URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 2 Ljubljana, petek 21. januarja 1983 ________Cena 30 dinarjev Leto XL 107. Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistenlu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) izdaja Izvršni' svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 dopolnitvah odloka o nadomestilih za junčje in svinjsko meso 1. člen V 3. členu odloka o nadomestilih za junčje in svinjsko meso (Uradni list SRS, št. 42/82) še doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Nadomestila se v letu 1983 izplačujejo upravičencem do dneva povečanja cen junčjega in svinjskega mesa.« 2. člen V 4. členu odloka se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Nadomestila za čas od 1. januarja 1983 dalje se Za meso, prodano v proračunsko dopolnjevanih občinah, izplačajo iz proračuna SR Slovenije; za meso. Prodano v občinah, ki iz naslova tridesetodstotnih Proračunskih presežkov nimajo prilivov prihodkov za intervencije v porabi hrane, ter občinah, ki so v celo-U porabile priliv takšnih prihodkov za nadomestila pri junčjem in svinjskem mesu po tem odloku, pa izplača hadomestila republiški sklad. Nadomestila pri mesu, Prodanem na območju drugih občin od 1. januarja 1983 dalje; izplača pristojni organ občine, na območju katere je bilo meso prodano.« Sedanji 'drugi odstavek 4. člena odloka postane frctji odstavek. 3. člen V 5. členu odloka se za četrtim odstavkom doda nov Peti odstavek, ki se glasi: »Naloge za izplačila upravičenih nadomestil, ki se Ugotavljajo od 1. januarja dalje, pošljejo organi pro-računsko dopolnjevanih občin Republiškemu sekreta-, latu za finance. Organi občin, ki nimajo prilivov pri-odkov za intervencije v porabi hrane in organi občin, i so v celoti porabile takšne priliVe za nadomestila junčjem in svinjskem mesu, pošljejo naloge izplačila upravičenih nadomestil za to obdobje re-j hllškemu skladu. Organi drugih občin takšne na-Se izvršijo na račun sredstev občine.« 4. člen ^ 6. členu odloka se doda nov, drugi odstavek, M 86 glasi; j . Opravičenci uveljavljajo nadomestila za čas od EecJaanuaria i983 dalje najpozneje v roku enega me-dnevu povečanja cen junčjega in svinjskega 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-03/82-10/4 Ljubljana, dne 13. januarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 108. Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in »»Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih ^ (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z odlo-Nkom o naj višji ravni cen določenih proizvodov oziroma skupin proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 75/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o vplačilu razlik v cenah pralnih praškov 1. člen Trgovinske organizacije združenega dela, ki so po odloku o naj višji ravni cen določenih proizvodov oziroma skupin proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 75/82) povečale cene pralnih praškov tudi za količine na zalogi ter za količine na poti, fakturirane po prejšnjih cenah, morajo tako nastale razlike v cenah, ugotovljene s popisom zalog dne 27. decembra 1982, v tridesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020. Zavod SR Slovenije za rezerve uporabi vplačana sredstva razlik v cenah v skladu s programom republiških tržnih blagovnih rezerv za financiranje oblikovanja teh rezerv. 2. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne ravna v skladu s prejšnjim členom. Z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objaVi v Uradnem listu SRS. St. 426-01/82-1/6 Ljubljana, dne 13. januarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj L r. ) 109. Na podlagi 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 2. a točke odloka o dopolnitvah odloka o določitvi naj višje ravni cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 54/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi najvišjih cen za stranske proizvode, ki se dobijo pri predelavi oljnic 1. Organizacije združenega dela, ki predelujejo oljnice, smejo oblikovati cene za stranske proizvode, ki se dobijo pri predelavi sončnic, soje in oljne repice tako, da znašajo največ: a) za sojine in repične tropine s 32 °/e beljakovin 16 din/kg, b) za sončnične in repične tropine š 33.5 °/o beljakovin 17 din//kg. Cene iz prejšnjega odstavka veljajo za proizvode v rinfuzi, im sicer franko naloženo na vagon ali vozilo kupca teh proizvodov, v ‘Itraju proizvajalne organizacije združenega dela. Organizacije združenega dela, ki dajejo v promet proizvode iz prvega odstavka te točke v vrečah, smejo zaračunavati kupcem nabavno vrednost vreče in stroške pakiranja v višini 0,60 din za kg. 2. Cena se poveča ali zmanjša za vsak odstotek beljakovin nad ali pod odstotkom iz prvega odstavka prejšnje točke, in sicer: — za proizvode pod a) za 0,5017 din/kg, — za proizvode pod b) za 0,5000 din/kg. 3. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 380-05/82-11 Ljubljana, dne 13. januarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 110. Na podlagi petega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) ter na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic za kurilno olje — mazut, kurilno olje ekstra lahko (EL) in kurilno olje lahko specialno (LS) in tekoči naftni plin (Uradni list SFRJ, št. 61/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 47. seji dne 13. januarja 1983 sprejel SKLEP o določitvi organa, ki izdaja soglasje za nadomestitev obstoječih kotlov s kotli enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo kurilnega olja — mazuta I Pristojni orgam republike po drugem in tretjem odstavku 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, ehergetskih objektov in kotlovnic na kurilno olje — mazut, kurilno olje ekstra lahko (EL) in kurilno olje lahko specialno (LS) in tekoči naftni plin (Uradni list SFRJ, št. 61/82), je Republiški komite za energetiko. Republiški komite za energetiko daje na zahtevo organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev soglasje, da se obstoječi kotel nadomesti s kotlom enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo kurilnega olja — mazuta, če ugotovi, da ni tehničnih, tehnoloških, ekoloških in ekonomskih pogojev za prehod na premog. II Republiški komite za energetiko obvešča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije o izdanih soglasjih po prejšnji točki vsake tri mesece. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. Sll-lS^Ž-e/l-l Ljubljana, dne 13. januarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 111. Na podlagi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiška sekretarka za pravosodje in upravo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov 1. člen V pravilniku o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SRS, št. 3/79) se v prvem odstavku 78. člena črta beseda »plašč«. 2. člen V prvem odstavku 79. člena se črta beseda »plaši?«. 3. člen V 85. členu pod črko a) se črta točka 7. Sedanja 6. točka se nadomesti ž novo 6. točko, ki se glasi: »površnik (vrsta uniforme) 1 (količina) 4 (doba nošenja)«. Sedanje točke 8 do 17 postanejo točke 7 do 16. V 85. členu pod črko b) se črtata točki 5. in 6. Namesto njiju se doda nova 5. točka, ki' se glasi: »površnik (vrsta uniforme) 1 (količina) in 4 (doba nošenja)«. Sedanje točke 7 do 17 postanejo točke 6 do 16. Črta se besedilo druga odstavka 85. člena. 4. člen i V prvem odstavku 86. člena se besedi »dvoje hlač« nadomestita z besedama: »ene hlače«. 5. člen Za 87 členom se dodajo novi 87.a, 87.b in 87.c člen, ki se glasijo: »87.a člen Znak pripadnosti je petbarvni znak na modri podlagi v obliki ščita v velikosti 80 X 75 mm, z elementi grba in z zastavo SR Slovenije. 87 .b člen Znak pripadnosti nosijo pooblaščene uradne osebe na levem rokavu, 10 cm od ramenskega 'šiva. Znak pripadnosti se nosi na površniku, dežnem plašču, zimski in letni bluzi. 87.c člen Znak pripadnosti je zaščiten. Tega znaka ne morejo nositi uniformirani delavci drugih državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Prav tako ni dovoljena uporaba znaka v kakršnekoli druge namene.« 6. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. IK-5-010-5/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1982. Republiška sekretarka za pravosodje in upravo Kristina Kobal 1. r. 112. Na podlagi 7. člena odloka o nadomestilih za junčje in svinjsko meso (Uradni list SRS, št. 42/82 in 2/83) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve NAVODILO 0 dopolnitvi navodila o uveljavljanju nadomestil za junčje in svinjsko meso 1. člen Za X. točko navodila o uveljavljanju nadomestil 23 junčje m svinjsko meso (Uradni list SRS, št. 43.82) se doda nova X.-A točka, ki se glasi: »X.-A. Pri izplačilih nadomestil v letu 1983 rav-najo občinski organi na naslednji način: 1. Organi proračunsko dopolnjevanih občin poš-Ijsjo naloge za izplačila upravičenih nadomestil Republiškemu sekretariatu za finance. 2. Organi občin, ki nimajo 30 %>-nih presežkov pro-računskih prihodkov iznad ocenjenih iz leta 1982, poš-^isjo naloge za izplačilo upravičenih. nadomestil Sa-htoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in P°rabi hrane v SR Sloveniji. 3. Organi občin, ki sredstev 30 °/»-nih presežkov Proračunskih prihodkov iznad ocenjenih v letu 1982, Pirnajo dovolj, pošljejo za višino manjkajočih sred-®tev za upravičena nadomestila, naloge za izplačila samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu ln Porab; hrane v SR Sloveniji. 4. Organi občin, ki razpolagajo z zadostnimi last-'mi sredstvi, poravnajo upravičene zahtevke do na-°mestil iz sredstev 30 %-nih presežkov proračunskih Prihodkov iznad ocenjenih za leto 1982. 2. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 331-03/82 Ljubljana, dne 17. januarja 1983. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. 113. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82 in 1/83) I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1. Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se: — v stolpcu 5 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,50; — v stolpcu 17 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 11,93; — v stolpcu 18 stopnja 28,20 nadomesti s stopnjo 28,30. 2. Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica se: — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,40; — v stolpcu 17 stopnja 13,13 nadomesti s stopnjo 13,53; — v stolpcu 18 stopnja 29,69 nadomesti s stopnjo 30,09. 3. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož se: — v stolpcu 13 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,36; — v stolpcu 17 stopnja 12,05 nadomesti s stopnjo 12,10; — v stolpcu 18 stopnja 28,51 nadomesti s stopnjo 28,56 II. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 14. januarja 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 114. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82 in 71/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka. za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 14 občina Jesenice stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 11,93; — pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica stopnja 13,13 nadomesti s stopnjo 13,53. — pri zaporedni številki 37 občina Ormož stopnja 12,05 nadomesti s stopnjo 12,10. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 14. januarja 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 115. Na podlagi 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije na seji dne 13. januarja 1983 sprejela naslednji SKLEP 1 Prispevna stopnja iz dohodka temeljnih organizacij in skupnosti za financiranje usmerjenega izobraževanja v Izobraževalni skupnosti gradbeništva Slovenije za leto 1983 znaša 1,05 %>. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 1. 1983. St. 402-20/83 Ljubljana, dne 13. januarja 1983. Predsednik skupščine Alojz Jožef 1. r. 116. Na podlagi 388. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 84. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) so delavci' zdravstvenih organizacij združenega dela 7 referendumom sprejeli in sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v poslovno skupnost za zdravstvo Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavci v zdravstvenih organizacijah združenega dela, ki so navedene v prilogi samoupravnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s samoupravnim sporazumom združijo svoje organizacije združenega dela v poslovno skupnost za zdravstvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovna skupnost) zaradi uresničevanja ciljev določenih v samoupravnem sporazumu. 2. člen Samoupravni sporazum določa cilje in naloge poslovne skupnosti iti nafiin njihovega uresničevanja, pravice in obveznosti udeležencev, organe poslovne skupnosti, združevanje sredstev v poslovni skupnosti, reševanje medsebojnih sporov, položaj delovne skupnosti poslovne skupnosti ter druga vprašanj# pomembna za medsebojne odnose v poslovni skupnosti. 3. člen Firma poslovne skupnosti je: Poslovna skupnost za zdravstvo Slovenije, r. o. Skrajšana firma poslovne skupnosti je: PSZS, r. o. Sedež poslovne skupnosti je: Ljubljana, Njegoševa 8. 4. člen Poslovna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in sporazumu. Poslovno skupnost zastopa in predstavlja individualni poslovodni organ — direktor. Poleg direktorja zastopa poslovno skupnost v enakem obsegu kot direktor tudi pomočnik direktorja. 5. člen Poslovna skupnost sklepa pogodbe in opravlja vsa druga pravna dejanja v pravnem prometu, ki izvirajo iz skupnih poslov. V skupnih poslih, kjer je to smotrno, lahko nastopa poslovna skupnost kot posrednik med drugimi in udeleženci. 6. člen Poslovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in na račun udeleženca. 7. člen Na podlagi sklepa delavskega sveta udeleženca lahko poslovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi v imenu in na račun udeleženca. 8. člen Za obveznosti poslovne skupnosti pri skupnem poslu, ki ga je poslovna skupnost opravila v svojem imenu in na račun udeležencev, odgovarjajo udeleženci, na katerih račun so bile obveznosti prevzete v sorazmerju z njihovo udeležbo v tem poslu, drugi udeleženci za te obveznosti ne odgovarjajo. Medsebojna razmerja v skupnem poslu iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo. Za obveznosti pri poslih, ki jih je poslovna skupnost opravila v imenu in na račun udeležencev odgovarjajo udeleženci za katere jih je poslovna skupnost prevzela neomejeno solidarno, drugi udeleženci za te obveznosti ne odgovarjajo. 9. člen Poslovna skupnost odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. 10. člen Poslovna skupnost ima štampiljko pravokotne oblike in pečat okrogle oblike, v katerih je vpisan tekst iz 3. člena tega sporazuma. 11. člen Poslovna skupnost ima emblem. Emblem predstavlja osem modrih kvadratov sestavljenih v kvadratno obliko na beli podlagi, z izpuščenim devetim modrim kvadratom v sredini desnega dela kvadratne oblike, v katerem je z modro barvo vrisana Eskulapova palica s kačo. Emblem se uporablja na pismih, dopisih, informativnih glasilih in drugih edicijah ter v pravnem prometu. 12. člen Poslovna skupnost ima na svojih poslovnih prostorih napisno tablo. Napisna tabla je bele barve in vsebuje emblem, z modrimi črkami napisano firmo in sedež poslovne skupnosti. 13. člen Poslovna skupnost se povezuje v Zvezo skupnosti zdravstvenih organizacij Jugoslavije. Poslovna skupnost sodeluje samostojno ali preko Zveze skupnosti zdravstvenih organizacij Jugoslavije s sorodnimi mednarodnimi organizacijami in je tako vključena v mednarodno zdravstveno službo. Znotraj Jugoslavije deluje poslovna skupnost s Pristojnimi organi, organizacijami, skupnostmi, društvi in združenji. II. CILJI, NALOGE IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA 14. člen Cilji in naloge poslovne skupnosti so: 1. priprava strokovnih podlag za programiranje razvoja zdravstvenega varstva, usklajevanje planov m delitve dela; 2. pospeševanje strokovnega napredka, dela in poslovanja ter ugotavljanje pogojev oziroma možnosti 23 izvajanje čimbolj učinkovitega, kakovostnega in racionalnega zdravstvenega varstva; 3. uresničevanje skupnih interesov pri nabavi in Vz od davčne osnove — vodni prispevek od obrti 1.21 %> od davčne osnove 1,41 e/o od KD 0,0085 din/KWh 66,30 din/E 0,80 din/ms 28,00 din/m3 1,95 din/m® Popustniki od uporabljene vode: — vodni prispevek od kmetijske dejavnosti — vodni prispevek od proizv. KWh — vodni prispevek od onesnažene vode — vodni prispevek od pitne vode — vodni prispevek od naplavin — vodni prispevek od uporabljene vode — Železarna Ravne, Tov. dušika Ruše TOZD Metalurgija — Rudniki Mežica, TGA Kidričevo Tov. dušika Ruše TOZD Nekovine — Tov. lesovine in lepenke Prevalje — MTT Maribor, Tekst, tovarna Majšperk Svila Maribor, Tekst. tov. Otiški vrh 0,18 din/m3 0,60 din/ms 0,69 din/m3 0,97 din/m3 II Ta sklep velja in se uporablja od 1. januarja 1983. Predsednik skupščine Območne vodne skupnosti Drava Maribor Peter Planinšec, dipl. inž. I. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4/78) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1982 in na 8. seji zbora občin dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982 1. člen V odloku o proračunu mesta Ljubljane za lero — lastni prihodki mestnih upravnih organov 8,500.000 — prispevki iz proračunov občin 440,356.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se razporedijo za: — skupne mestne potrebe 445,853.440 — tekočo proračunsko rezervo 3,002.560 2. člen V 3. členu se znesek »436,566.000 din« nadomesti z zneskom »440,356.000 din«. 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1982 (Uradni list SRS, št. 2/82) se 2. člen spremeni Št. 400-4/82 tako, da se glasi: Ljubljana, dne 28. decembra 1982. din Predsednica Skupni prihodki mestnega proračuna Skupščine mesta za leto 1982 znašajo 448,856.000 Ljubljane od tega: Tina Tomlje 1. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljub Ijane za leto 1982 prihodkov Prihodkl Skupaj din Gl™* Odhodki namen Skupaj din 7 Prispevki iz proračuna družbenopo- 01 Dejavnost organov družbenopolitič- litičnih skupnosti nih skupnosti 294,559.500 Ljubljana Bežigrad , 107,803.000 02 Ljudska obramba 12,500.000 Ljubljana Center 157,136.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- Ljubljana Moste-Polje 28,644.000 nizacij in društev 25,703.000 Ljubljana Šiška 80,948.000 04 Negospodarske investicije 47,875.010 Ljubljana Vič-Rudnik 65,825.000 06 Ženstvena dejavnost 23,178.150 Skupaj 440,356.000 07 Kulturno prosvetna dejavnost 908.100 6 Drugi prihodki 8,500.000 10 Komunalna dejavnost 7,119.000 '"""s. 16 Intervencije v gospodarstvo 27,460.570 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 5,064.110 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 4,488.560 Skupaj prihodki 448,856.000 Skupaj odhodki 448,856.000 120. Na godlagi drugega odstavka 1. člena in 16. ter 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1982 in na 8. seji zbora občin dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 1. člen S proračunom mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mestni proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v okviru pravic ih dolžnosti mesta. 2. člen Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1983 znašajo 496,288.000 din, od tega: din — prispevki iz proračunov občin 487,288.000 — lastni prihodki mestnih upravnih organov 9,000.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka se razporedijo za: — skupne mestne potrebe — tekočo proračunsko rezervo din 493,434.640 2,853.360 3. člen Sredstva za' mestni proračun v znesku 487,288.000 din zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik. Občine v svojih odlokih o proračunih določijo višino sredstev, ki jih v določenem odstotku združujejo od vseh prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov. Sredstva nakazuje mestnemu proračunu Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani pb vsakokratni praznitvi. 4. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 °/o izloča v sredstva rezerv mestnega proračuna. 5. člen Za izvrševanje mestnega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Če prihodki mesta Ljubljane ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, sme izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so razporejena na posamezne namene, vendar največ za 10%>, ali pa začasno zadržati uporabo sredstev za posebne namene. Izvršni svet sme, če nastanejo pri financiranju nalog nepričakovane težave, ali' če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za Posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. Sredstva mestnega proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med uporabnike v okviru doseženih prihodkov. 6. člen Sredstva za delo upravnih in drugih organov in organizacij in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti se zagotavljajo na podlagi delovnih programov in doseženih rezultatov dela, ki jih dosegajo delavci delovnih skupnosti in funkcionarji organa* Pri izvrševanju programa. Sredstva za delo organov in organizacij (razen sredstev za posebne namene) se bodo organom in organizacijam zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin °d osnove določene v proračunu za leto 1983. Mest-him upravnim organom se od skupnih sredstev m osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti predvidenih za leto 1983 zadrži 2 °/o za usklajevanje oseb-hih dohodkov. Če do 30. novembra rezervirana sredstva niso razdeljena se na podlagi sklepa izvršnega sveta za ta sredstva povečajo sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti mestnih upravnih organov sorazmerno v enakem deležu. 7 7. člen Organi in organizacije, ki so uporabniki mestnega Proračuna morajo opravljati naloge iz svojega delovnega programa v mejah sredstev, ki so jim dolo-5ena z mestnim proračunom. Uporabniki sredstev mestnega proračuna ne smelo prevzemati na račun mestnega proračuna obvezno- sti, ki bi presegale z mestnim proračunom določena sredstva. Organi in organizacije, ki se financirajo iz mestnega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih, le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z mestnim proračunom. 8. člen če se med letom znanto spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. Sredstva za delo se zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Neporabljena sredstva za delo se prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi za realizacijo naslednjih skupnih nalog, za katere so zagotovljena sredstva v mestnem proračunu: — sofinanciranje 10-letnega programa cest, — sohnanci-ranje dejavnosti Živalskega vrta Ljubljane, — sanacija ljubljanskega gradu, — sanacija Robbovega vodnjaka, — izvajanje programa »Ljubljana 2000«. 10. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. 11. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi in upravne organizacije ter drugi organi mesta dosežejo s svojo dejavnostjo ali z delom na podlagi samoupravnih sporazumov ali pogodb in od vplačil razlik pri prodaji tiskovin in obrazcev, so prihodek mestnega proračuna. 12. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu odobrena v mestnem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja knjigovodstva. 13. člen Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni upravni organi najkasneje do 20. decembra 1963 vrniti v mestni proračun. 14. člen O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. Sredstva tekoče proračunske rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bOo mogoče predvideti ali ki zanje predvidena sredstva ne zadoščajo. 15. člen Izvršni svet j c pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1,500.000 dinarjev v primeru, če nastanejo izredne okoliščine v smislu 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78). 16. člen Mestni komite za finance spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1983 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 5. člena tega odloka zmanjša poraba. 17. člen Odredbodajalec za sredstva mestnega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 18. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 400/3/82 Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1983 Zap. št. Prihodki SkdXj YtP- Odhodki Skupaj din I Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti: 1 Ljubljana Bežigrad 2 Ljubljana Center 3 Ljubljana Moste-Polje 4 Ljubljana Šiška 5 Ljubljana Vič-Rudnik Skupaj 79.700.000 60.500.000 82.928.000 176.900.000 87.260.000 487.288.000 II Drugi prihodki Skupaj prihodki 9,000.000 496,288.000 1 Sredstva za delo delovnih skupnosti 2 Sredstva za materialne stroške 3 Sredstva za amortizacijo 4 Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev 5 Sredstva za investicije v osnovna sredstva 6 Sredstva za odplačilo kreditov 7 Sredstva za druge potrebe upravnih organov 8 Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 9 Sredstva za intervencije v gospodarstvu 10 Sredstva za financiranje medobčinskih organov 11 Sredstva za delo skupnih upravnih organov 12 , Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije 13 Sredstva za splošno komunalno porabo 14 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 15 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 16 Odhodki mi obveznosti iz preteklih let 17 Drugi odhodki Skupaj odhodki 200,057.700 65.859.700 8,600.000 19.780.200 1.527.000 8.630.000 4,751.500 15.436.700 23.278.000 1,022.340 51,000.200 27.480.000 6,588.400 52,660.100 4,962-900 799.900 3.853.360 496,28&000 121. Na podlagi 45. člena zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela ki drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 58/76 in 65/81) ter 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1982 in na 8. seji zbora občin dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o določitvi stopenj za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva in za sredstva za skupno porabo določenih uporabnikov družbenih sredstev 1. člen Organom in organizacijam mesta Ljubljane in njihovim delovnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam, ki se financirajo iz proračuna mesta Ljubljane, se zmanjšajo amortizacijske stopnje, ki so predpisane v nomenklaturi sredstev za amortizacijo za posamezno osnovno sredstvo oziroma sredstvo za skupno porabo tako, da obračunajo amortizacijo za osnovna sredstva in ža sredstva za skupno porabo v odstotnem deležu od predpisanih stopenj, in sicer: v letuol982 od 0 od 25 “/o v letu 1983 od 26 do 50 %> v letu 1984 od 51 do 75 0/o v letu 1985 v višini 100 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRL-, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 400-5/82 Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 122. Na podlagi 193. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1982, na 8. seji zbora občin dne 28. decembra 1982 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o priznanjih mesta Ljubljane 1. člen Ta odlok določa pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: priznanja), njihovo obliko, pogoje za prevzem pbkroviteljstva Skupščine mesta Ljubljane nad posamezno prireditvijo in način vodenja evidence podeljenih priznanj. 2. člen Priznanja so: naziv častni občan, domicil, zlata plaketa Ilegalca, nagrada mesta Ljubljane, plaketa mesta Ljubljane in spominska priznanja in 'darila. 3. člen 6 podelitvi priznanj odloča Skupščina mesta Ljubljane na skupni seji vseh zborov na predlog komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: komisija). Spominska priznanja in darila podeljuje predsed-hik Skupščine mesta Ljubljane ali predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 1. Naziv častni občan 4. člen Naziv častni občan je priznanje, ki se podeljuje občanom,' ki so izjemno zaslužni za razvoj mesta Ljubljane ter tujim državnikom in najvišjim funkcionarjem mednarodnih organizacij, ki so prispevali k utrjevanju miru in k razvijanju dobrih mednarodnih odnosov. 5. člen Pobudniki' za podelitev naziva častni občan so delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ih skupnostih. 6. člen Pobudo za podelitev naziva častni občan obravnava komisija, pri čemer upošteva mnenje Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma od nje pooblaščenega organa. Komisij a * oblikuj e predlog sklepa o podelitvi priznanja z obrazložitvijo in ga predloži^ skupščini mesta v obravnavo in sprejem. 7. člen Naziv častni občan se podeli s posebno izdelano listino, ki vsebuje besedilo 'sklepa o podelitvi naziva častni občan. 2. Domicil 8. člen Domicil se lahko podeli enotam in službam, ki so se bojevale ali delovale pod poveljstvom Vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ali glavnega štaba narodnoosvobodil- i ne vojske in partizanskih odredov Slovenije, medvojnim aktivom in odborom aktivistov, ki so sestavljali organizacijo Osvobodilne fronte in so delovali pod vodstvom Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronta slovenskega naroda, odboru španskih borcev m borcev za severno mejo. 9. člen Domicil se praviloma podeljuje temeljnim enotam narodnosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (odredi, brigade, divizije), ki so delovali dalj časa, le izjemoma pa tudi manjšim enotam, če je bilo njihovo delovanje posebej pomembno zaradi vojaških ali političnih razlogov oziroma če je bilo njihovo delovanje posebej pomembno za določeno področje delovanja ali za določeno območje. 10. člen Domicil se podeljuje na podlagi delovanja enote, službe, medvojnega aktiva ali odbora aktivistov Osvobodilne fronte na določenem območju, sedanje aktivnosti borcev in aktivistov Osvobodilne fronte v mestu, predvsem njihovega povezovanja s skupščino mesta, družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami, Jugoslovansko ljudsko armado, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki delujejo na področju ohranjanja in razvijanja tradicij narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. 11. člen Pregled za podelitev domicila enoti ali službi pripravi Mestni odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske, za medvojne aktive ali odbore aktivistov Osvobodilne fronte pa predsedstvo Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. 12. člen Domicil mesta Ljubljane se podeli s posebno izdelano spominsko listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi domicila. 3. Zlata plaketa Ilegalca 13. člen Zlata plaketa Ilegalca se podeljuje za posebne zasluge pri revolucionarni preobrazbi mesta in življenja v njem, za pomemben prispevek pri razvijanju revolucionarnih tradicij, razvoju oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter razvoju samoupravljanj a. Zlata plaketa Ilegalca se podeljuje: — predvojnim revolucionarjem za izredne zasluge v predvojni revolucionarni dejavnosti in kasneje v vodstvih Osvobodilne fronte ter njenih dejavnostih; aktivistom Osvobodilne fronte, posebno zaslužnim v osvobodilnem boju; družinam, ki so združevali pomembne postojanke ilegalnega boja in — organizacijam, skupnostim in posameznikom, ki so zaslužni za ohranjanje in vnašanje revolucionarnih tradicij in izkušenj v sedanje življenje, za pomemben prispevek pri razvoju oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in razvoj samoupravljanja ter za trajnejše razvijanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 14. člen Vsako leto se lahko podeli praviloma do osem zlatih plaket Ilegalca. 15. člen Razpis za podelitev zlate plakete Ilegalca objavi komisija vsako leto v dnevnem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do 31. januarja. Z razpisom se objavi: — kriterije za podelitev zlate plakete Ilegalca, — podatke, ki jih mora vsebovati pobuda za podelitev, — rok, do katerega morajo biti poslane pobude za podelitev zlate plakete Ilegalca. 16. člen Pobudniki za podelitev zlate plakete Ilegalca so lahko pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 17 18 19 * * * * 17. člen Na podlagi mnenja pristojnega organa Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva oblikuje komisija predloge sklepov o podelitvi zlate plakete Ilegalca z obrazložitvijo in jih predloži skupščini mesta v obravnavo in sprejem. 18. Hen Zlata plaketa Ilegalca s* podeluje ob praznovanju dneva osvoboditve mesta Ljubljane. 19. člen Zlata plaketa Ilegalca je umetniško izdelan reli- efni' odtis spomenika Ilegalca. Zlata plaketa Ilegalca se podeluje z listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi priznanja. 4. Nagrade mesta Ljubljane 20. člen Nagrada mesta Ljubljane se podeljuje za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu mesta Ljubljane, življenja v njem, njegovi podob An ugledu v domovini in v svetu. 21. čden Nagrado mesta Ljubljane se lahko podeli posameznikom, delovnim skupinam, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in drugim družbenim organizacijam in društvom. 22. člen Vsako leto se lahko podeli največ pet nagrad mesta Ljubljane. 23. člen Razpis za podelitev nagrade mesta Ljubljane objavi komisija vsako leto v dnevnem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do 31. januar j a. Z razpisom se objavi: — kriterije za podelitev nagrade mesta Ljubljane, — podatke, ki jih mora vsebovati pobuda za podelitev nagrade mesta Ljubljane, — rok, do katerega morajo biti poslane pobude za podelitev nagrade mesta Ljubljane. 24. člen Pobudniki za podelitev nagrade mesta Ljubljane so lahko organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva ter delovni ljudje in občani mesta Ljubljane. 25. člen Komisija imenuje za proučitev posameznih pobud ustrezno število strokovnih komisij. 26. člen Komisija oblikuje predlog sklepa o podelitvi nagrade mesta Ljubljane z obrazložitvijo in ga pošlje do 31. marca skupščini mesta v obravnavo in sprejem. Komisija lahko sklene, da se nagrada mesta Ljubljane ne podeli, če posamezna strokovna komisija ne predloži dovolj utemeljnega predloga. 27. Sen Nagrada mesta Ljubljane se podeljuje ob praznovanju dneva osvoboditve mesta Ljubljane. 28. člen Nagrada mesta Ljubljane obsega umetniški kipec Aretej. Nagrada mesta Ljubljane se podeljuje z izročitvijo listine, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi nagrade mesta Ljubljane. 5. Plaketa mesta Ljubljane 29. člen Plaketa mesta Ljubljane je priznanje, ki ga Skupščina mesta Ljubljane podeljuje: — posameznikom, ki so s posebnimi delovnimi prizadevanji in uspehi v daljšem časovnem obdobju pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu, družbenopolitičnemu in drugemu razvoju mesta Ljubljane ali za izkazano posebno požrtvovalnost, nesebičnost in pogum, — organizacijam in skupnostim v Ljubljani za posebne zasluge na področju znanstvenega, kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja Ljubljane in za razvijanje in utrjevanje sodelovanja med Ljubljano in drugimi mesti, — organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, organom in posameznikom za izredne uspehe pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, obrambni vzgoji ter pripravah na splošni ljudski odpor, — prijateljskih!, pobratenim in drugim mestom, organizacijam združenega dela, skupnostim in posameznikom v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki so posebno zaslužni za gospodarski, kulturni in družbenopolitični razvoj mesta Ljubljane, — tujim mestom, ustanovam' in posameznikom iz tujine, ki so zaslužni za razvijanje in utrjevanje prijateljskega sodelovanja med Ljubljano in drugimi mesti. \ 30. člen Podelitev plakete mesta Ljubljane predlaga Skupščini mesta Ljubljane komisija po postopku, ki' je s tem odlokom določen za podelitev naziva častni občan. 31. člen Plaketa mesta Ljubljane je reliefni odtis grba mesta Ljubljane z napisom Ljubljana in / se podeljuje z izročitvijo lastnine, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi plakete mesta Ljubljane. 6. Spominska priznanja in darila 32. člen Spominska priznanja in darila, ki se podeljujejo ob posebnih priložnostih, so: kipec Ilegalca, mala bronasta plaketa Ilegalca in eno ali večstranične. plakete. 33. člen Kipec Ilegalca je miniatura spomenika Ilegalca na marmornatem podstavku. Mala bronasta plaketa Ilegalca vsebuje reliefni odtis spomenika Ilegalca, stilizirano bodečo žico in napis Ljubljana mesto heroj. Plakete vsebujejo reliefni odtis spomenika Ilegalca, grb mesta Ljubljane in reliefni iodtis lika Emonca. 7. Pokroviteljstvo Skupščine mesta Ljubljane 34. člen Zaradi posebnega pomena in v znak javnega priganja lahko Skupščina mesta Ljubljane prevzame Pokrovitejlstvo nad zborom ali drugo prireditvijo v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: prireditev) organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev, če ima organizator Prireditve sedež v Ljubljani ali če sodelujejo pri prireditvi pobratena ali prijateljska mesta. 35 35. člen O prevzemu pokroviteljstva odloča Skupščina bresta Ljubljane. 8. Način vodenja evidence podeljenih priznanj 36. člen Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem priznanj opravlja Služba za kadrovske zadeve mesta Ljubljane. 37. člen Evidenco podeljenih priznanj vodi sekretariat Skupščine mesta Ljubljane. Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko, po času, ko so bila podeljena. Evidenca vsebuje zaporedno številko, ime in priimek ter osebne podatke o prejemniku, datum seje, na kateri je bilo priznanje podeljeno, številko, sklepa o podelitvi, datum izročitve priznanja in številko listine, s katero je bilo priznanje podeljeno. 38. člen Celotno gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj je javno in je na vpogled v Službi za kadrovske zadeve mesta Ljubljane. Sklepi o podelitvi priznanj se objavijo v sredstvih javnega obveščanja. 39. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: 1. odlok o ustanovitvi plakete mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/61) 2. odlok o kriterijih in postopku za podelitev zlate plakete Ilegalca (Uradni list SRS, št. 4/77) 3. odlok o nagradi mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75 in 7/81) 4. pravilnik o kriterijih in postopku za podelitev nagrade mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75 in 7/81). , 40. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 17-2/82 Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Predsednica Skupščine mesta < Ljubljana Tina Tomlje 1. r. 123. Na podlagi drugega odstavka 57. člena zakona o svobodni menjavi dela ria področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) sklepajo Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna izobraževalna Skupnost Ljubljana SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupne strokovne službe 1. člen S tem samoupravnim sporazumom občinske izobraževalne skupnosti in Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) ustanovijo skupno strokovno službo za opravljanje določenih admihistrativno-strokovnih, pomožnih in ten podobnih del ter določijo načela za urejanje odnosov med udeleženkami glede na skupno strokovno službo. 2. člen Skupna strokovna služba bo za udeleženke opravljala dela, ki omogočajo delavcem in drugim delovnim ljudem, da po svojih delegatih v skupščinah udeleženk usklajujejo posamične skupne in družbene vzgojnoizobraževalne potrebe in interese ter da sprejemajo odločitve v zvezi z zadovoljevanjem teh .potreb oziroma uresničevanjem teh interesov. Skupna strokovna služba bo sodelovala z upravnimi organi in organizacijami ter strokovnimi službami organizacij združenega dela uporabnikov in izvajalcev, ki opravljajo določena dela za udeleženke, da ne bi prišlo do podvajanja teh del. Na skupno strokovno službo ni mogoče prenesti odločanje v zadevah, o katerih odločajo organi udeleženk. 3. člen Skupna strokovna služba bo opravljala dela, potrebna za ugotavljanje izobraževalnih potreb in njihovo usklajevanje ter za pripravo planskih aktov vseh udeleženk. Med dela iz prejšnjega odstavka sodijo zlasti: — analiza vzgoje in izobraževanja glede na planske usmeritve, — priprava kazalcev in elementov za programiranje vzgoj noizobraževalne dejavnosti z obdelavo teh podatkov za posamezno udeleženko, — praprava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih, planov, — priprava samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov, — priprava planov udeleženk (letni, srednjeročni, dolgoročni) — priprava poročil o uresničevanju planov udeleženk. 4. člen Skupna strokovna služba bo opravljala dela, potrebe za oblikovanje in vrednotenje programov storitev in drugih programov udeleženk, ter za njihovo uresničevanje. Med dela iz prejšnjega odstavka sodijo zlasti: — izdelava osnutkov instrumentarija za oblikovanje cen vzgoj noizobraževalnih storitev, — analiza strukture cene vzgojnoizobraževalnih storitev, — priprava osnutkov programov investicij oziroma investicijskega vzdrževanja objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij, — analiza zaključnih računov vzgojnoizobraževalnih organizacij. 5. člen Skupna strokovna služba bo opravljala dela, M pomenijo tehnično izvajanje finančnih instrumentov za združevanje sredstev pri udeleženkah ih za namensko uporabo teh sredstev. Med dela iz prejšnjega odstavka sodijo zlasti: — spremljanje priliva in realizacije sredstev ustanoviteljev in o tem izdeluje ustrezna poročila, — izračun osnutkov standardov in normativov za finančno vrednotenje elementov cen vzgoj noizobraževalnih storitev, — izračun osnutkov letnih finančnih načrtovi in priprav osnutkov zaključnih računov za ustanovitelje in za delovno skupnost skupne službe, — spremljanje in vodenje evidence o sprejetih finančnih obveznostih in porabi sredstev po posameznih Izobraževalnih skupnostih in vzgoj noizobraževalnih organizacijah, — opravljanje nalog, ki jih določa zakon o knjigovodstvu, — 'sestavljanje periodičnih obračunov za ustanovitelje in za delovno skupnost skupne službe, — spremljanje predpisov s področja finančnega poslovanja in upoštevanje le-teh pri svojem delu, — mesečno obračunavanje osebnih dohodkov delavcev v skupni službi. 6. člen Skupna strokovna služba bo opravljala za vse udeleženke dela, potrebna za urejanje njihove organizacije ter za delovanje delegatskega sistema. Med dela iz prejšnjega odstavka sodijo zlasti: — priprava temeljnih samoupravnih splošnih aktov udeleženk (smoupravni sporazum o ustanovitvi, statut, poslovnik), — pravna obdelava drugih samoupravnih splošnih aktov udeleženk, — administrativna dela, potrebna za pripravo, sklic in potek sej organov udeleženk in delovnih teles, — priprava informativnih gradiv. — splošna administrativna dela. 7. člen Na zahtevo posamezne udeleženke opravlja skupna strokovna služba zanjo tudi administrativnostro-kovna dela, ki niso navedena v 3. in 6. členu tega sporazuma s pogojem, da so takšna dela vključena v program dela skupne strokovne službe. Med deli iz prejšnjega odstavka so lahko tudi dela zastopanja udeleženke v določenih pravnih poslih in druga dela po posebnem pooblastilu, ki- ga udeleženka da skupni strokovni službi ali njenemu določenemu delavcu. 8. člen Skupna strokovna služba se oblikuje kot delovna skupnost v kateri delavci ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci in druglnti delovnimi ljudmi, združenimi v izobraževalmhi skupnostih. Delovna skupnost ustvarja dohodek iz celotnega prihodka, ki ga pridobiva s povračili za opravljanje storitev po letnem delovnem programu iz sredstev, ki jih v ta namen združujejo udeleženke tega sporazuma. Delovne sredstva, potrebna za delo delavcev delovne skupnosti, zagotavljajo in z njimi upravljajo udeleženke. Udeleženke ne odgovarjajo za obveznosti delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi. 9. člen Organi udeleženk bodo med seboj usklajevali stališča do posameznih vprašanj v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in bodo v odnosih do delovne skupnosti skupne. strokovne službe nastopali' z usklajenimi stališ«. Na podlagi usklajenih stališč skupščin drugih udeleženk bo skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana v imenu vseh udeleženk: 1. sklepala z delovno skupnostjo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih; 2. dajala soglasje k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je delovna skupnost ustanovljena; 3. dajala soglasje k programu dela delovne skupnosti; 4. dajala soglasje k razvidu del in nalog delavcev delovne skupnosti; 5. imenovala in razreševala vodjo delovne skupnosti. Če se ob obravnavanju zadev iz prejšnjega odstavka v skupščini Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana izkaže, da stališča skupščin udeleženk niso usklajena, pripravi predlog odločitve skupina delegatov, ki jo v ta namen oblikuje skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Skupina delegatov, za usklajevanje stališč šteje 10 delegatov in jo sestavlja 5 delegatov iz zbora uporabnikov in 5 delegatov iz zbora izvajalcev. Skupina delegatov uskladi stališča in predlaga usklajen predlog odločitve, ki ga sprejme skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana na prvi naslednji seji. 10. člen Sredstva, do katerih je delovna skupnost upravičena za opravljeno delo po svojem programu dela in sredstev združujejo občinske izobraževalne skupnosti v razmerju s prilivom sredstev. Sredstva so del sredstev skupnih nalog mestne izobraževalne Skupnosti. Občinska izobraževalna skupnost, ki zanjo skupna strokovna služba opravlja dela po 7. členu tega sporazuma, prispeva v združena sredstva še zneske, ki ustrezajo vrednosti zanjo opravljenih del. 11. člen Glede vrednotenja programov dela delovne skupnosti ter glede obračunavanja in izplačevanja povračil delovni skupnosti za opravljanje storitev bodo udeleženke uveljavljale načela, ki veljajo v svobodni menjavi dela pri, izvajanju vzgojnoizobraževalnih in drugih programov izobraževalnih skupnosti, ter merila določena z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, ki ureja vrednotenje dela delavcev v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti. 12. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmejo skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti in skupščina Mestne izobraževalne skupnosti, začne pa veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ozi-roma dopolni po enakem postopku, kot je bil sprejet. 13. člen Ko začne \'eljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati dosedanja organiziranost skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane., 124. Občinska izobraževalna skupnost: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje, Ljub-Ijana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana ter delovna skupnost nji-hove skupne strokovne službe sklenejo na podlagi' 404. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 53/76) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornostih I. SPLOSNE DOLOCBCE 1. člen Udeleženke tega sporazuma so: Mestna izobraževalna skupnost in občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane, ki so s posebnim samoupravnim sporazumom ustanovile skupno strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne skupnosti) in delovna skupnost te skupne strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost). Udeleženke s tem samoupravnim sporazumom urejajo medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela ih ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi v izobraževalnih skupnostih in delavcev, ki zanje v delovni skupnosti opravljajo skupna dela. 2. člen Samoupravni splošni akti delovne skupnosti morajo biti skladno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe in s tem sporazumom. Izobraževalne skupnosti imajo na podlagi zakona pravico imenovanja in razreševanja vodje delovne skupnosti ter pravico dajanja soglasja: 1. k tistim določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je skupnosti ustanovljena; 2. k delovnemu programu delovne skupnosti; 3. k razvidu del in nalog delavcev delovne skupnosti. Delovna skupnost ima na podlagi zakona pravico, da njen organ upravljanja v postopku imenovanja oziroma razrešitve vodje delovne skupnosti' poda mnenje o predlagani rešitvi, izobraževalne skupnosti pa so dolžne to mnenje obravnavati in o njem zavzeti stališče. II. VRSTA IN OBSEG DEL TER TEMELJNI POGOJI GLEDE STRUKTURE DELOVNIH MEST IN KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE KADROV V DELOVNI SKUPNOSTI 3. člen Delovna .skupnost opravlja tiste vrste del, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe. Obseg posamezne vrste del iz prejšnjega odstavka določa delovni program delovne skupnosti v skladu s planskimi akti izobraževalnih skupnosti in s programi dela njihovih organov. Razvid del in nalog delavcev delovne skupnosti mora ustrezati nalogam delovne skupnosti, opredeljenim v njenem delovnem programu. 4. člen Delovna skupnost je dolžna oblikovati delovna področja posameznih delavcev (delovna mesta) tako, da bo razporeditev delavcev k delom in nalogam iz razvida omogočila strokovno, učinkovito, pravočasno in racionalno opravljanje vseh nalog po delovnem programu. Pri razporejanju delavcev k delu in nalogam iz razvida, pri oblikovanju ožjih delovnih enot oziroma delovnih skupin in pri drugih vprašanjih organizacije dela v delovni skupnosti je delovna skupnost dolžna stremeti k povečevanju delovne skupnosti zlasti s takšnimi ukrepi, ki spodbujajo samostojno, ustvarjalno delo delavcev, uveljavljajo njihovo strokovno usposobljenost, iniciativnost in odgovornost ter zagotavljajo njihovo enakomerno delovno obremenitev ob polni izrabi njihovih delovnih zmožnosti. 5. člen Delovna skupnost je dolžna kvalifikacijsko strukturo delavcev prilagajati vrstam, zahtevnosti in obsegu z razvidom določenih del in nalog tako, da bo k vsakemu delu oziroma nalogi razporejeno potrebno število delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost za uspešno opravljanje takšnega dela oziroma naloge. Ob predložitvi delovnega programa izkaže delovna skupnost tudi obstoječo kvalifikacijsko strukturo delavcev, kakšne spremembe v tej strukturi terja predloženi program in kako bodo te spremembe dosežene (npr. s prekvalifikacijo oziroma dopolnilnim izobraževanjem, strokovnim izpopolnjevanjem, štipendiranjem, zaposlovanjem novih delavcev oziroma zagotovila drugega dela delavcem, katerih delo v delovni skupnosti ne bo več potrebno). III. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA DELOVNE SKUPNOSTI 6 7 * * * * * 6. člen Delovna skupnost pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari po načelih svobodne menjave dela s povračilom za opravljeni letni delovni program, odvisno od zahtevnosti, obsega in kakovosti opravljenega dela. Delovni program delovne skupnosti zajema vsa dela, ki jih delovna skupnost opravlja in izobraževalne skupnosti, in naloge, ki' jih je v zvezi s skupnimi in posamičnimi nalogami izobraževalnih skupnosti dolžna opraviti v določenih rokih. Če se pozneje izkaže potreba po določenih nalogah, ki niso zajete v delovni program, oziroma da določenih nalog, zajetih v delovni program, ni' potrebno opraviti, lahko udeleženke tega sporazma dopolnijo oziroma spremenijo delovni program na način, ki velja za njegovo sprejemanje. V delovnem programu delovne skupnosti določeni roki in prioriteta posameznih nalog se lahko spreminjajo s periodičnimi delovnimi načrti skupščin izobraževalnih skupnosti. 7. člen Delavci delavne skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci in drugimi delovnimi ljudmi, združenimi v izobraževalnih skupnostih, po teh skup- nostih. Delovna skupnost uveljavlja pravico do povračila za opravljeni delovni program iz sredstev, ki jih izobraževalne skupnosti združujejo v ta namen po med seboj dogovorjenih merilih. Delovna skupnost ne more uveljavljati povračil za opravljeno delo neposredno od posamezne izobraževalne skupnosti ali od koga tretjega, prav tako pa ne more nikomur neposredno prodajati svojih storitev. Če je za opravljeno delo po delovnem programu kot za posamično storitev mogoče uveljaviti plačilo od koga, ki ni udeleženec tega sporazuma, je takšno plačilo prihodek izobraževalnih skupnosti. Določbi tretjega in četrtega ■ odstavka tega člena se ne nanašata na primer, ko delovna skupnost za potrebe koga tretjega opravi v zvezi s posamezno nalogo iz delovnega programa, administrativno-tehničnio delo v večjem obsegu, kot bi bil potreben za izobraževalne skupnosti. V takem primeru lahko uveljavlja neposredno od naročnika nadomestilo povečanih materialnih stroškov. 8. člen Če zaradi nepredvidenih ovir delavci delovne skupnosti ne bi zmogli kakovostno in pravočasno opraviti določene naloge, prevzete z delovnim programom, sme delovna skupnost poveriti takšno nalogo oziroma posamezna dela dragi organizaciji ali strokovno usposobljenim posameznikom. V primeru iz prejšnjega odstavka je delovna skupnost že naprej odgovorna izobraževalnim skupnostim za izvedbo naloge, ne more pa uveljavljati povečanja povračila zaradi morebitnih večjih izdatkov. 9. člen V višino povračila delovni skupnosti za opravljeni program se vračunajo: 1. materialni stroški, potrebni za izvedbo delovnega programa; 2. stroški amortizacije osnovnih sredstev, ki jih uporablja delovna skupnost, po najnižjih, z zakonom predpisanih stopnjah; 3. dohodek v tolikšni višini, da delavci iz njega lahko poravnajo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se po zakonu poravnajo iz dohodka, in da oblikujejo sredstva za osebno in skupno porabo delavcev. Sredstva za bsebne dohodke in skupno porabo delavcev se v povračilo delovni skupnosti' vračunajo po načelih, ki veljajo v svobodni menjavi dela pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih in drugih programov izobraževalnih skupnosti', ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za vrednotenje dela delavcev v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti. 10. člen Kadar delovna skupnost opravi vsa dela in naloge iz delovnega programa pravočasno in v zadovoljivi kakovosti, znaša povračilo za opravljeni delovni program toliko, kolikor znaša njegova planska vrednost. če je bil delovni program s spremembami' in dopolnitvami razš rjen, ne da bi povečali njegovo plansko vrednost, je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če so bile opravljene vse prioritetne naloge. Naloge so opravljene pravočasno, če so opravljene v rokih, predvidenih s periodičnimi delovnimi načrti skupščin in izobraževalnih skupnosti. Kakovost opravljanih del in nalog ocenjujejo organi izobraževalnih skupnosti po tem, koliko so delavci delovne skupnosti s svojim delom prispevali k usklajevanju posamičnih, skupnih in družbenih potreb in interesov v izobraževalnih skupnostih k sprejemanju ustreznih odločitev v njih. Pri tem upoštevajo zlasti, kako so delavci delovne skupnosti: — spremljali in proučevali1 stanje in razvoj na področju vzgoje in izobraževanje glede na funkcije izobraževalnih skupnosti in odnose v svobodni menjavi dela ter dajali objektivne informacije s tega področja dela; — pripravljali strokovne predloge za samoupravne odločitve, pri čemer se posebej ceni zakonitost predlaganih rešitev, njihova skladnost z družbenimi usmeritvami, izvirnost glede na posebne potrebe in interese, celotnost reševanja posameznih vprašanj v širših sistemskih sklopih, ustreznost oblike in način podajanja in podobno; — strokovno pomagali organom izobraževalnih skupnosti, delegacijam in delegatom pri reševanju posameznih vprašanj; — skrbeli za izvrševanje odločitev, sprejetih v izobraževalnih skupnostih; — tehnično pripravljali in spremljali delo organov izobraževalnih skupnosti; — opravljali knjigovodska in računovodska dela v zvezi z združevanjem sredstev in njihovo namensko porabo v izobraževalnih skupnostih; — opravljali administrativno-tehnična dela za izobraževalne skupnosti. 11. člen Kadar delovna skupnost ne opravi vseh del in nalog, jih ne opravi pravočasno ali premalo kakovostno, je povraffilo za opravljeni delovni program ustrezno manjše od n]egove planske vrednosti. Ce je kakovost opravljenih del in nalog ocenjena kot visoka, ie povračilo ustrezno večje. 12. člen Povračilo za opravljeni delovni program je v Primerjavi s plansko vrednostjo tega programa lahko enako tudi na 'osnovi gospodarnosti, ki so jo delavci izkazali pri opravljanju del ih nalog. Pri tem se zlasti upoštevajo: — doseženo povečanje delovne storilnosti, npr. s tem, da je program opravljen ob manjšem številu delavcev, kot je bilo predvideno; — doseženi prihranki pri materialnih stroških. 13 14 * * * 13. člen Planska vrednost delovnega programa delovne skupnosti se med letom lahko spremeni, če se spredeni ali dopolni delovni program. Če se ob razširitvi delovnega programa ne poveča njegova planska vred-nost, udeleženke določijo, katere naloge iz pregrada imajo prednost. Če se med letom spremenijo planski elementi za Vrednotenje storitev v svobodni menjavi dela v izobraževalnih skupnostih, se primemo prevrednoti tudi Planska vrednost delovnega programa delovne skupnosti. 14. člen Med letom je delovna skupnost upravičena do desečnih predujmov v višini dvanajstine planske vred- P-osti delovnega programa. Če je očitno, da delovna skupnost ne bo mogla opraviti pomembnega dela nalog iz delovnega programa, se predujmi ustrezno znižajo. Predlog sprejmejo odbori za planiranje udeleženk na pobudo odbora za samoupravno delavsko kontrolo ob obravnavi periodičnega in zaključnega računa. 15. člen Ob obravnavi zaključnega računa, predloži delovna skupnost izobraževalnim skupnostim poročilo o opravljenem delovnem programu in jim predlaga višino povračila. Odbori za planiranje udeleženk uskladijo med seboj stališča do poročila, podajo usklajeno oceno obsega in kakovosti opravljenih del in nalog ter gospodarnosti pri izvajanju programa in skupno določijo predlog povračila, ki ga sprejmejo skupščine udeleženk. IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELOVNE SKUPNOSTI V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM DEL ZA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI IN PORABO NJIHOVIH SREDSTEV 16. člen Dela m naloge, za katere je ustanovljena, opravlja delovna skupnost samostojno v mejah zakona, samoupravnih splošnih aktov in opravil stroke ter v skladu S sklepi, stališči, smernicami in napotki organov Izobraževalnih skupnosti. Delovna skupnost ne more odločati o zadevah, o katerih po zakonu in samoupravnih splošnih aktih izobraževalne skupnosti odločajo njihovi organi. 17. člen Delovna skupnost je dolžna sodelovati v skupnih zadevah s strokovnimi službami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in drugih družbenih dejavnikov. Pri tem se sme dajati podatke in strokovna mnenja, ne more pa prevzemati obveznosti v imenu izobraževalnih skupnosti. 18. člen Delavci v delovni skupnosti delajo in upravljajo z delovnimi sredstvi, katere združujejo občinske izobraževalne skupnosti. Pri delu z delovnimi sredstvi imajo delavci delovne skupnosti pravico uporabljati jih v skladu z njihovo naravo m namenom, dolžni pa so z njimi vestno in skrbno ravnati ter jih vzdrževati in varovati pred uničenjem , in poškodbo. 19. člen Delovna skupnost ima pravico in dolžnost razpolagati z osnovnimi sredstvi in prosto amortizacijo. Nove investicije v osnovna sredstva, zaradi potrebe po njihovem posodabljanju Edi povečanju zmogljivosti, katere se ne morejo pokriti iz sredstev proste amortizacije se predlaga v potrditev skupščinam občinskih in mestne izobraževalne skupnosti. 20. člen Delovna skupnost je odgovorna izobraževalnim skupnostim za opravljanje del in nalog, za katere je ustanovljena, in za gospodarjenje z delovnimi sredstvi. Poleg poročila o opravljenem delovnem programu (14. člen) je delovna skupnost dolžna poročati izobraževalnim skupnostim o posameznih vprašanjih s področij a svojega dela, kadar to zahtevajo njihovi pooblaščeni organi, ter odgovarjati na vprašanja delegatov oziroma delegacij, ki se nanašajo na njeno delo. 21. člen Delovna skupnost je izobraževalnim skupnostim odgovorna za materialno škodo, ki bi jo povzročili namenoma ali iz hude malomarnosti njeni delavci pri delu ali v zvezi z delom neposredno posamezni izobraževalni skupnosti ali komu drugemu, ki zoper njo uveljavi odškodninski zahtevek. 22. člen Delovna skupnost je dolžna izvesti disciplinski postopek proti delavcu, ki mu je mogoče očitati: — neizvršitev ali nepravočasno izvršitev del oziroma nalog iz delovnega programa; — zavajanje delegatov, organov izobraževalnih skupnosti ali drugih družbenih dejavnikov v zmoto z nenatančnimi podatki; — .izdelavo strokovnih podlag v nasprotju z zakonom, samoupravnim splošnim aktom in pravili stroke; — ravnanje v nasprotju s sklepi, stališči, smernicami ali napotki' organov izobraževalnih skupnosti; — prekoračitev pooblastil; \ — protizakonito ali negospodarno ravnanje s sredstvi izobraževalne skupnosti. V. KOORDINACIJA DELA MED ORGANI IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI IN VODJO DELOVNE SKUPNOSTI 23. člen Vodja delovne skupnosti je dolžan sodelovati pn delu skupščin izobraževalnih skupnosti ter njihovih predsedstev in izvršilnih organov, da bi dajal potrebna pojasnila v zvezi z delom delovne skupnosti in v imenu delovne skupnosti prejemal smernice in napotke za to delo. Obveznosti in pooblastila iz prejšnjega odstavka lahko vodja delovne skupnosti prenese na določenega delavca v delovni skupnosti. 24 25 24. člen Skupščina posamezne izobraževalne skupnosti lahko pooblasti vodjo delovne skupnosti' ali določenega delavca za izdajanje finančnih odredb na podlagi planov in določenih samoupravnih splošnih oziroma ■posamičnih aktov kot tudi za zastopanje izobraževalne skupnosti v določenih pravnih poslih. Vodja delovne skupnosti sme svoja pooblastila iz prejšnjega odstavka prenesti na določene delavce ob pogojih, določenih s statutom delovne skupnosti. Komur je skupščina izobraževalne skupnosti dala pooblastila iz prvega odstavka tega člena, je glede Izvajanja teh pooblastil odgovoren neposredno njej oziroma njenim pooblaščenim organom. VI. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV 25. člen Če organ izobraževalce skupnosti meni, da je dejanje oziroma opustitev dejanja delovne skupnosti ali akt njenega organa v nasprotju s pravicami oziroma obveznostmi, ki jih ima delovna skupnost po tem sporazumu ali zakonu lahko od delovne skupnosti zahteva, naj odpravi nepravilnosti. Če organ upravljanja delovne skupnosti meni, da so z aktom izobraževalne skupnosti prizadete s tem sporazumom ali zakonom zagotovljene pravice delavcev v delovni skupnosti, lahko od organa izobraževalne skupnosti zahteva naj preizkusi sporni akt in ga ustrezno spremeni. 26. člen Ce v primerih iz 25. člena tega sporazuma med delovno skupnostjo in izobraževalno skupnostjo nastane spor, ker ena stran ni ustregla zahtevi druge v roku, v katerem bi to lahko storila, oblikujeta skupno komisijo za poskus poravnave spora. Če je delavna skupnost sočasno v sporu z dvema ali več izobraževalnimi skupnostmi o istem spornem vprašanju, se to šteje kot en spor, v sporu udeležene izobraževalne skupnosti pa kot ena stran. V takšnem sporu udeležene izobraževalne skupnosti imenujejo v skupno komisijo skupne predstavnike po medsebojnem dogovoru. 27. člen Šteje se, da je spor nastal, ko ena stran sporoči drugi, da vztraja v celoti ali delno pri svoji zahtevi, in ko imenuje svoje predstavnike v skupno komisijo za poravnavo spora. Če druga stran ne imenuje svojih predstavnikov v skupno komisijo v 30 dneh, ali če skupna komisija v 30 dneh po imenovanju predstavnikov obeh strani ne predloži za obe strani sprejemljive rešitve, lahko vsaka udeleženka v sporu predloži spor v reševanje pristojnemu sodišču združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti. VII. KONČNE DOLOČBE 28. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana na podlagi usklajenih stališč skupščin občinskih Izobraževalnih skupnosti Ljubljane, udeleženk samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe, in organ opravljanja delovne skupnosti skupne strokovne službe. 29. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem lista SRS. 125. Na podlagi sklepa Zvezanega izvršnega sveta o določanju najvišjega nivoja cen določenih proizvodov in uslug ter o posredovanju cenikov za te proizvode in usčuge Zvezni skupnosti za cene z dne 30. decembra 1982 (Uradni list SFRJ, št. 77/82 z dne 31. decembra 1982) je mešani delavski svet Integral, DO Ljubljanski potniški promet, TOZD Mestni potniški promet Ljubljana, Celovška 160, na podlagi 5. člena pravilnika o postopku oblikovanja in določanja cen storitev ter merilih in elementih za oblikovanje cen storitev TOZD Mestni potniški promet, na svoji 3. izredni seji dne 10. januarja 1983 sprejel SKLEP V o povišanju cen za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani Ta sklep začne veljati z 12. januarjem 1983 in se objavi v Uradnem listu SRS. in sicer: I Vrsta vozovnic as >& ▻ c S s* Nova cena din £ > 8 M i a) priložnostna voznina plačljiva z gotovino v vozilu 9,00 9,50 5,6 b) cena žetona za eno vožnjo (žeton kupljen v predprodaji) 8,50 9,00 5,9 c) priložnostna voznina s popustom, plačljiva z gotovino v vozilu 4.50 4,75 t 56 č) kos prtljage, plačljiv 9.00 9,50 5,6 z gotovino ali žetonom 8,50 9,00 5,9 d) prevoz živali (psi), plačljiv z gotovino 9,00 9,50 5,6 ali žetonom 8,50 9,00 5,9 e) enotna dijaška mesečna vozovnica za vse Proge 210,00 222,00 5.7 f) delavska mesečna vozovnica za eno progo 400,00 424.00 6.0 g) delavska mesečna vozovnica za dve progi 530,00 560,00 5,7 h) delavska mesečna vozovnica za vse proge 650,00 650,00 i) prenosna mesečna vozovnica za vse proge 1.200,00 1.200,00 j) letna prenosna vozovnica za vse proge 10.500,00 10.500,00 k) vozovnica za vse Proge za starejše občane (ženske nad 60, moški nad 65 let starosti) 300,00 318,00 6,0 II Sklep o novih cenah bo TOZD Mestni potniški Promet uveljavila naslednji dan po dostavi tega sklepa Zvezni skupnosti za cene. Predsednik delavskega sveta TOZD Mestni potniški promet Ivan Fotivec L r. BREŽICE 126. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Brežice za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Brežice za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 15/82) se 1. člen spremen: tako, da se glasi: din Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1982 znašajo 135,414.631 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 104,185 344 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 150 000 — za razporeditev obvezne proračunske rezerve 1,024.560 — za plačilo obveznosti iz preteklih let 505.837 — za združevanje sredstev republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane 20,160.000 — za intervencije v gospodarstvu za kompenzacije in blagovne rezerve 9,388.890 III Dosedaj veljavni zeleni žetoni, kupljeni po 8,50 din, ostanejo v veljavi šest mesecev od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. z doplačilom razlike med ceno žetona, kupljenega 'po stari ceni in ceno žetona, kupljenega po novi- ceni. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati in VI. poglavje sklepa o cenah za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu v Ljubljani in krite-tijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 7/82 z dne 27. 2. ^982 ter dopolnitev sklepa, objavlienega v Uradnem jistu SRS. št. 13/82 z dne 16. 4. 1982 in Uradnem listu SRS, št. 35/82 z dne 11. 10. 1932. Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna in posebnih računih, kar je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/83-3 Brežice, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič L r. GROSUPLJE 127. Na podlagi 16. in 23. člena- zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1982 sprejela » ODLOK e spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1982 1. člen V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 12/82) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri S ML. 6. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za turistično dejavnost. j 7. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu iz 3. člena tega odloka, se 1 "/o izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). • Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali, če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti skupščino občine in predlagati ustrezno spremembo občinskega proračuna. 9 9. člen Upravni in samostojni organi, strokovne službe ter upravne organizacije (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) pridobivajo sredstva za delo primemo načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela za leto 1983. Sredstva, ki jih delavci občinskih upravnih organov pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. Občinski sekretariat za občo lipravo, proračun in skupne zadeve obračunava amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1983 v višini 25 % od naj nižjih stopenj, ki so z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev določene za posamezne skupine osnovnih sredstev. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim in samostojnim organom občine, mesta in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim — skupnostim slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije. Sredstva navedena v 3., 4., 5., 6. in 10. členu, se nakazujejo neposredno iz proračuna. 11. člen Nosilci sredstev: — za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, kadrovske politike, varnosti in družbene samozaščite: izvršni svet — za reševanje stanovanjskih vprašanj funkcionarjev DPS: izvršni svet — za odplačilo kreditov: občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve — za kultumoprosvetne dejavnosti: komite za družbene dejavnosti — za socialno skrbstvo ih zdravstveno varstvo: komite za družbene dejavnosti — za komunalno dejavnost: komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo — za drugo porabo sredstev: izvršni svet 12. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi 13. člen Upravni organi in drugi uporabniki' sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1983 razen. Če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače. Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delovne skupnosti, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrene s proračunom. 14. člen Prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so dohodek občinskega proračuna, razen, če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače. 15. člen Prihodki, ki jih ustvari' uprava za družbene prihodke s sodelovanjem pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se delno uporablja za modernizacijo dela upravnega organa. 16. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnim organom odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 17. Sen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zne-8ka 1,500.000 dinarjev. 18. člen Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavljajo iz proračuna p1 2 3 * * 6 Po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad sprejem potrebnih sklepov. V primeru, da proračunski prihodki med letom 116 pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. Poraba se zmanjšuje po naslednjem zaporedju: 04 — negospodarske investicije 12 — del odstopljenih prihodkov drugim DHS za tiste namene, kjer se znižuje poraba tudi v občini Ljubljana Bežigrad 16 — intervencije v gospodarstvu 10 — konuMnalna dejavnost. 191. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta občine Ljubljana Bežigrad. 20. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 21. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 400-1/82-3 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Krnil Šuštar L r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983 Vrsta Prihodka Prihodki Skupaj din 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 211,980.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 110,976.000 3 Takse 12,560.000 č Prihodki po posebnih predpisih: — denarne kazni 9,450.000 6 Prihodki upravnih organov in dru- gi prihodki 9.720.000 Skupaj prihodki 354,686.000 Glavni namen Odhodki Skupaj din 01 Dejavnost organov DPS 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 07 Kultumoprosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS — proračun mesta Ljubljane 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva Krediti, vezana in izločena sredstva: — sredstva rezerv — izločena sredstva na posebno partijo proračuna Skupaj odhodki 126,907.000 7.087.000 16.478.000 23.394.000 1.500.000 11.016.000 90.000 7.018.000 26.358.000 79.700.000 21.866.000 1.379.000 2.452.000 29,442.000 '354,686.000 139. tr ,^a podlagi 53. člena, devete almee 206. člena in g odstavka 281. člena statuta občine Ljubljana ko^lgrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 1. člena za-(^j a 0 obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu 58ia 27-255/72 in 8-470/78) in 206. Sena statuta občine ^ubljaaa Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) ® Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 9. seji bora združenega dela dne 27. decembra 1982 in 8. se-* zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 SfcejeU 0 ODLOK ,$>rcJetjn zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega °ka BP io — Brod, ki ga je izdelal Zavod za izgrad-Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ Ljubljana, ^deljeva ploščad 23, pod št. 2345 v novembru 1982. jema ta zazidalni načrt, se smejo izdajati šele Po izdelavi in sprejetju dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove. 4. člen » Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim, pri upravnih organih občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, Zavodu za družbeno planiranje Ljubljane, Mestni geodetski upravi Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-31/76-8/2 ^Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Predsednilc Skupščine občine ■ Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. 143. Na podlagi 11. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Mst SRS, št. 16-119 67, 27-255/72 in 8-470/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 9. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za južni del zazidalnega otoka BS 8 — Stožice 1. člen. Sprejme se zazidalni načrt za južni del zazidalnega otoka BS 8 — Stožice, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2748 v novembru 1982. 2. Sen Območje južnega dela zazidalnega otoka BS 8 — Stožice je omejeno na severu s severnim robom predvidenega spominskega parka in funkcionalnega zemljišča osnovne šole, na jugu z mestno obvozno cesto, na vzhodu s podaljškom Stembalove ulice, zazidalnim otokom BS 105 — Stožice in cesto Stožice—Mala vas ter na zahodu s Titovo cesto. 2. člen ju ^zidaku otok BP — 10 Brod omejuje na jugu in ha) V“0<^u °žji varstveni pas vodnih virov (2. co-tir^ .na severu rezervat za industrijske železniške predvideno obvozno železniško progo ter na 0(111 Priključna cesta Črnuče—Tomačevo. 3. člen ^ave0kaCijska dovoljenia za Posamezne objekte, na-6 ib napeljave na območju, za katerega se spre- 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom irt delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim, pri upravnih organih občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, pri Zavoda družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Mestne uprave inšpekcijskih služb Ljubljane. 4. Sen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske adužbe Ljubljane. » 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lista SRS. St. 351-1/81-8/2 Ljubljana, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. 144. Na podlagi 125. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad, je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. 11. 1982 in zbora krajevnih skupnosti' dne 25. 11. 1982 sprejela ODLOČBO » spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Zavoda Intenzivni tečaji tujih jezikov, Ljubljana, ki jo je sprejela občinska skupščina 27. 3. 1973, pod št. 022-6/73-3 Samoupravna organiziranost in dejavnost izobraževalne organizacije se uskladi z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Glede na spremembe in dopolnitve se odločba glasi v prečiščenem besedilu: 1. člen Izobraževalna organizacija je družbeno pravna oseba in kot 'taka vpisana v register organizacij združenega dela pri' Temeljnem sodišču v Ljubljani. Dejavnost izobraževalne organizacije je posebnega družbenega pomena in se " vključuje v sistem usmerjenega izobraževanja. 2. člen Ime izobraževalne organizacije je: Izobraževalni center za tuje jezike, Ljubljana, p. o. Sedež organizacije je Ljubljana, Vilharjeva 21. 3. člen Ustanovitelj izobraževalne organizacije je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad. 4. člen Izobraževalna organizacija izvaja vzgojnoizobra-ževaine programe za izpopolnjevanje in usposabljanje na področju tujih jezikov in slovenskega jezika za neslovence, ki jih sprejemajo ustrezne posebne izobraževalne skupnosti, organizacije združenega dela in njihove asociacije, organi družbenopolitičnih skupnost! in organi družbenopolitičnih organizacij. 5. dem. Delavci izobraževalne organizacije ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela, z udeležbo pri skupnem ustvarjenem dohodku, kadar združujejo dela in sredstva za delavci' v drugih temeljnih organizacijah, s prodajo proizvodov in storitev na trga oziroma v okviru organizacije združenega dela, na drugih podlagah določenih z zakonom. 6. člen Izobraževalna organizacija opravlja svojo dejavnost na območju občine, mesta, regije in republike. 7. člen Izobraževalna organizacija se zaradi uresničevanja skupnih in širših družbenih interesov in nalog pri načrtovanju, programiranju, razvijanju in organizaciji izobraževanja odraslih povezuje in sodeluje tudi' z drugimi izobraževalnimi organizacijami, katerih dejavnost se nanaša na izobraževanje odraslih in odraščajoče mladine. 8. člen Izobraževalna organizacija se združuje v posebno izobraževalno skupnost za družboslovno usmeritev kot izvajalec. 9. člen Izobraževalna delovna organizacija lahko izdaja potrdila o končanem izobraževanju po vzgojno izobraževalnih programih za izpopolnjevanje in usposabljanje, ki so bili sprejeti v posebnih izobraževalnih skupnostih. 10. člen Izobraževalna organizacija ima svoj statut. Soglasje k statutu daje Skupščina občine Ljubljana Bežigrad. 11. člen Poslovodni organ_ izobraževalne organizacije imenujejo na zboru delavcev delavci izobraževalne organizacije na podlagi razpisa in predloga razpisne komisije poslovodnega organa. 12 člen Izobraževalno organizacijo upravljajo delavci te organizacije v zadevah posebnega družbenega pomena pa enakopravno soodločajo tudi delegati družbene skupnosti in delegati udeležencev izobraževanja. 13. člen Ta odločba začne veljati takoj. St. 022-5/82-7 Ljubljana, dne 11. januarja 1983. Predsednik Skupščine občin Ljubljana Bežig’ Emil Šuštar 1 MOZIRJE 145. - Na podlagi 16. člena in 21. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) sklenejo delavci organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki, skupaj z delavci organiziranimi v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki izvajajo dela na cestah in opravljajo druge storitve v cestnem gospodarstvu, ter delavci organizirani v komunalni organizaciji, kot izvajalci, SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občin® Mozirje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Delavci organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani preko svojih krajevnih skupnostih kot uporabniki, skupaj z delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela na cestah jih vzdržujejo, gradijo, rekonstruirajo in projektirajo, ter delavci komunalnih organizacij kot izvajalci, ustanovijo samoupravno interesno skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva 'občine Mozirje (v nadaljnem besedilu: občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva) da bi v njej po načelu solidarnosti in vzajemnosti Usklajevali svoje interese ter organizirano zagotavljali zadovoljevanje svojih potreb s področja cestnega in komunalnega gospodarstva. 2. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva je pravna oseba s pravicami in obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, 2akona, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega samoupravnega sporazuma, statuta, kakor tudi drugih samoupravnih splošnih aktov. Ime občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva je: Samoupravna interesna skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mo- zirje. Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva ima svoj sedež v Mozirju št. 307a. 3. člen Občinsko skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva predstavlja predsednik skupščine, v nje-§ovi odsotnosti pa njegov namestnik. V poslovnih odnosih z drugimi organi in organi-Zacijami zastopa skupnost cestnega in komunalnega Gospodarstva občine Mozirje predsednik skupščine. Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva se ustanovi za naslednja področja in komu-ualne dejavnosti: , ~~ za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcije in Gradnje regionalnih in lokalnih cest; ~~ za oskrbo naselij z vodo; ,, za odpravo odpadnih in atmosferskih .voda aUalizacija) v urbaniziranih naseljih; je ~~ za urejanje, vzdrževanje in novogradnjo kra-vnih cest, mostov, cestne signalizacije in javnih Parkirišž; g ... za vzdrževanje čistoče, javnih površin v nart odstranjevanje smeti in odpadkov iz zgradb JaVna snaga); Sa, ~~ urejanje, vzdrževanje in varstvo parkov, na-v. drevoredov in zelenic; za javno razsvetljavo; za dimnikarsko službo; U Za opravljanje pokopališke in pogrebne dejav- za opravljanje in urejanje stavbnega zemljišča. te^ jf Ureianje posameznih dejavnosti navedenih v sk,?^Clenu sporazr uovimosti skladno J0 interesni odbori. členu sporazuma se znotraj cestne in komunalne z določbami tega sporazuma usta- li. NALOGE OBČINSKE SKUPNOSTI CESTNEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA 4. člen V občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva delavci, delovni ljudje in občani usklajujejo in spremljajo uresničevanje celovite politike na področju cestnega iii komunalnega gospodarstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih dejavnosti, elemente za samoupravne sporazume o temeljnih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev v cestnem in komunalnem gospodarstvu. . 5. Sen Delavci, delovni ljudje in občani bomo v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva zlasti: — ugotavljali in usklajevali skupne potrebe in interese na področju cestnega in komunalnega gospodarstva; — sprejemali planske akte s katerimi bomo določali politiko in cilje družbenega razvoja v ob Sni na področju cestnega in komunalnega gospodarstva; —‘sporazumeli se o samoupravnem združevanju sredstev za cestno in komunalno gospodarstvo; — razvrščali lokalne in druge ceste; — sprejemali merila za oblikovanje cen in oblikovali cene za posamezne cestne in komunalne storitve; — oblikovali povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe ter določali višino povračila za čezmerno uporabo cest; — odločali o investicijah v komunalne in cestne objekte in naprave; — določali pogoje in način opravljanja posamez- nih storitev na področju cestnega in komunalnega gospodarstva; * — določali osnove in merila za pridobivanje dohodka cestne in komunalne organizacije; — sporazumeli se o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — omogočili uresničevanje drugih ukrepov, ki so neobhodno potrebni za nemoteno delovanje občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. III. PLANIRANJE 6. člen Uporabniki in izvajalci v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva bomo planirali delovanje in razvoj cestnega in komunalnega gospodarstva s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem ter usklajevali svoje plane tako, da bi z usklajenim razvojem cestne in komunalne dejavnosti omogočili združenemu delu boljše pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničevali skupaj dogovorjeno razvojno politiko. 7. člen Temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest ter komunalne organizacije, sprejemajo glede vzdrževanja, varstva in razvoja cest, ki so njihovo osnovno sredstvo ter glede uresničevanja komunalnih dejavnosti navedenih v 3. členu tega samoupravnega sporazuma planske akte po določilih zakona o planiranju. Prav tako se v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva izvaja usklajevanje in spre- jemanje planov skladno z določbami zakona o planiranju. 8. člen Za zagotovitev uspešnega izvajanja nalog ter razvoja cestnega in komunalnega gospodarstva, sprejemajo uporabniki in izvajalci občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva naslednje planske akte: — samoupravni sporazum o temeljih plana; — dolgoročni plan za obdobje 10 let; — srednjeročni plan za obdobje 5 let; — ter letne planske akte. 9. člen Samoupravni sporazum o temeljih planov sklenejo udeleženci tega sporazuma, to je ustanovitelji cestnega in komunalnega gospodarstva na podlagi elementov za sklepanje tega samoupravnega sporazuma. Elemente za samoupravni sporazum o temeljih planov občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva sprejemajo udeleženci tega sporazuma: ter jih po svojih delegatih uskladijo v skupščini cestnega in komunalnega gospodarstva. Uporabniki in izvajalci občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva s samoupravnima sporazumoma o temeljih plana usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva ustanovljena. 10. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se uporabniki in izvajalci cestnega gospodarstva sporazumejo o: — fizičnem in vrednostnem obsegu zvdrževanja, varstva in rekonstrukcij cest v srednjeročnem obdobju ter programov, vrstah in obsegu komunalnih storitev; — o lokacij i;' roku in potrebnih sredstvih za posa- mezne objekte; — o normativih in standardih za dejavnost vzdrževanja rekonstrukcij in gradenj cest; — potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest kot dejavnosti posebnega družbenega pomena; — opredelitvi programa' vzdrževanja cest za katerega se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti to solidarnosti; — skupnih obveznostih vseh udeležencev sporazuma; — osnovah in merilih za vzdrževanje sredstev; — nalogah in sredstvih za sofinanciranje znan-stveno-raziskovalnega dela in spodbujanje investicijske dejavnosti v cestnem gospodarstvu; — ukrepih za odpravo motenj na področju vzdrževanja cest kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki bi nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih cest ali zaradi sprememb v materialnih in kadrovskih sposobnostih pri izvajanju cestnih del; — naldgah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja; — načinu nadzora nad izvajanjem tega sporazuma. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalnega gospodarstva se uporabniki in izvajalci sporazumejo o: — programu, vrstah in obsegu komunalnih storitev; — programu nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi komunalnimi skupnostmi in programom drugih nalog, s katerimi se zagotavljajo komunalne storitve delovnim ljudem in občanom v občini; — programom naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove komunalnih dejavnosti; — obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa komunalnih storitev in drugih nalog skupnosti; — elemente za oblikovanje cen posameznih komunalnih storitev oziroma proizvodov ter za oblikovanje povračil za opravljanje programov komunalnih storitev; — osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog komunalne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti; — način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja; — posebne pogoje pri opravljanju komunalne dejavnosti; — merila za ocenjevanje kakovosti komunalnih storitev in proizvodov; — razvojne naloge in potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb. Uporabniki in izvajalci v samoupravnem sporazumu o temeljih planov določijo tudi druge ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti na področju cestnega in komunalnega gospodarstva. 11. člen Zaradi zagotavljanja enotnosti gospodarjenja na regionalnih in lokalnih cestah, ki potekajo na območju večih občin in zahtevajo skupno in enotno vzdrževanje, varstvo in razvoj regionalnih in lokalnih cest, sklene dvoje ali več občinskih skupnosti samoupravni sporazum o usklajevanju planov teh skupnosti. 12. člen Za določanje dolgoročnih možnosti družbenoekonomskega razvoja na področju cestnega in komunalnega gospodarstva sprejema občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva dolgoročni plan za obdobje 10 let. Dolgoročni plan določa splošno orientacijo in dolgoročne cilje ter smeri razvoja na področju cestnega in komunalnega gospodarstva. Dolgoročni plan je podlaga za opredelitev srednjeročnega plana občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. V dolgoročnem planu se lahko določi, da so nekatere njihove sestavine obvezno izhodišče za, pripravo in oblikovanje srednjeročnega plana. 13. člen Planiranje dejavnosti vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj ..cest ter opravljanje komunalnih dejavnosti navedenih v 3. členu tega samoupravnega sporazuma na območju občine Mozirje mora biti usklajeno z zagotovljenimi sredstvi po virih. Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva sklepa pogodbo o izvajanju del le v primeru, če ima za ta dela zagotovljena sredstva v letnem planu. 14. člen Uporabniki in izvajalci morajo pri sprejemanju planskih aktov prvenstveno zagotavljati potrebna sred- stva za izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena v cestnem in komunalnem gospodarstvu. 15. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva s svojimi letnimi planskimi akti določa obseg in kakovost del, ki bodo izvedena na področju cestnega in komunalnega gospodarstva. 16 člen Postopek planiranja v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva podrobneje ureja statut te skupnosti. IV. SREDSTVA ZA IZVAJANJE NALOG V CESTNEM IN KOMUNALNEM GOSPODARSTVU 17. člen Sredstva za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest na območju občine Mozirje se zbirajo na računu občinske skupnosti cestnega gospodarstva iz dela sredstev, ki se združujejo na posebnem zbirnem računu SDK: — od maloprodajne cene bencina in plinskega olja;, — z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestno motorno vozilo ob registraciji; — s povračilom za uporabo cest, vsebovani v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon cestnih motornih vozil; — z vzdrževanjem bančnih in ostalih storitev, — s plačilom komunalnega prispevka od izjemnih lokacij. Del sredstev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje po kriterijih, ki se določijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za ceste Slovenije. Sredstva zbrana po tem členu se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, za druge namene pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev, potrebnih za vzdrževanje in varstvo cest. 18. člen Sredstva za rekonstrukcijo in graditve regionalnih in lokalnih cest na območju občine Mozirje se zbirajo na račun občinske skupnosti cestnega gospodarstva : — s samoupravnim združevanjem sredstev za regionalne in lokalne ceste; — s samoprispevkom občanov. Sredstva po prvi alinei tega člena se oblikujejo skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana, po drugi alinei pa po osnovah in merilih izglasovanega referenduma. Sredstva zbrana po tem členu se uporabljajo za namene za katere so bila združena. 19. člen Sredstva cestne skupnosti se zbirajo na posebnem računu in se evidentirajo po virih iz 17. in 18. člena. Sredstva se nakazujejo organizaciji združenega dela, ki na območju občine Mozirje vzdržuje, rekonstruira in gradi ceste. Sredstva se nakazujejo na osnovi realiziranih nalog. 20. člen Uporabniki in izvajalci združujejo sredstva za izvajanje nalog Skupnosti za ceste Slovenije skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije. 21. člen Sredstva komunalne skupnosti pa so: — del stanovanjskega prispevka za katerega se dogovorita komunalna in samoupravna stanovanjska skupnost; — prispevki, ki se določijo na podlagi samoupravnih sporazumov (npr. za investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganja za komunalno oskrbo, na vrednost porabe komunalnih dobrin individualne potrošnje, prispevek iz dohodka TOZD); — dogovorjeni del cen in tarif, namenjenih za razširjeno reprodukcijo, če ta spada v dohodek delovne organizacije; — namensko združena sredstva; — krediti; — samoprispevek; — z združevanjem bančnih in ostalih sredstev; — namenska in odstopljena sredstva družbenopolitične skupnosti: a) sredstva prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, b) sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč; c) namenske dotacije; d) druga sredstva. 22. člen Sredstva komunalne skupnosti se zbirajo na poseben račun in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena. Sredstva morajo biti trošena namensko po virih, kakor so bila zbrana. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBČINSKE SKUPNOSTI CESTNEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA 23. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva ima naslednje samoupravne delegatske organe: — skupščino; — odbor samoupravne delavske kontrole; — odbor za SLO in družbeno samozaščito. 24. člen Skupščino občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva sestavljajo trije zbori: — zbor uporabnikov; — zbor izvajalcev cestnega gospodarstva; — zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva. Zbor uporabnikov sestavlja 23 delegatov. Zbor izvajalcev cestnega gospodarstva sestavlja 5 delegatov. Zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva sestavlja 5 delegatov. V zbor uporabnikov delegirajo svoje delegate neposredno temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in krajevne skupnosti. Porazdelitev delegatskih mest v zboru uporabnikov pa natančneje opredeljuje statut skupnosti. V zboru uporabnikov lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, če je izrazilo za to interes in sicer na način, ki je določen s. statutom občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. 25. člen V zbor izvajalcev cestnega gospodarstva delegira temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje eest 5 delegatov in sicer tako, da so v zboru izvajalcev cestnega gospodarstva zastopane vse delovne enote temeljne organizacije za vzdrževanje cest na ebmočju občine Mozirje ter vse organizacijske enote temeljne organizacije za vzdrževanje cest. Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo raziskovalna dela, projektirajo in gradijo ceste oziroma delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela, ki pogodbeno opravljajo dela na vzdrževanju cest na območju občinske skupnosti za ceste, delegirajo r zbor izvajalcev cestnega gospodarstva enega delegata. Delegati slednjih temeljnih organizacij združenega dela sodelujejo v zboru izvajalcev le v času izvajanja dogovorjenih del, in nalog ob katerih se vzpostavljajo trajnejša razmerja in to le v zadevah, glede katerih iinajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem nalog. 26. člen V zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva delegira komunalna organizacija 5 delegatov in sicer tako, da so v zboru izvajalcev zastopane vse delovne enote komunalne organizacije ter vse organizacijske enote te komunalne organizacije. 27. člen Porazdelitev delegatskih mest v vseh zborih med temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in delovnimi skupnostmi je sestavni del statuta občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva in se sprejme v postopku določenem za sprejem statuta. 28. člen Delegati v skupščini odločajo: 1. na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva; 2. na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva; 3. samostojno v posameznem zboru. 29. Men Na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva odločajo delegati: — o izvolitvi ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine ter izvolitvi in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov; — o politiki razvoja vzdrževanja, rekonstrukcij in graditve regionalnih in lokalnih cest na območju skupnosti; — o določitvi predloga samoupravnega sporazuma o temeljih planov; — o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih planov; — o sprejemu dolgoročnega m srednjeročnega plana; — o sprejemu letnega plana; — o sprejemu samoupravnih splošnih aktov za katerih sprejem je po predpisih pristojna skupščina; — o osnovah in merilih za določitev cen storitev oziroma povračil za izvajanja dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest; — o standardih in normativih za obseg in kakovost vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest; — o spremembah razvrstitve lokalnih cest v javno pot; — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 30. člen Na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva odločajo delegati: — o izvolitvi ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine ter izvolitvi in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov; — o sprejemu statuta in drugih splošnih aktov; — o sprejemu finančnega načrta in zaključnega računa komunalnega gospodarstva; — odločajo o dolgoročnih in srednjeročnih programih razvoja posameznih komunalnih dejavnosti ter potrjujejo letne plane dela komunalnih organizacij in spremljajo njihova izvajanja; — predlagajo občinski skupščini v soglasje dolgoročne in srednjeročne programe ter sprejemajo kratkoročne programe vzdrževanja, modernizacije in izgradnje komunalnih objektov in naprav; — o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo; — o razpolaganju s komunalnimi objekti; — soodločajo pri sprejemu urbanistične dokumentacije; — odločajo o drugih vprašanjih iz svoje pristoj- nosti; — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 31. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; — o sredstvih, ki jih uporabniki cest in komunalnih objektov in naprav združujejo za izvedbo sprejetih planov; — o izvolitvi članov zbora uporabnikov v odbor skupščine; — o investicijah v cestne in komunalne objekte in naprave, e njihovem financiranju ter o Investicijskih programih; — o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Skupnosti za ceste Slovenije in zbor uporabnikov Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. Delegati zbora izvajalcev cestnega gospodarstva odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika zbora; — o obsegi^ in kakovosti del in storitev, dogovorjenih v planih skupnosti cestnega gospodarstva, ki jih morajo izvesti temeljne organizacije združenega dela pri vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest v smislu zakona o cestah, predpisov o varnosti cestnega prometa ter predpisov izvedenih na njeni podlagi; — o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost cestnih del; — o višini povračil za izredne prevoze po cestah; — o izvolitvi članov zbora izvajalcev cestnega gospodarstva v odbore skupščin; — o delegiranju delegatov zbora izvajalcev cestnega gospodarstva v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenije. Delegati zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva odločajo samostojno: ----o izvolitvi in razrešitvi predsednika zbora; — predpisujejo standarde za posamezne komunalne storitve; — o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost ter učinkovitost komunalnih del in storitev; — odločajo o merilih za zadovoljevanje s komunalnimi storitvami v primerih, kadar zaradi objektivnih pogojev ni mogoče zadovoljiti vseh teh potreb; — o izvolitvi članov zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva v odbore skupščine; — o delegiranju delegata zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva v zbor Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. 32. člen Pri predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odloča skupščina na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva, ter na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva o dodatnih finančnih obveznostih uporabljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o' temeljih srednjeročnega plana občinske skupnosti za ceste. 33. člen Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva ter delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva odločajo o zadevah s področja cestnega in komunalnega gospodarstva z večino glasov navzočih delegatov. Seje skupščine so sklepčne, če je od vsakega zbora navzočih več kot polovica delegatov. 34. člen Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva, ter na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva so sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov posameznega zbora. Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča posamezen zbor so sprejeti, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov posameznega zbora. 35. člen Ce odločitev, ki jo sprejmeta enakopravno oba zbora ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom. Če v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje o vprašanju od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti, začasno uredi to vprašanje Skupščina občine Mozirje. 36. člen Delovna telesa skupščine so: — odbori, ki jih sestavljajo delegati zborov skupščine; — komisije in druga delovna telesa, ki jih sestavljajo delavci uporabnikov in izvajalcev. Odbore, komisije in druga delovna telesa imenuje skupščina iz vrst delegatov. 37. člen Delo skupščine vodi predsednik skupščine. Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge: ■ — zastopa in predstavlja občinsko skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva; — sklicuje seje skupščine ter predsedstva skupščine in jim predseduje; — skrbi za izvajanje sklepov skupščine; — skrbi, da je delo občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva v skladu z zakoni samoupravnimi sporazumi in statutom ter drugimi samoupravnimi akti te skupnosti. 38. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev cestnega in komunalnega gospodarstva imajo svojega predsednika, ki ga izvoli ustrezni zbor. 39. člen Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsedniki zborov skupščine ter predsedniki odborov se skupno dogovarjajo o sklicu sej, pripravljajo dnevne rede sej skupščine,, obravnavajo gradiva za skupščine in zavzemajo do nje svoja stališča, oblikujejo predloge sklepov skupščine, skrbijo za koordinacijo dela med zbori in odbori skupščin ter opravljajo druga opravila, ki so potrebna za funkcionalno delo skupščine. 40. člen Stalna delovna telesa skupščine za urejanje posameznih zadev in izvrševanje nalog skupščine so: — odbor za pripravo predlogov planskih aktov občinske skupnosti cestnega gospodarstva; — odbor za pripravo predlogov planskih aktov občinske skupnosti komunalnega gospodarstva; — odbor za finančne zadeve; — odbor za samoupravne organizacijske in kadrovske zadeve. 41. člen Odbora za pripravo predlogov planskih aktov izvršujeta predvsem naslednje naloge: — zbirata predloge, osnove in elemente za pripravo planskih aktov; — pripravljata osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov; — pripravljata predloge planov (srednjeročnih in letnih); — pripravljata elemente in predloge samoupravnih sporazumov o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest ter komunalnih objektov in naprav; — pripravljata in izvajata razpise za izvedbo gradbenih in drugih del v okviru letnih planov; — organizirata strokovno ocenjevanje predlogov projektov, elaboratov in nalog; — pripravljata predloge za financiranje raziskovalnih del, tehnične dokumentacije in strokovnih elaboratov za potrebe občinske skupnosti cestnega m komunalnega gospodarstva; — pripravljata oziroma skrbita za izdelavo drugih gradiv potrebnih za delo in odločanje organov skupščine cestnega in komunalnega gospodarstva. 42. člen Odbor za finančne zadeve izvršuje predvsem naslednje naloge: — spremlja dotok in zbiranje sredstev za eeetne in komunalno gospodarstvo; — skrbi, da se sredstva zbrana za posamezno dejavnost v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva trošijo namensko po virih, kakor se bila zbrana; — obravnava predloge zaključnih računov občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva; — pripravlja oziroma skrbi za pripravo gradiv s finančnega področja za organe upravljanja občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. 43. člen Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve izvršuje predvsem naslednje naloge: — spremlja samoupravne odnose in delovanje delegatskega sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov; — spremlja ter preučuje organizacijo občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva in povezavo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje; — obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva ter predlaga spremembe in dopolnitve teh aktov; — obravnava kadrovsko problematiko občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva in strokovnih delavcev, ki bodo opravljali strokovno delo za potrebe občinske skupnosti; — zbira predloge kandidatov za člane odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine. 44. člen Odbori imajo po 7 članov. Način dela odborov se določi s poslovnikom skupščine. Ostale zadeve v zvezi z odbori določi statut občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. 45. člen Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje drugih določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna in občasna delovna telesa. Odbor samoupravne delavske kontrole 46. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor je sestavljen iz treh članov in sicer izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev in komunalnega gospodarstva. S statutom se skladno z zakonom urejajo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ter sestava, volitve in odpoklic članov tega odbora. Odbor za splošni ljudski odpor , in družbeno samozaščito 47. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva ima odbor za SLO in DS. Odbor je sestavljen iz treh članov in sicer izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev cestnega in komunalnega gospodarstva. Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. kakor tudi za delovanje in organizacijo te skupnosti v izjemnih razmerah. • 48. člen Natančnejše določbe o sestavu in delu odbora za SLO in DS določa statut občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva 49. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere prilagodi občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah ter ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 50. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva se za učinkovito načrtovanje organizacije in dela še posebej povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenimi in DPO organizacijami. 51. člen Za usklajevanje in uresničevanje skupnih interesov v cestnem gospodarstvu se na nivoju regije organizira koordinacijsko telo. Pristojnosti, naloge in delegiranje delegatov v koordinacijsko telo bodo podrobneje opredeljene v poslovniku o delu koordinacijskega telesa. VI. SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 52. člen Spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva oziroma med skupnostmi posameznih občin rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva soustanovi skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje. Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela za področje cestnega in komunalnega gospodarstva vsebuje samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi. 53. člen Administrativno-pomožna in druga podobna dela-opravlja za občinsko skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva skupna strokovna služba SSS občine Mozirje. Ostala strokovna in tehnična opravila pa opravlja za občinsko skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva strokovna služba izvajalske OZD za vzdrževanje cest. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 54. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut, — samoupravni sporazum o temeljih plana, — srednjeročni, dolgoročni in letni plan, — samoupravni sporazum o vzdrževanju cest ter opravljanju komunalnih storitev po načelih svobodne menjave dela, — samoupravni sporazum o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, — samoupravni sporazum o usklajevanju planov, — pravilnik o delovanju samoupravne delavske kontrole, — pravilnik o delovanju odbora za SLO in DS, — poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih telesih; — druge samoupravne sporazume in pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti, ki jih določata statut ali kak drug samoupravni splošni akt občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. VIII. KONČNE DOLOČBE 55. člen Vsak udeleženec tega sporazuma ima pravico predlagati njegove spremembe in dopolnitve. Svojo zahtevo za spremembo oziroma dopolnitev sporazuma pošlje preko svojega delegata skupščine občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. Skupščina razpravlja o predlogu in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem ostalim udeležencem v odločitev. Spremembo tega sporazuma predlaga tudi skupščina občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. Samoupravni sporazum in njegove spremembe sprejme in razglasi skupščina občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva potem, ko da k njemu soglasje skupščina občine. 56. člen Ta sporazum in njegove spremembe se objavijo v Uradnem listu SRS m prične veljati osmi dan po objavi. St. 023-11/82-1 Mozirje, dne 10. decembra 1982. Podpisniki: Gozdno gospodarstvo Nazarje DSSS, Krajevna skupnost Gornji grad Savinja Mozirje, Gostinsko podjetje Turist Nazarje, krajevne skupnosti Nazarje, Ljubno in Šmartno ob Dreti, Osnovna šola Blaža Arniča Luče, krajevne skupnosti Rečica, Mozirje, Luče in Bočna, Skupne službe SIS občine Mozirje DSSS, Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, Gorenje TGO TOZD MGA Nazarje, TOK Gozdarstvo Nazarje, Savinjsko Šaleška veterinarska postaja Mozirje, Gorenje Glin Nazarje — TOZD Energetika in vzdrževanje, TOZD Zagarstvo, TOZD Stavbno pohištvo, DSSS, TOZD Iverna, GIP Vegrad TOZD Gradbenik Ljubno. Elkroj Mozirje TOZD Konfekcija Mozirje DSSS. Cestno podjetje Celje — TOZD Vzdrževanje cest, TOZD Asfalt, kamnolom, TOZD Gradnje, TOZD Vzdrževanje mehanizacije, DSSS, Delovne skupnosti upravnih organov SO Mozirje, Osnovna šola Mozirje, DO »Ramo« Mozirje, Železarna Ravne TOZD Kovinarstvo Ljubno, Gozdno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo Gornji Grad, Delavska univerza Mozirje, Vez Mozirje — TOZD Komunala in gradbeništvo, TOZD Učno vzgojnih predmetov Bočna, Montažna gradnja Smreka Gornji Grad. 146. Na podlagi 137. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 42. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 46. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Samoupravne interesne skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje je skupščina občinske skupnosti cestnega in komunalnega^ gospodarstva občine Mozirje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva dne 10. decembra 1982 ter zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva dne 10. decembra 1982 sprejela ZAČASNI STATUT občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje L UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje. Skupnost je samoupravna interesna skupnost v kateri delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje potrebe in interese na področju cestnega in komunalnega gospodarstva, pri čemer oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje celovite politike na področju dejavnosti vzdrževanja varstva rekonstrukcij in gradenj cest in komunalnih objektov in naprav, usklajujejo programe dela na posameznih področjih dejavnosti, elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določevanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev v cestnem in komunalnem, gospodarstvu. 2. člen Statut skupnosti opredeljujejo podrobneje zlasti: — samoupravno organiziranost skupnosti, — usklajevalni postopek med zboroma, — pristojnost predsednika skupščine skupnosti, ter pristojnosti predsednikov zborov skupščine skupnosti, — uresničevanje samoupravne delavske kontrole v skupnosti, — naloge na področju splošne ljudske' obrambe in družbene samozaščite, — javnost dela skupnosti, — opravljanje strokovnih del za skupnost, — reševanje sporov. 3. člen Dejavnost skupnosti ki se nanaša na • vzdrževanje in varstvo cest ter na zadeve iz drugega odstavka 4. člena zakona o cestah, ter komunalne dejavnosti navedene v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih so posebnega družbenega pomena. 4. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona o cestah, zakona o komunalnih dejavnostih, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta ter drugih predpisov. 5. člen Skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Mozirje, odprt žiro račun in druge račune. 6. Ben Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje. Sedež skupnosti je v Mozirju št. 307 a. 7. člen Skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanja štampiljko z besedilom: Samoupravna interesna skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje. 8. Ben Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Celju. 9. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. H. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 10. člen Skupščino skupnosti sestavljajo zbor uporabnikov, zbor izvajalcev cestnega gospodarstva in zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva. Zbor uporabnikov šteje 23 delegatov. Zbor izvajalcev cestnega gospodarstva šteje praviloma 5 delegatov. Zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva šteje praviloma 5 delegatov. Število delegatov v zboru izvajalcev cestnega gospodarstva in zboru izvajalcev komunalnega gospodarstva se lahko poveča v primeru in za čas, ki ga predvideva 17. člen tega statuta. 11. člen Mandatna doba delegatov v skupščini skupnosti traja štiri leta. 12. člen V zbor uporabnikov pošiljajo delegate delovni ljudje in občani preko temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter preko KS. Vsaka KS ima v zboru uporabnikov po eno delegatsko mesto, funkcijo delegacije za delegiranje delegata pa opravlja svet KS. Temeljne organizacije in delovne skupnosti s sedežem na območju občine Mozirje imajo v zboru uporabnikov 13 delegatskih mest. Funkcijo delegacij za delegiranje delegatov opravljajo delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti oziroma njim ustrezni organi upravljanja in konference delegacij. 13. člen Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest: 1. konferenca delegacij Gorenje — Glin Nazarje — 2 delegatska mesta, 2. konferenca delegacij Gozdno gospodarstvo Nazarje — 2 delegatska mesta, 3. konferenca delegacij Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje — 1 delegatsko mesto, 4. delegacija obrtnega združenja Mozirje — 1 delegatsko mesto, 5. konferenca delegacij negospodarstva (SO Mozirje, OŠ občine Mozirje, VVZ, SŠZP, strokovna služba SIS, DPO) — 1 delegatsko mesto, 6. delegacija Smreka Gornji grad — 1 delegatsko mesto, 7. delegacija Elkroj Mozirje — 1 delegatsko mesto, 8. konferenca delegacij VEZ Mozirje — 1 delegatsko mesto, 9. delegacija Kovinarstvo Ljubno ob Savinji — 1 delegatsko mesto, 10. konferenca delegacij Kemija — Ljubija, Savinja, MGA Nazarje, Turist Mozirje — 1 delegatsko mesto, 11. delegacija Gradbenik Ljubno ob Savinji — 1 delegatsko mesto. 14. člen V zbor uporabnikov lahko pošlje enega delegata tudi pristojno povelj ništvo oboroženih sil SFRJ. 15. člen V zbor izvajalcev cestnega gospodarstva delegira temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje 5 delegatov in sicer tako, da so v zboru izvajalcev cestnega gospodarstva zastopane vse delovne enote temeljne organizacije za vzdrževanje cest ter vse organizacijske enote te temeljne organizacije. 16. člen V zbor izvajalcev komtsnalnega gospodarstva delegira komunalna organizacija 5 delegatov in sicer tako, da so v zboru izvajalcev zastopane vse delovne enote komunalne organizacije ter vse organizacijske enote te komunalne organizacije. 17. čSen V zbor izvajalcev cestnega in komunalnega gospodarstva delegirajo delegate tudi temeljne organizacije, ki opravljajo raziskovalna dela, projektirajo in gradijo ceste ter komunalne objekte in naprave. Delegati navedenih temeljnih organizacij sodelujejo v zboru izvajalcev le v času izvajanja dogovorjenih del, ob katerih se vzpostavljajo trajnejša razmerja in to le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem dogovorjenih del. Konkretno število delegatskih mest in trajanje mandata delegatov v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ob nastanku vsakega primera posebej določi skupščina skupnosti s statutarnim sklepom. 2. Način dela in odločanja v skupščini skupnosti 18. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotnih več kot polovica delegatov posameznega zbora skupščine. 19. člen Delegati v skupščini odločajo: 1. na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva, 2. na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva, 3. samostojno v posameznem zboru. 20. člen Na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva odločajo delegati: 1. o izvolitvi ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine ter izvolitvi in razrešitvi predsednika in članov občinskih skupnih organov, — o politiki razvoja vzdrževanja, rekonstrukcij in graditve regionalnih in lokalnih cest na območju skupnosti, — o določitvi predloga samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — o sprejemu sprememb in dopolnil samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — o sprejemu dolgoročnega in srednjeročnega plana, — o sprejemu letnega plana, — o sprejemu samoupravnih splošnih aktov za katerih sprejem je po predpisih pristojna skupščina, — o osnovah in merilih za določitev cen storitev oziroma povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest, — o standardih in normativih za obseg in kakovost vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest, — o spremembah razvrstitve lokalnih cest v javno pot, — o nalogih in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 21. člen Na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva odločajo delegati; — o izvolitvi ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine ter izvolitvi in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov, — o sprejemu statuta in drugih splošnih aktov, — o sprejemu finančnega načrta in zaključnega računa komunalnega gospodarstva, — o dolgoročnih in srednjeročnih programih razvoja posameznih komunalnih dejavnosti ter potrjujejo letne plane dela komunalnih organizacij in spremljajo njihovo izvajanje, — predlagajo občinski skupščini v soglasje dolgoročne in srednjeročna programe ter sprejemajo kratkoročne programe vzdrževanja, modernizacije in izgradnje komunalnih objektov in naprav, — o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji kakor tudi o samosvoj it vi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo, — o razpolaganju s komunalnimi objekti, — soodločajo pri sprejemu urbanistične dokumentacije, — odločajo o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 22. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — o sredstvih, ki jih uporabniki cest in komunalnih objektov in naprav združujejo za izvedbo sprejetih planov, — o izvolitvi članov zbora uporabnikov v odbor skupščine, — o investicijah v cestne in komunalne .objekte in naprave o njihovem financiranju in o investicijskih programih, — delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Skupnosti za ceste Slovenije in zbor uporabnikov Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. 23. člen Delegati zbora izvajalcev cestnega gospodarstva odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika zbora, — o obsegu in kakovosti del in storitev, dogovorjenih v planih skupnosti cestnega gospodarstva, ki jih morajo izvesti temeljne organizacije združenega dela pri vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest v smislu zakona o cestah, predpisov o varnosti cestnega prometa ter predpisov izdanih na njuni podlagi, — o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost cestnih del, — o višini povračil za izredne prevoze po cestah, — o izvolitvi članov zbora izvajalcev cestnega gospodarstva v odbore skupščine, — o delegiranju delegatov zbora izvajalcev cestnega gospodarstva v zbor izvajalcev skupnosti za ceste Slovenije. Delegati zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika zbora, — predpisujejo standarde za posamezne komu-rtalne storitve, — o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb in kakovost in učinkovitost komunalnih del in storitev, — odločajo o merilih za zadovoljevanje s komunalnimi storitvami v primerih, kadar zaradi objektivnih pogojev ni mogoče zadovoljiti vseh potreb, — o izvolitvi članov zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva v odbor skupščine, — o delegiranju delegata zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva v zbor Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. 24. člen Pri predhodnem izvajanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odloča skupščina na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva, ter na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva o dodatnih finančnih obveznostih uporabnikov cest in komunalnih objektov in naprav, ki niso opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. 25. člen Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini in skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva, ter na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva so sprejete, če je zanje glasovala Večina navzočih delegatov posameznega zbora. Odločitve in sklepi ,o katerih samostojno odloča posamezen zbor so sprejeti, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov posameznega zbora. 3. Skupni organi skupščine 26. člen Skupščina skupnosti oblikuje za izvrševanje svo-vojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. ' Skupni organi skupščine so odbori za posamezna področja izvrševanja nalog skupščine, ki štejejo vključno s predsednikom po sedem članov. Predsednika in člane odborov imenuje skupščina za dobo štirih let. 27. člen Odbori so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti. Odbori delajo in odločajo na sejah. 28. člen Odbor veljavno odloča, če je na seji prisotnih več kot polovica Slanov. Odbor sprejme sklepe z večina glasov navzočih članov odbora. 29. člen Skupščina skupnosti ima tele odbore: — odbor za pripravo predlogov planskih aktov cestnega gospodarstva, — odbor za finančne zadeve, — odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve, — odbor za pripravo predlogov planskih aktov komunalnega gospodarstva. 30. člen Odbora za pripravo planskih aktov skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva imata zlasti tele pristojnosti: — zbirata predloge, osnove in elemente za sestavo planskih aktov, — pripravljata osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — pripravljata predloge planov (srednjeročnih in letnih), — pripravljata elemente in predloge samoupravnih sporazumov o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest ter komunalnih objektov in naprav, — analizirata in spremljata rezultate svobodne menjave dela v dejavnosti vzdrževanja cest in komunalnih objektov in naprav, — pripravljata in izvajata razpise za izvedbo gradbenih del v okviru letnih planov, — organizirata strokovno ocenjevanje predlogov projektov; elaboratov in nalog, — pripravljata predloge za financiranje raziskovalnih del, tehnične dokumentacije in strokovnih elaboratov za potrebe občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva, — pripravljata oziroma skrbita za izdelavo drugih gradiv potrebnih za delo iri odločanje organov občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. 31. člen Odbor za finančne zadeve ima zlasti tele pristojnosti: — spremlja dotok in zbiranje sredstev za cestno in komunalno gospodarstvo, — skrbi, da se sredstva zbrana za posamezno dejavnost v občinski skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva trošijo namensko po virih, kakor so bila zbrana, — obravnava predlog zaključnega računa občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva, — pripravlja oziroma skrbi za pripravo gradiv s finančnega področja za organe upravljanja občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva. 32. člen Odbor za samoupravne ,organizacijske in kadrovske zadeve ima zlasti tele pristojnosti: — spremlja samoupravne odnose in delovanje delegatskega sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov, — spremlja ter proučuje organizacijo občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva in povezavo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje, —- obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov občinske skupnosti cestnega in komunalnega y gospodarstva ter predlaga spremembe in dopolnitve teh aktov, — obravnava kadrovsko problematiko občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva in strokovnih delavcev, ki bodo opravljali strokovna dela za potrebe občinske skupnosti, — zbira predloge kandidatov za člane odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine. 4. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 33. člen Delegati v zborih skupščine skupnosti imajo pravico, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti ter ta statut, predvsem pa: — da izražajo na sejah zborov skupščine stališča in sklepe, sprejete v delegacijah oziroma konferencah delegacij, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo sklepe in stališča, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v cestnem in komunalnem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je dejavnost vzdrževanja in varstva cest in komunalnih objektov in naprav dejavnost posebnega družbenega pomena, — da dejavno sodelujejo v, delu skupščine oziroma zborov skupščine, v delu skupnih organov skupščine ter v delu občasnih organov skupščine oziroma zborov, — da skrbijo za obveščanje delegacij oziroma konferenc delegacij o delu skupnosti oziroma njenih organov. 34. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih skupščine upoštevaje smernice, stališča in sklepe delegacij oziroma konference delegacij, ki so jih delegirale v skupščino. Delegati so za svoje delo v skupnosti odgovorni ustanoviteljem skupnosti. 5. Poslovnik o delu skupščine skupnosti 35. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih organov ter o programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine skupnosti. HI. USKLAJEVALNI POSTOPEK 36. člen Ce o odločanju v skupščini skupnosti med zboroma ni doseženo soglasje, je potrebno opraviti usklajevalni postopek. 37. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev. Komisija dela na seji, ki ji morajo prisostvovati vsi člani komisije. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina skupnosti na skupni seji. 38. člen Skupščina skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in oblikuje predlog odločitve. Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina Skupnosti, predložiti predsedniku Skupščine skupnosti usklajen predlog odločitve. 39. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja cestnega oziroma komunalnega gospodarstva, da skupščina skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Mozirje, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje. IV. PRISTOJNOST PREDSEDNIKA SKUPŠČINE TER PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE . 40. člen Predsednik skupščine skupnosti ima zlasti tele pristojnosti: — predstavlja in zastopa skupnost, — sklicuje in vodi skupščine, — organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — Skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov, — predpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupnost, — skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Skupnosti za ceste SRS, — skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti in njenih zborov z drugimi skupnostmi in organi v občini, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma poseben zbor. 41. člen Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 42. člen Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine, tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine. v 43. člen Predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev cestnega gospodarstva in predsednik zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva imajo zlasti tele pristojnosti: — predstavljajo zbor, — sklicujejo seje zbora ter predlagajo dnevni red sej zborov, — organizirajo delo ter skrbijo za izvajanje sklepov zbora. V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 44. člen Zaradi uresničevanja samoupravne delavske kontrole je v skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole, ki je sestavljen iz treh članov. 45. člen . Odbor samoupravne delavske kontrole volijo za dobo štirih let delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev izmed delegatov v teh zborih in sicer: — zbor uporabnikov voli dva člana odbora, pri čemer mora en član biti iz vrst delegatov krajevne skupnosti, en član pa iz vrst delegatov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, — zbora izvajalcev Cestnega in komunalnega gospodarstva volita enega člana odbora. Predsednika odbora volijo člani izmed sebe. 46. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima zlasti tele pravice, dolžnosti in odgovornosti: — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma O ustanovitvi skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb, — nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov skupnosti, — nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev skupnosti ter razpolaganje z njimi, — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in plana skupnosti, — nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti, — nadzira uresničevanje načel javnosti dela Skupnosti. — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev skupnosti. 47. člen Odbor samoupravne delavske kontrole lahko zahteva od skupščine skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa vse podatke, ki so mu potrebni pri delu. ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 48 člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij, na predlog skupščine skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov. Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma posamezne Strokovnjake. 49. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da o svojih ugotovitvah seznanja skupščino skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. 50. člen Podrobnejša določila o oblikovanju odbora samoupravne delavske kontrole ter o načinu njegovega dela je urejen v pravilniku o delovanju odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti. VI. NALOGE NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 51. člen Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadaljevanju: odbor). Odbor neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite še posebej pri razvijanju in potrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav. 52. člen Odbor ima zlasti tele naloge: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt za primere neposredne vojne nevarnosti in v vojni, — predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter drugim aktom in ukrepom s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — izdela načrt za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer (varnostni načrt), — usklajuje obrambne priprave z obrambnimi pripravami drugih skupnosti in krajevnimi skupnostmi, — izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanja skupnosti pri prehodu mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje, — izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja cestno-komunalne dejavnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — opravlja tudi' druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 53. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje tri člane, ki jih za dobo štirih let volijo delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev izmed delegatov v teh zborih in sicer: — zbor uporabnikov voli dva člana odbora, pri čemer mora en član biti iz vrst delegatov krajevnih skupnosti ,en član pa iz vrst delegatov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, — zbora izvajalcev cestnega in komunalnega gospodarstva volita enega člana odbora. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine skupnosti. 54. člen Če bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost), skupnost prilagodi svojo organizacijo in delo načrtom z& delo v teh razmerah. 55. člen Odbor sodeluje s pristojnimi organi Skupščine občine Mozirje in Izvršnim svetom SO Mozirje pri izvajanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 56. člen Sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljajo ustanovitelji skupnosti iz združenih sredstev v skupnosti. Višina sredstev pa se opredeli s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. VII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 57. člen Delo skupnosti je javno. 58. člen Skupščina in skupni organi skupnosti redno pravočasno in popolno obveščajo ustanovitelja skupnosti o celotnem delovanju skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v cest- nem in komunalnem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter drugih planskih aktov skupnosti o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih družbenih dogovorov ih samoupravnih sporazumov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovna dela in naloge za skupnost, kakor tudi o drugih pomembnih vprašanjih iz pristojnosti skupnosti 59. člen Javnost dela ter obveščanja o delu skupnosti se zagotavlja zlasti: — prek delegatov v skupščini skupnosti, — s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti objavljenimi v občinskem glasilu, — z objavo vseh samoupravnih aktov skupnosti v uradnem glasilu občine, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti VIII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST 60. člen Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del poverja skupnost skupni službi SIS občine Mozirje. Ostala strokovna in tehnična opravila pa opravlja za občinsko skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva strokovna služba OZD za vzdrževanje cest. 61. člen Razmerja med skupnostjo in organizacijo iz prejšnjega člena tega statuta ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. IX. REŠEVANJE SPOROV 62. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje. 63. člen Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o njegovi ustanovitvi. X. KONČNE DOLOČBE 64. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti. 65. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina skupnosti. 66. člen Pri sprejemu statuta skupščina skupnosti v skladu z ustreznim določilom zakona o cestah in zakona o komunalnih dejavnostih predloži statut v soglasje pristojnemu občinskemu organu. 67. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-11/82-1 Mozirje, dne 10. decembra 1982. Predsednik skupščine SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje Karl Kopušar, dipl. inž. 1. r. SEVNICA 147. Na podlagi 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljjh plana SSS občine Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica na seji dne 30. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah na področju stanovanjskega gospodarstva 1. člen S tem sklepom se za leto 1983 ugotovijo stopnje prispevkov za stanovanjsko gospodarstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za uresničevanje opredeljenega programa in dohodka skupščine SSS občine Sevnica ugotavlja naslednje prispevne stopnje: a) izgradnja solidarnostnih stanovanj 1,17 °/o b) subvencioniranje stanarin 0,06 °/o Osnova za obračun prispevka iz dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Sredstva po 2. členu sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 125/82 Sevnica, dne 7. januarja 1983. Predsednica skupščine SSS občine Sevnica Sonja Špan 1. r. 148. Na podlagi 33., 34., 35. in 36. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 23. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SKIS občine Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samouprav- ne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica na seji dne 30. decembra 1982 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah na področju komunalnega gospodarstva 1. člen S tem sklepom se za leto 1983 ugotovijo stopnje prispevkov za komunalno gospodarstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica za obdobje 1981—1985. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za uresničevanje opredeljenega programa iz dohodka in čistega dohodka skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Sevnica ugotavlja naslednje prispevne stopnje: a) iz dohodka za komunalno oskrbo in koihunalno dejavnost 0,70*/» b) iz čistega dohodka za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči 0,30 "f* Osnova za obračun prispevka iz dohodka in čistega dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Sredstva po 2. členu sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 40/A-82 Sevnica, dne 7. januarja 1983. Predsednik skupščine SKIS . občine Sevnica Edi Žbogar 1. r. 149. Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti požarnega varstva Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske skupnosti požarnega varstva Sevnica na seji dne 14. decembra 1982 sprejela SKLEP p prispevnih stopnjah na področju požarnega varstva 1. člen S tem sklepom se za leto 1983 ugotovijo stopnje prispevkov za požarno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske skupnosti požarnega varstva Sevnica za obdobje 1981—1985. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za uresničevanje opredeljenega programa iz dohodka skupščina Občinske skupnosti požarnega varstva Sevnica ugotavlja naslednjo prispevno stopnjo: — iz dohodka 0,21 •/• Osnova za obračun prispevka iz dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Sredstva po 2. členu sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St 1/83 Sevnica, dne 7. januarja 1983. Predsednik Občinske skupnosti požarnega varstva Sevnica ' Oto Šket 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 150. Po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na sejah dne 29. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica za prvo trimesečje 1983 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1983 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev začasno financirajo, in to za čas od 1. januarja do 31. marca 1983, na podlagi občinskega proračuna za leto 1982. 2. člen V obdobju začasnega financiranja odhodki občinskega proračuna ne smejo presegati 25 odstotkov skupnih prihodkov, razporejenih v proračunu za leto 1982. 3. člen Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1983. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 do 31. marca 1983. St. 1/1-402-3/82 Slovenska Bistrica, dne 29. decembra 1982. Predsednik ■ Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 151. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 6/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 22. decembra 1982 ter družbenopolitični zbor na seji dne 20. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982 V odloku o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 13/82) se spremeni prvi odstavek 2. člena: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 115,226.428 din in se razporedijo: flin — za občinske potrebe 109,356.128 — za tekočo proračunsko rezervo 468.300 — sredstva, izločena na poseben račun 5,402.000 2. člen V bilanci prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah se v oddelku »prihodkov« spremenijo naslednje postavke: — davki iz OD in na dohodek na 41,450.000 — davki na promet in premoženje 43,318.646 — skupaj vsi prihodki 115,226.428 V oddelku »Splošni razpored prihodkov« se spremenijo naslednje postavke: 01 — dejavnost organov družbeno- političnih skupnosti 62,553.346 02 — dejavnost ljudske obrambe 3,820.000 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij 3,826.000 04 — negospodarske investicije 19,618.600 08 —- socialno skrbstvo 12,804.000 10 — komunalna dejavnost 1,649.400 11 — dejavnost krajevnih skupnosti 1,007.000 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 3,086.082 omejevanje splošne porabe skupaj razpored prihodkov 115,226.428 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28 decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. 152. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb V družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št, 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, Št. 5/75, 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1982 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1983 1. člen Do sprejetja proračuna za leto 1983, najdalje pa do 31. marca 1983 se smejo odhodki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 25 °/o vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. 2. člen Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1983. 3. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 2,000.000 din. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 402-1/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. 153. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) je Skupščina o,bčine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 1. člen Spremeni se 9. Člen odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Uradni list SRS, št. 6/80) tako, da se glasi: »Stroški za organizacijo in delovanje veterinarsko-higienske službe in drugi stroški, ki nastanejo z odstranjevanjem živalskih trupel in odpadkov pri zasebnih rejcij, organizacijah združenega dela in na javnih površinah se plačujejo iz: — občinskega proračuna in — iz zbranih sredstev, ki jih plačujejo kot stroške posestniki živali in organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo. Višino in način plačevanja stroškov prejšnjega odstavka določi vsako leto Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Sredstva se zbirajo na posebnem računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občini Šmarje pri Jelšah.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. 154. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 22. decembra 1982 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu industrijske cone Straža v Rogatcu « 1. člen Sprejme se zazidalni načrt industrijske cone Straža v Rogatcu, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, julij 1982, št. 23/82. 2. člen Vsi objekti in naprave na območju, za katerega se sprejme zazidalni načrt, se morajo graditi v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta. Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta sestavni del tega odloka. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. L r. 155. Na podlagi pooblastila Iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri JtiSah na svoji seji dne 22. decembra 1982 sprejela SKLBP o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1983 dalje / 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepčen o uskla- ditvi preračuna vrenosti programa za leto 1983 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in izplačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 12,42 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov-kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od.gozda in drugih dohodkov 30,70 — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1120 Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, nisp pa • z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z 'lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 60 6/e poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. , Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Popravki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa. 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 460 din 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 460 din Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačuje za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh- prejemkov po stopnji 14 °/o. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendije,, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 “/o od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 1«. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jel- šah od 1. januarja 1982 (Uradni list SRS, št. 27/82). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. dalje. Šmarje pri Jelšah, dne 1. decembra 1982. Predsednik skupščine Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 156. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) ter na podlagi objave poročila volilne komisije KS Sinja Gorica o izidu referenduma z dne 12. decembra 1982 je skupščina krajevne skupnosti Sinja Gorica na seji dne 16. decembra 1982. sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sinja Gorica SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za območje KS Sinja Gorica se uvede obveznost plačevanja samoprispevka v denarju za financiranje m izgradnje mrliške vežice in sofinanciranje ureditve krajevnih cest. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje treh let in sicer za čas od 1. 2. 1983 do 31. 1. 1986. 3. člen Vrednost predvidenih del znaša za mrliško vežico 800.000 din za ureditev krajevnih cest pa 600.000 din. 4. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje programa, navedenega v 3. členu tega odloka in se bodo zbirala na žiro računu KS Sinja Gorica št. 50110-842-060-700822. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet Krajevne skupnosti Sinja Gorica. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev upravlja organ, ki ga imenuje skupščina krajevne skupnosti Sinja Gorica. 5 6 5. člen Program iz 3. člena tega odloka mora biti izvršen do izteka plačevanja tega samoprispevka. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 6. člen Samoprispevek je uveden za obdobje treh let in sicer od 1. 2. 1983 do 31. 1. 1986. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sinja Gorica po stopnji 1,5 % od tehle osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka; 2. občani, ki imajo dohodek od pokojnin; 3. delovni ljudje, ki samostojno kot glavni poklic ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in*davke ter od nadomestila osebnega dohodka; 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot: — glavni poklic od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SRS za preteklo leto, preračunano iz devet mesečnega povprečja, — postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem letu; 5. delovni ljudje In občani, od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gozdarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter od osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega- odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 7,5 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka od negozdnih površin. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij dijakov in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in od pokojnin, ki ne presegajo 8000 din mesečno; 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva; 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov ter kmetje, katerih kmetije so uvrščene v IV. davčno kategorijo in so tudi oproščeni plačevanja davkov od dohodka iz kmetijstva. 8. Sen Znesek iz prve točke drugega odstavka prejšnjega člena tega odloka valorizira skupščina občine vsako leto z indeksom povečanja povprečnega devet mesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v občini Vrhnika. IZVAJANJE ODLOKA 9. člen Izplačevalec osebnega dohodka delavcev v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin in ga plačevati istočasno z drugimi prispevki. Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih, kadar izplača občanu osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 6. člena tega odloka. 10. člen Občinska uprava za družbene prihodke obračuna samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in intelektualne storitve. Občinska uprava za družbene prihodke odmerja, evidentira in izterjuje samoprispkevek po prepisih, ki veljajo za davke. 11. člen Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje in kontrolira, kako organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek. 12. člen Občinska uprava za družbene prihodke je pooblaščena, da izdaja strokovna navodila in pojasnila za izvajanje tistih določb tega odloka, ki se, nanašajo na obveznost plačevanja samoprispevka. 13. člen Ce se izplačilo osebnega dohodka po odbitku nanaša na račun, ki je bil evidentiran pri občinski upravi za družbene prihodke, se samprispevek obračuna in plača po odredbi, ki je na računu. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3.. 1983 dalje. Sinja Gorica, dne 16. decembra 1982. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sinja Gorica Jože Žagar 1. r. 157. Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sinja Gorica, daje volilna komisija krajevne skupnosti Sinja Gorica POROČILO o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje mrliške vežice in sofinanciranja ureditve krajevnih cest 1. Skupščina krajevne skupnosti Sinja Gorica je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 41/82 razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje mrliške vežice in sofinanciranje ureditve krajevnih cest. 2. Na podlagi 9. člena citiranega sklepa je volilna komisija KS Sirija Goriča izvedla referendum 12. decembra 1982. Glasovali so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Sinja Gorica. 3. Od skupnega števila 288 v glasovalni seznam vpisanih upravičencev je volilna komisija na podlagi 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) zaradi služenja vojaškega roka in zaradi dela v tujini odštela 5 glasovalnih upravičencev, tako da je za ugotavljanje izida glasovanja na referendumu bilo upoštevano 283 glasovalnih upravičencev (v nadaljnjem besedilu: upoštevanih glasovalnih upravičencev). 4. Od skupnega števila 283 upoštevanih glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 249 ali 87,98 °/». Za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje^ mrliške vežice in sofinanciranje ureditve krajevnih poti je glasovalo 164 upravičencev ali 57,95 o/o, proti je glasovalo 85 upravičencev ali 30,03 °/o, neveljavnih glasovnic ni bilo. 5. Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija KS Sinja Gorica ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima Skupščina KS Sinja Gorica na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem odloka o uvedbi samoprispevka. Sinja Gorica, dne 12. decembra 1982. Volilna komisija KS Sinja Gorica Predsednik Jože Mesec 1, r. Člani Jože Jereb 1. r. Anton Školč 1. r. Milka Jeršin 1. r. POPRAVEK V sklepu o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 46-1984/82 z dne 31. XII. 1982: — v drugem odstavku 3. točke sklepa so pod 1/3 za besedami »Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije« pomotoma izpadle besede »m njihovi namestniki«; — v osmi vrsti drugega odstavka 8. točke sklepa je pred besedo »dohodka« pomotoma izpadla beseda »osebnega«. Predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo dr. Lojze Ude 1. r. POPRAVEK V sklepu o mejnem znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov skupščine Skupnosti pokojninskega ki invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 45-1967/82. z dne 30. XII. 1982, se 1. točka pravilno glasi: »Mejni znesek na j nižjih pokojniriskih prejemkov znaša od 1. januarja 1983 dalje 7.520,90 din.« Center za samoupravno in informativno dejavnost skupnosti VSEBNIA Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 107. Odlok o dopolnitvah odloka o nadomestilih za junčje in svinjsko meso 81 108. Odlok o vplačilu razlik v cenah pralnih praškov 81 109. Odlok o določitvi najvišjih cen za stranske proizvode, ki se dobijo pri predelavi oljnic 82 110. Sklep o določitvi organa, ki izdaja soglasje za na- domestitev obstoječih kotlov s kotli enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo kurilnega olja — mazuta 82 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 111. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov 82 112. Navodilo o dopolnitvi navodila o uveljavljanju nadomestil za junčje in svinjsko meso 83 113. Spremembe in dopolnitve predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka in dtopenj prispevkov iz _ osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za. leto 1983 83 114. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti ii. samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 84 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 115. Sklep o prispevni stopnji za financiranje usmerje- nega izobraževanja v Izobraževalni skupnosti gradbeništva Slovenije za leto 1983 84 116. Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost za zdravstvo Slovenije 84 117. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja duhovnikov Kristusove binkoštne cerkve v SR Sloveniji 90 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 118. Sklep o tarifah vodnih prispevkov za leto 1983 (Drava Maribor) 91 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 119. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljana za leto 1982 92 120. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 92 121. Odlok o določitvi stopenj za obračunavanje amortiza- . cije za osnovna sredstva in za sredstva za skupno porabo določenih uporabnikov družbenih sredstev (Ljubljana) 94 122. Odlok o priznanjih mesta Ljubljane 95 123. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe j 97 124. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih 99 125. Sklep o povišanju cen za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani 102 126. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Brežice za leto 1982 103 Stran 131. Sklep o soglasju k spremembi imena gimnazije Josipa Jurčiča Stična (Grosuplje) 106 132. Sklep o soglasju k spremembi dejavnosti gimnazije Josipa Jurčiča Stična (Grosuplje) ' lOG 133. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1983 (Hrastnik) 10G 134. Sklep o izhodiščni cehi za mž stanovanjske površine v naselju »4. maj« v Kočevju 108 135. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroš- kom zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart los 136. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1982—1985 (Lenart) 109 137. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za. leto 1982 110 138. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983 m 139. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve w (Ljubljana Bežigrad) 113 140. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (Ljubljana Bežigrad) 114 141. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta prostorske ure- ditve centralnega pokopališča »Žale« v Ljubljani (Ljubljana Bežigrad) 114 142. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Ljubljana Bežigrad) 115 143. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za južni del otoka BS 8 — Stožice (Ljubljana Bežigrad) 115 144. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o usta- novitvi Zavoda Intenzivn; tečaji tujih jezikov, Ljubljana (Ljubljana Bežigrad) 116 145. Samoupravni sporazum a ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje 116 14F. Začasni statut občinske skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje 123 147. Sklep o prispevnih stopnjah na področju stanovanjskega gospodarstva (Sevnica) 129 148. Sklep o prispevnih stopnjah na področju komunalnega gospodarstva (Sevnica) 129 149. Sklep o prispevnih stopnjah na področju požarnega varstva (Sevnica) 129 150. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica zz- I. trimesečje 1983 130 151. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982 130 152. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1983 . 130 153. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organiza- ciji, ureditvi In poslovanju veterlnarsko-higlenske službe (Šmarje pri Jelšah) 131 154. Odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Straža v Rogatcu (Šmarje pri Jelšah) 131 155. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin- ski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. Januarja 1983 dalje 131 127. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 198? 104 128. Odlok o začasnem financiranju proračunskih pgtreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1983 104 129. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Mrzle njive — Grosuplje 104 130. Odlok o imenovanju novega naselja Lobčes:, o dolo- čitvi širšega območja naselij Lob ček in Plešivica pri Žalni ter o spremembi meje krajevnih skupnosti Mlačevo in Žalna (Grosuplje) 105 156. Odlok o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sinja Gorica (Vrhnika) 133 157. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispev- ka za financiranje izgradnje mrliške vežice in sofinanciranje ureditve krajevnih cest (Vrhnika) 134 — Popravek sklepa o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 134 — Popravek sklepa o mejnem znesku najnižjih pokoj- ninskih prejemkov skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v EB Sloveniji 134 Zaton o splošni ljudski obrambi m družbeni samozaščiti (1982) S tem republiškim zakonom se za daljše obdobje celovito urejajo vsa najpomembnejša vprašanja obrambe, varnosti in zaščite skladno s temelji zasnove splošne ljudske obrambe SFRJ, kot je poudaril v uvodu republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. V tem zakonu sta sedaj združeni, enotno urejeni in vsebinsko povezani splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, koordinacijski in politično operativni organi pa so komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih ustanovijo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti. V zakonu so podrobno urejene pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, nadalje posameznih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter društev. Zakon vsebinsko opredeljuje in organizacijsko ureja teritorialno obrambo, narodno in civilno zaščito, nadalje obrambno in samozaščitno usposabljanje, varnost in varovanje tajnosti ter način financiranja. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter društva morajo v 6 mesecih od dneva uveljavitve zakona uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami zakona, tj. do 10. maja 1983. Cena 140 din Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VTI — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72