III81829 UVODNIK
Odstreljena znanost
Pifil letom dni sem na tem mestu pisal o "znanosti za od-vtrel". Takral so sv pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo zaceli nabirati prvi temni oblaki, oddaljeno grmenje |e že lak rat na javlja I o hudo uro, ki se je zgrnila nad Glasnik v prvem tednu marca s kratkim sporočilom, da so se g. minister odločili ukiniti subvencijo za (;lasni k SliD. Čeprav smo se na odločitev ministra odzvali s pritožbo in čeprav proces ponovnega (o)vrednotenja tiiasnika se ni končan, se mi zdi potrebno opozorili na nekatere simptome bolezni, ki bi jo lahko poimenovali luimanistofobija".
Ministrstvo sicer ocenjuje družboslovno in humanistično periodiko s prilagojenimi merili, vendar ta merila izhajajo iz splošnega Pravilnika za ocenjevanje znanstvenih in strokovnih publikacij, objavljenega v Uradnem lislu RS. št. 5 1995. Po teh merilih je v ospredju mednarodna uveljavljenost strokovne publikacije (jasno, da poleg minimalnih standardov, ki veljajo za znanstvene in strokovne publikacije), dodatna izhodiščna posla vka pa je. tla naj bi "imela" vsaka široka na Slovenskem po eno periodično publikacijo, izjemoma - glede na "moč" stroke - dve, o treh pa ni več govora, To z drugimi besedami seveda pomeni, da bo Mini strstvo za znanost in tehnologijo podpiralo eno (osrednjo) periodično publikacijo. z nižjimi postavkami pa morebiti še drugo.
Za zdaj se ne bom spotikal ob merila mednarodne uveljavile nosi i periodičnih publikacij, ker so - ne le za etnologijo, tem več /a frumanistiko v celoli - očitno absurdna. S tem v Zvezi bom navedel le značilni primer dialoga z Ministrstvom; Ob vsakoletnem pripravljanju gore papirjev ob razpisu za subvencioniranje znanstvene in periodične periodike sem dve leii zaporedoma predlagal izdajo mednarodne številke Glasnika (ali pripravo zbornika reprezentativnih člankov iz slovenske etnološke periodike). I/. Ministrstva pa - "ne bu ne mu", iiaz.cn lanskega zmanjšanja sredslev in letošnje more-Kune ukiniive. Komu potem je in komu ni do mednarodne uveljavitve slovenske znanosti?
Nauk zgodbe o "znanosti za odstrel" pa ni ie v tem. da Ministrstvo /.a znanost in tehnologijo nima posluha za huinanis-tiko. temveč tudi \ tem, da s svojim omejujočim ravnanjem sesuva ne le znanstveno produkcijo v slovenskem jeziku, temveč dolgoročno (posebej glede tehnologije) Slovenijo peha v "tretji svet" (ali celo v liliputansko zaplankauosi). Kot vemo, so raziskovalni instituti, ki so nekoč delovali v os rednjih slovenskih podjetjih (Iskra, TAM, Zlatoiog...). že davna preteklost. Celo osrednji Inštitut Jožeta Štefana ne more delovali tako, kot bi se zanj spodobilo. Kakšno je stanje na drugih inštitutih, posebej humanist ičnili, je našim bralcem do? volj znano Namesto da bi vlada glede vlaganja v znanost pokukala npr v Južno Korejo (in opazila neposredno odvisnost "gospodarskega čudeža" od dolgoletnega vlaganja v znanost), nas hoče očitno prepričati, da za znanost na Slovenskem ni prihodnosti.
To mnenje izhaja iz tistega provint ialnega duha, ki si ne upa pomisliti, da je središče sveta katerakoli točka na globusu, temveč se v svojih omejenih obzorjih prepričuje, tla V naših "mitenih" laboratorijih (in kmečkih beticah) ne moremo "pogruntah" ničesar takšnega, kar še ne bi bilo odkrito nekje na tujem. Da nam pač ostane raziskovanje nekaterih en-demičnih vrst in sorodnih pojavov. Na primer "Folklornih" in drugih posebnosti domačega okolja. Za to pa seveda zadošča ena sama periodična publikacija, en sam raziskovalni inštitut, en sam oddelek na univerzi in morda tudi en sam raziskovalci.
Kakorkoli, zli zdaj Glasnika ne bomo vrgli v koruzo. Če ne bomo mogli izdati vseh načrtovanih štirih številk, bomo pač prisiljeni izdati kakšno manj. Številka, ki jo držite v rokah, prinaša poleg - upam - obilice zanimivega branja tudi dve zadevi, ki sta vsekakor vredni posebenega poudarka (ni zelo skrbnega ler natančnega branja). Unescova Priporočila za ohranjanje tradicionalne kulture in folklore so temelj, na katerega se bomo morali sklicevati vsakokrat, kadar bomo nastopili pred državnimi institucijami, ki odločajo o naših dejavnostih. Pri tem bi se rad zahvalil dr Marku Tersegtavu, ki je dal pobudo za objavo prev oda, prevajalki tiadji Valentinčič in g. Zofiji Klemen Krek iz Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je poskrbela za pravno jasnosi lega dokumenta. Prav tako pomemben je predlog Etičnega kodeksa slovenskih et nologc>v ki ga je pripravila Mojca Kamšak. (Jsnutek naj pred stavlja temelj za nadaljnje brušenje dokumenta, ki ga bomo predvidoma obravnavali na letošnjem društvenem občnem zboru. Zato pohitite z branjem in čim prej pošljite svoje pripombe, sugestije in dodatne predloge.
V tej številki prinašamo tudi zbrana poročila o delu slovenskih etnologov muzealcev in konservatorjev. Glede na lo. da so bila poročila slogovno zelo različna, smo se odločili, da ne bomo objavili integralnih prispevkov temveč bistvene poudarke. Poročila niso popolna le zato, ker |ih od nekaterih kolegov pač nismo dobili.
Na koncu pa še opravičilo g Božidarju Preinrlu zaradi neljubega pripetljaja \ zvezi z objavo Poročila skupine, ki je raziskovala kamnarsivo v Podsredi, ler pojasnilo prof. tli. Slavku Kremenšku, da sem imel ob uporabi skovanke "etnološke predstraže" v uvodniku (GSED 35/1-5 1995. sir. i) v mislili etnološko "avantgardo". Raba besede "predstfiiža" torej nakazuje dvoumnost situacije in nima nobene zveze s tragično epizodo slovenske zgodovine. Seveda pa srčno upam, tla je omenjeni! številka Glasnika prispevala k boljše mu medsebojnemu razumevanju in ne k novim delitvam na "naše" in "njihove". Kol za zdaj kaže, smo - glede položaja družboslovja in huinanistike na Slovenskem - vsi skupaj v i$ii gi jdlji.
Hajko MttrSič