mu največje tvrdke in žitne organizacije. — Amerika je pripravljena dati ogrski industriji 20 milijonov dolarjev kredita. — V Bruslju so se posvetovali francoski, belgijski in nemški kovinski industrijci o tvorbi mednarodne zveze surovega jekla. Sredi avgusta se bodo posvetovanja nadaljevala. — Povprečno zahtevajo Rusi 24 mesečni kredit, ne da bi kaj naprej plačali. Čehi, Nemci in Avstrijci pravijo, da morejo delati z Rusi kupčije samo take tvrdke, ki so glede kapitala toliko močne, da lahko prenesejo riziko. — Poljski zlat se je znatno zboljšal. Podpredsednik Poljske banke dr. Mlvnarski pravi, da zvišani kurz ni nobena ovira eksporta in da l)o julijski eksport izkazal izdatno ugodnejše številke kot prejšnji meseci. — Cene petroleja na Poljskem so se v enem tednu dvignile za 190 dolarjev za vagon. Povpraševanje se je pomnožilo, tendenca je trdna. — Obtok bankovcev v Italiji je znašal 20. julija 19.681,000.000 lir. — Čistilnice mineralnega olja na Češkoslovaškem bodo svoj kartel razširile. — Med Ogrsko in Češkoslovaško se vršijo pogajanja o trgovski pogodbi, in so tako na Češkoslovaškem kakor na Ogrskem prepričani, da se bodo tem pogajanjem o provizorični pogodbi takoj priključila tudi pogaajnja o definitivni pogodbi. Sibirski zakladi. Rudarska ekspedicija ruske akademije znanosti pod vodstvom A. Foersmana je odkrila velikanska do 2000 lun dolgo težišča dragoc&ilih kovin, kot srebra. svin^ bakra, žvepla, klora, arzenika, cinobra, kositra, torija, urana, selena, bora, litija itd. Prvih 600 km tega ozemlja leži ob mongolski meji, nato se nadaljuje ležišče proti severu do zgornjega toka reke Onona v Akšinskem okraju. Po svojem značaju tvori to ozemlje mogočen granitni pas z bogato kovinsko mi-gočen granitni pas bogato kovinsko mineralizacijo in posameznimi ležišči dragocenih kovin. (iospodarske vesti. Willett in Grey cenita produkcijo sladkorja na Kubi na 4,880.000 ton, lani 5,050.000 ton. — Bolgari si prizadevajo, da bi zainteresirali praške denarne zavode in industrijske kroge za ustanovitev posebne čehoslova-ško - bolgarske banke v Sofiji, ki naj pospešuje trgovino med obema državama. Zanimanje na Češkem je zadostno, a pogajanja so zelo zaupna. — Ljudska banka v Monte Sant Angelo je bankrotirala, primanjkljaj znaša štiri milijone lir. Vlagatelji so večinoma revni ljudje. Voditelje banke so zaprli. — Pogajanja nemške in francoske zveze jekla v svrlio ustano-novitve mednarodnega kartela se nadaljujejo. Nekateri so optimisti. — Na Češkem hočejo vpeljati nov davek na avtomobile in motorje. Avtomobilisti in motoristi zahtevajo sedaj vpeljavo enakega davka tudi za vozove, ki jih vlečejo konji, češ, da ti vozovi zlasti poleti in jeseni ceste bolj obrabijo kot avti in motorna kolesa. — Nemška industrija surovega jekla dela slejkoprej z 32 in pol odstotnim skrčenjem produkcije. — V angleškem parlamentu so navedli zanimive podatke o stroških, ki jih je doslej povzročil angleški štrajk. Škoda v izvozu premoga in drugega blaga ter v dohodkih plovbe in železnic znaša 64 milijonov funtov šterlingov, neizplačane plače v rudarstvu 25 milijonov, v drugih industrijah 10 milijonov funtov. Skupno dosedanjo škodo cenijo na okroglo 40 milijard dinarjev! — V okraju Hajda na Češkem so zaprli zopet več tovarn stekla; sedaj jih dela samo še deset, polovica cd prejšnjih, pa še te nimajo dosti dela. Tudi ni nobenega upanja na zboljšanje položaja, ker je naročil samo še za kratko dobo. — V juniju je bilo na Češkoslovaškem 230 poravnalnih postopanj s 24 milijoni aktiv in 35 milijoni pasiv, ter 38 konkurzov. — Nemci so ustanovili Zvezo žičnih vrvi, s sedežem v Essenu. Delovanje Zveze je omejeno zaenkrat na vso domačo trgovino ter na eksport v sosedni državi Holandijo in Belgijo, dočim je ostali eksport brez kontrole in članom prost, ,-b- Norveška vlada ho dovolila ameriškemu aluminijevemu trustu zgradbo vodovodne napravo s 50.000 KS. Koncesija je veljavna do- leta 1982. Pripravlja se še ena enakovredna koncesija. — Kako slabo se godi angleški premogovni industriji, kaže pravkar objavljeno poslovno poročilo znane premogovne tvrdke K. Heath and Lor Moor. Lani je imela 89.000 funtov zgube, predlanskim 67 tisoč, skupaj torej 156.000 funtov. V izenačenje zgube predlagajo novo emisijo v višini 200.000 funtov. Težki položaj premogovne industrije se vidi iz lega, da ta družba od leta 3922 naprej ni plačala nobene dividende. — Ilapag, akcijska družba, ki vozi iz Hamburga v Ameriko, bo pomnožila svoj kapital za nadaljnih 11 milijonov mark. S tem se bo osnovni kapital! dvignil od 30 na 21 milijonov mark. Akcionarjem so dali pravico nakupa v razmerju 5 : 1 s kurzom 108%. Druga sredstva bodo porabili najbrže zato da kupijo nazaj ladje, ki so jih bili prodali Harrimanovi skupini. — Najvišje sodišče na Poljskem je sklenilo, da se /a inozemske kredite ne sme plačevati letno več kot 6% obresti. Najvišja obrestna mera do 15 odstotkov se sme plačevati le v domačem denarnem prometu. — Poljski finančni konzorcij je vzel v najem državni monopol špirita v Turčiji. Doslej je importiral v Turčijo en milijon litrov špirita. Po pogodbi ima konzorcij pravico do letnega importa štirih milijonov litrov skoz 25 let. Letni dobiček ra-čunijo na šest milijonov turških funtov. — Stanje tobačnega pridelka v Češkoslovaški je letos prav zadovoljivo. Dež tobaku ni škodoval, trpelo je le nekaj poplavljenih krajev, kar je pa spričo splošnega dobrega pridelka skoraj brez pomena. — V enem mesecu prepeljejo češkoslovaške železnice okoli 20 milijonov oseb, nad 4 milijone ton blaga in imajo okoli 300 milijonov Kč dohodka. Po svetu. Na novih italijanskih bankovcih boš videl Mussolinijevo glavo v vodnem tisku. — Švedska je vzorna dežela omnibusnega prometa. 1300 konce-sioniranih omnibusnih prog imajo, s 35.000 km obratnega prometa. Železnic je samo 16.000 kilometrov. Kdor ima dobre živce, lahko vso Švedsko v omnibusu prepotuje. — V juniju je šlo 1,520.000 ton premoga iz Poljske v inozemstvo, kar je doslej na Poljskem še nedoseženi rekord. Povprečni mesečni izvoz pred začetkom carinske vojske z Nemčijo • je znašal okoli 800.000 ton, nato pa 700.000 ton, in sedaj naekrat še toliko. — Nemci so zvišali cene za kalij, in sicer precej izdatno; netocene so še zmeraj za 25 odstotkov pod predvojnimi cenami. — 1/. Amerike je odšlo sredi julija dva milijona ton premoga na angleških ladjah v angleška pristanišča. Oglejte si bogato zalogo nogavic in rokavic za dame, goipode in otroke, vezenine, naiivkov in tipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebičin za Sivine, krojače in čevljar]« na veliko in malo po najniiji dnevni ceni pri: JOSIP PETELMC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo. Ljubljanska borza. Sreda 4. avgusta 1926. Blago: Deske smrekove, 20 nun, monte, ogledane, fco vag. nakl. post., 1 vag. (len. 450, bi. 450, za ki j. 450; Deske smrekove, 25 mm, monte, ogledane, fco nakl. post., 1 vag., den. 450, bi. 450, zaklj. 450; hrastova drva, suha, fco nakl. post. bi. 16.50; bukova drva, suha, fco nakl. post. bi. 17.50; smreko- vi, jelovi hlodi, od 25 cm napr., 4 m dolgi, fco nakl. post den. 190; Bukovi pragovi: 2-51— 2'60 m, 13‘50/14 X 23/24, fco vag. meja den. 38, bi. 38.50; bukovi pragovi, 2-45 m, 22 X 12%, fco vag. meja, za komad den. 32, bi. 32.50; bukovi remeljni, 60/60 mm deb., od 0-80—1-20 m, L, fco vag. Sušak pristanišče den. 900; bukovi neobrob. plohi, 1., 11., III., od 27, 40, 60, 100 mm, od 2 m napr., fco vag. meja bi. 490; glina surova: •••As, bela glina za 100 kg bi. 70; »B«, temnozelena glina za 100 kg bi. 60; »C . svetlozelena glina za 100 kg bi. 60, fco vag. Postojna; glina, suha kot prah, v sodih: »A«, bela glina 3X zmleta bi. 110; »14 , zelena glina, 3X zmleta bi. 100; »C«, svetlozelena glina, 3X zmleta bi. 100, Laze, v sodih 250 kg, brez amba-laže, vse za 100 kg, nettotežina, fco post., sodi po Din '65.— za komad; pšenica nova, za avgust, fco nakl. post. bi. 270; koruza, par. slov. post. bi. 230; koruza, fco vag. nakladalna postaja bi. 180; otrobi srednji, fco slov. post. bi. 155; oves novi, fco vag. nakl. postaja bi. 200; laneno seme, fco slav. nakl. postaja den. 380; laneno seme, fco Bjelovar Podravina den. 370. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 72.50, bi. 73; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 292, bi. 296; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. <1., Celje den. 193, bi. 194, zaklj. 194; Ljubljanska I kreditna banka, Ljubljana den. 175, bi. 195; | Merkantilna banka, Kočevje den. 90, bi. 90, zaklj. 90; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 865, bi 870; Sla venska banka d. d.; Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 110; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. TRŽNA POROČILA. Ljubljanski živinski sejem (4. t. m.). Dogon 287 konj, 9 žrebet, 90 volov, 97 krav, 26 telet in 146 prascev za rejo. Prodanih je bil 48 konj, 1 žrebet, 64 volov, 70 krav, 18 telet in 13 prascev za rejo. Cene za kg žive teže: voli 1. 8, II. 7.50, III. 7, krave klobasarice 3—4, debele 5—7, teleta 10—11 Din. Prasci za rejo so se trgovali po 500 do 600 Din za par po velikosti, konji po 1500—6000 Din za komad po kakovosti. Kupčija je bila precej živahna. Za inozemstvo se ni nakupovalo. Cene prilično stabilne; le mestoma so malo popustile. .Zagrebški tedenski sejem (4. t. m.). Dogon goveje živine priličen, a dovoz svinj obilen. Posebno mnogo je bilo sr.emskih svinj, ki jih je ostalo preko 5 vagonov na kolodvoru nerazprodanih. Cene goveji živini so pokazovale lahno tendenco nazadovanja, dočim so cene svinjam znatneje popustile, in sicer 0.50 do 1 Din pri kg. Konjsko tržišče je bilo isto ta k o dobro obiskano. Domači izvozniki so nakupili več partij za Španijo. Mnogo je bilo tudi kupcev iz Slovenije. Teleta so se v precejšnji meri nakupovala za Italijo, a drobna živina za Španijo. Cene za kg žive teže: voli I. 8—9, II. 6—7, III. 5—6, bosanski I. 6.50—7, 11. 5_6, III. 4—5, biki 5—6, krave domače I. 6—7, II. 4—4.50, III. 3—4, junice L 7—8, II. 4—5, teleta živa 5—7, (zaklana 7—10), svinje domače nepitane 8.50 do * 9.50, pitane 12—12.50 (zaklane 14 do j 14.50), sremske 12—13.50 (zaklane 14 do 15.50), prasci do 1 leta 10—11, nad 1 letom 9—11, zizni prasci 10—12, zaklani 16—18) Din. Konji tovorni in vozni 5000 do 15.000 Din za par, jahalni 2000—4500 dinarjev za komad. Kuma: seno 1. 100 do 125, II. 75—90, lucerna 120—140, slama 50—100 Din za 100 kg. Tržaški blagovni trg (dne 3. t. m., na debelo). Zelenjava: Solata 90 do 100, ra-dič 50 do 360, kumare 100, buče 40 do 90, pesa (rdeča) 30 do 40, pesa bela 30, zelje rumeno 90 do 110, vrzote 70, krompir 40 do 50, fižol v stročju velik 40 do 120, fižol v stročju za luščenje (lisast) i 140 do 250, fižol zelen mali 150 do 200, malancane 160 do 200, špinača 50 do 70, 1 paprika 200 do 320, česen 150 do 200, če-! bula 50 do 80. — Sadje: Amolk 80 do 320, breskve 150 do 650, fige 170 do 240, ronglo 210 do 250, jabolka 70 do 220, cimbarji 80 do 150, češplje 150 do 240, i hruške 110 do 450, pomaranče 65, limone i 20 do 45, grozdje 240 do 280. ! Dunajski goveji sejem. (2. t. m.) Do- gon 2626 glav, od tega iz Jugoslavije 321 komadov. Zaradi zmanjšanega do-gona so cene prvovrstnim volom in kravam poskočile za 5 grošov pri kilogramu. Za kilogram žive teže notirajo: vo- li 1. 1.40—1.60, (izjemno 1.65—1.85), II. 1.13—1.35 (1.05—1.15), biki 1—1.40, krave 0.90, do 1.40, slaba živina 0.50 do 0.80 šilinga. nafvecji velesejem rveli 1 1.000 r* ut t vljalcev n 21 J: ::! 1Š0.000 lup CCV It 44 lit zel Jesen .1926: 29. »vguits Jo 4 6Cp. <. ::i c : JI TuJi Podrobna pO|a»nila ciaif. Častno zastopstvo Stegu in drugi Ljubljana Gledališka ul. 8. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo enega vagona port-landcementa. — Ekopomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine, verig in parketnih deščic, do 13. avgusta t. I. za dobavo instrumentov za preizkušnjo lokomotiv. Pogoji na vpogled pri imenovanem odelenju ob delavnikih od 10. do 12. ure. — Dne 12. avgusta t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave bele kovine. — Do 12. avgusta t. L sprejema: direkcija državnega rudnika v Velenju ponudbe za dobavo 2 vagonov krajnikov; direkcija državnega rudnika v Ljubiji za dobavo specijalne zidne ure za električno centralo ter za dobavo delov stranišč in svinčenih cevi; direkcija državnega rudnika v Kakaniju za dobavo jermenic. — Do 1.4. avgusta t. 1. sprejema direkcija državnega rudnika v Kakanju ponudbe za dobavo impregniranih drogov, do 16. avgusta t. 1. pa za dobavo mila, kave, riža in svinjske masti. — Dne 18. avgusta t. 1. se vrši pri odelenju za mornarico v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave platna, špage, voska itd. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Edino i*iV Skiroji in najboljši kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le JOS. PETELINCA Nejnižje Gritzner Tudi cene I A-Cl.lLd' no obroke! Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk ▼ vezenju brezplačno. -- Večletna garancija. PrflllMliOiižSplBlil-niBhlii prodaja PREMOG lili slovenskih premogovnikov vaeb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks Vtake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani a Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. fr« Veletrgovina kolonljalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki OBVESTILO OBVESTILO Cenj. občinstvo se obvešča, da se je tvrdka ŠOGRIfi - ŠKRBEC - BARTOL preselila iz Kralja Petra trga 3 na Miklošičevo cesto €> B. S. A. Motocikli in prikolice najnovejših modelov lela 1926 po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri d. sc o. se. ceniki n« zahtevo Dunajska cesta 36. — Tel. 263. brezplačno- * Trgovci, narofaite »TRGOVSKI UST"! Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana