Številka 06 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVI • September 2020 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke! Po poletnem oddihu je pred vami nova števil­ka Mostišcarja, v kateri smo za vas zbrali najbolj zani­mive poletne dogodke (nekaj jih je vendarle bilo) in aktual­ne novice. Iz obcinske hiše pišejo o obisku ministra za okolje in prostor, delih na kanalizaciji za Podkraj in o novourejenem krožišcu na Igu. Veliko novosti je v Iškem vintgarju, kjer obci­na aktivno rešuje prometno ureditev in išce najemnika za gostinski lokal. Poleti so bili storjeni koraki k sanaciji oz. reševanju problematike pre­sežnih kolicin radona v dveh enotah vrtca Ig. O tem v rubri­ki Aktualno, kjer najdete tudi sporocilo našega Sveta za pre­ventivo in vzgojo v cestnem prometu ob zacetku šolskega leta. Med društvenimi novica-mi se je znašlo kar nekaj pri­spevkov – o poletnih aktivno­stih porocajo Društvo Odmev Mokrca, Konjerejsko društvo Krim, TD Kurešcek, Gobarsko mikološko društvo Ig ter Ri­biško društvo Smuc. V rubri­ki Koticek za mlade preberite prispevek, kako so se letos imeli udeleženci kolišcarske­ga tabora. Bogata z zanimivo nara­voslovno vsebino je tokrat rubrika Dobro je vedeti – od predstavitve invazivnih tuje­rodnih zlatih rozg, izrednega znanstvenega dosežka dose-litve barjanskega okarcka, ki je potekal prav v naši obcini, do gobarskih pravil in še kaj SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. boste našli tu. Iz ižanske župnije, v okvir katere sodi cerkev na Golem, ki ni vec samostojna župnija, so julija imeli žegnanje. Ob tej priložnosti je tamkajšnja cer­kev dobila nove klopi. Naši gasilci so se pridružili akciji Deželak Junak in glav­nega akterja te dobrodelne akcije pozdravili na Igu. Vse nacrtovane gasilske veselice, ki sicer popestrijo poletno do-gajanje, so letos žal odpadle. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 11. september 2020 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Koledar prireditev je v luci razmer še vedno okrnjen, tako letos tudi ne bo osrednje je­senske obcinske prireditve – Ižanskega sejma. Nekaj manj­ših prireditev in prireditev na prostem pa bo izvedenih, zato vabljeni, da izberete tisto po vašem okusu in podprete delo naših prostovoljnih društev. Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za oktobrsko številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 1. oktobra. Predvideni izid številke je 16. oktobra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: – Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. – Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. – Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! – Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Krajinski park Ljubljansko barje Iskanje skupnih poti za trajnostni razvoj Ogled nastajajocega interpretacijskega centra na Igu M inister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak se je v petek, 28. avgusta, odzval vabilu za obisk Krajinskega parka Lju­bljansko barje. Na obisku se je seznanil, kako je možno na zavarovanem obmocju s so-delovanjem med lokalnimi skupnostmi in upravo parka usklajevati razvojne projekte lokalnih skupnosti, ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje narave. Direktor krajinskega parka in župani obcin Ig, Vrhnika ter Brezovica so ministru predsta­vili razvoj in projekte na Lju­bljanskem barju. Obiskali so nastajajoci interpretacijski center o biotski raznovrstnosti in dedišcini kolišc na Igu ter naravna spomenika Jezero pri Podpeci in reko Ljubljanico. Seznanili so se z nacrti za ure­janje problematike množicne­ga obiska jezera in plovbe po Ljubljanici. Minister Vizjak je ob seznanitvi z razvojnimi nacrti poudaril, da »financna sredstva bodo. V luci tega je treba pripraviti projektno do-kumentacijo, projektne pre­dloge in rešitve, zato sem op­timist za prihodnji razvoj tega parka.« Poudaril je, da je ob obisku tega parka pozitivno presenecen »nad zelo dobrim sodelovanjem vodstva krajin­skega parka in s tem naravo­varstvene stroke ter lokalnih skupnosti, ki prepoznavajo v tej krajini priložnosti za razvoj turizma in s tem približevanje te lepote tudi obiskovalcem. Ne nazadnje smo na Ministr­stvu za okolje in prostor dobili nove naloge. Predvsem bi iz­postavil plovnost Ljubljanice do Vrhnike, s cimer bi ljudem približali Ljubljanico in Barje hkrati.« Minister je ob tem žu- Minister z lokalnimi deležniki na Ljubljanskem barju pane seznanil z možnostmi v naslednji financni perspektivi. Biodiverziteta in ohranjanje naravnih, zavarovanih obmo-cij je tudi prioriteta Evropske komisije in predsedovanja trojke za prihodnje obdobje. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kaste­lic je povedal, da je bil namen povabila predstavitev, »kako in na kakšnem nacin si zavod predstavlja razvoj trajnostne­ga  turizma v krajinskem par-ku s poudarkom na naravnih vrednotah. Danes ugotavlja-mo, da so vse rabe prostora možne, ce so med seboj uskla­jene. Poudarek je na vzposta­vitvi parkovne infrastrukture, trajnostnega zelenega trans-porta (plovna pot, kolesarje­nje, mestni promet).« Župan Obcine Ig Janez Cimperman je poudaril pro-jekt Na-kolih. »Gre za enega vecjih projektov. Glede na to, da so ižanska kolišca vpisana na seznam svetovne kulturne dedišcine, je bila posledica, da na tem podrocju tudi nekaj na­redimo in prikažemo, kako so ljudje na tem obmocju bivali pred 6.000 leti.« Poslanka v Državnem zbo­ru RS in predsednica Društva Fran Govekar Ig Alenka Jeraj že vrsto let aktivno sodeluje z župani, saj je le tako možno za­znati priložnosti za zakonodaj­ne izboljšave. »Kot predsedni-ca Društva Fran Govekar se veliko ukvarjam  z dedišcino kolišcarjev. V okviru društva izvajamo vrsto projektov. Po-tencial vseh obcin je pomemb­na priložnost za celo obmocje, ne samo za Ig.« JZ KP Ljubljansko barje in Obcina Ig Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 4. do 1. 9. 2020: - Odlok o prometnem režimu in varovanju narave in okolja na obmocju naravne vrednote Iški vintgar, UL št. 82, 5. 6. 2020 - Zakljucni racun proracuna Obcine Ig za leto 2019, UL št. 91, 26. 6. 2020 - Sklep o seznanitvi z Elaboratom o cenah storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2020, UL št. 91, 26. 6. 2020 - Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev ob-vezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2020, UL št. 91, 26. 6. 2020 - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 2/2020, UL št. 91, 26. 6. 2020 - Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projek­ta »DOM STAREJŠIH OBCANOV IN DNEVNI CENTER V OBCINI IG«, UL št. 108, 7. 8. 2020 Kanalizacija Novo krožišce na Podkraj V avgustu je izvajalec Komunalne gradnje d.o.o. Grosuplje nada­ljeval gradnjo kanalizacije od naselja Tomišelj v Podkraj. Hkrati z izgradnjo kanalizacije se izvaja tudi obnova vodovo­da in vodovodnih prikljuckov. Skladno s projektno dokumen­tacijo in pridobljenim gradbe­nim dovoljenjem bo zgrajene 1.250 m kanalizacije, 1.539 m tlacnega voda in dve kanaliza­cijski crpališci. Katja Ivanuš R ežijski obrat Obcine Ig v septembru izvaja let-ni popis vodomerov po celotni Obcini. Ce vas popi­sovalec ne bo našel doma, vaš vodomerni jašek pa je v objek­tu, vam bo pustil sporocilo, na katerem so napisane telefon­ske številke, na katere ste dolžni uporabniki javiti stanje ozi­roma odcitek na svojem vodome­ru. Vsi, ki imajo kakršnokoli vprašanje glede popisa oziroma izdane po­ložnice, naj se oglasijo na Re-žijski obrat Obcine Ig takoj, da lahko cim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamaci­je sprejemamo v roku 8 dni po prejemu položnice. Hkrati vas obvešcamo, da se bo obdobna menjava vodo­merov zaradi popisa nadalje­vala v novembru. Režijski obrat, Obcina Ig Igu D irekcija RS za infra-strukturo je z Obcino Ig izvedla rekonstruk­cijo križišca KPD na Igu. Kri­žišce je zdaj urejeno kot krož­išce. V sklopu gradnje se je re-konstruiralo omrežje javne razsvetljave, uredilo avtobu­sno postajališce, prestavil se je spomenik. Prav tako so bila izvedena arheološka izkopa­vanja na obmocju gradnje. Uroš Cuden Krajevni urad Ig U pravna enota Ljubljana va/odjava prebivališca, izdaja je Obcino Ig obvestila, potrdil iz uradnih evidenc ter da Krajevni urad Ig, ki postopki s podrocja registra­deluje na Govekarjevi cesti 6, cije motornih vozil in prijava do preklica ne posluje s stran-kandidatov na izpit), 01/306 kami. Vse upravne storitve 32 41 (postopki s podrocja lahko uredite na Upravni enoti maticnih zadev) ali po e-pošti: Ljubljana, Tobacna ulica 5, v narocanje.uelj@gov.si, pri ce­casu uradnih ur – obvezno na-mer navedite svoje osnovne rocanje! kontaktne podatke (ime in pri- Po telefonu: 01/306-3026 imek ter telefonsko številko).in 01/306-3070 (zamenjava osebnih dokumentov, prija- Obcinska uprava Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne infor­macije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnje­vanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. • AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Promet in varnost v prometu ob novem šolskem letu S pet je september in zacelo se je novo pa smo tudi dosledno upoštevati predpise šolsko leto. V šolske klopi je ponov-in navodila, ki nam jih bodo predajali po-no sedlo nekaj prvošolcev pa tudi vsi licisti, redarska služba in prostovoljci, ki drugi ucenci, ki so bili doma zaradi pande-bodo varovali našo mladino na poti v šolo. mije od marca letos. Vsi se trudimo, da bi otrokom uredili Kaj to pomeni za nas voznike, udele-varno šolsko pot, vendar pa ves naš trud žence v prometu? ne bo dovolj, ce starši ne bomo sami odgo- Verjamem, da smo malce pozabili, da vorno ravnali v prometu. so otroci v jutranjih urah stalnica na na-Prehitra vožnja, alkohol, nestrpnost in ših cestah. Tudi prometa je bilo v tem casu telefon ne sodijo za volan. Samo odgovor­manj, saj je bilo veliko naših obcanov pri-ni in varni vozniki lahko zagotovijo varno moranih ostati doma ter opravljati delo od pot naših otrok v šolo. doma. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem Vse se pocasi vraca v stare tirnice, zato prometu Obcine Ig vas poziva, da bodimo bi vas radi opozoril, da je zdaj potrebna še strpni in odgovorni za volanom – danes, vecja pozornost in strpnost. Naši najmlaj-jutri in vse dni v letu, saj bo le tako otro­ši se bodo ponovno srecevali s prijatelji in štvo naših otrok lepo in varno. morda za trenutek pozabili, da so na cesti Vsem želimo lepo in uspešno novo šol-in na kaj morajo biti pozorni. Vozniki smo sko leto ter varne poti, kamorkoli vas vo­dolžni paziti na mlade upe, ki hitijo po dijo.znanje. Mi smo jih dolžni paziti in opozar- Lilijana Mavec, jati na napake, ki jih nehote delajo, dolžni SPV Ig Novosti v Iškem vintgarju Dom v Iškem vintgarju bo kmalu dobil najemnika. Z junija sprejetim Odlo­ kom o prometnem reži- mu in varovanju narave in okolja na obmocju naravne vrednote Iški vintgar je Obci­na Ig aktivno stopila na pot reševanja našega naravnega bisera – Iškega vintgarja, ki je vsako poletje oblegan z obi-skovalci od vsepovsod. Spremenjen prometni re-žim je pri vecini obiskovalcev naletel na dober sprejem, šte­vilo kršiteljev je bilo manjše od pricakovanega, kar nas veseli. Urejeno je bilo vecje parkirišce približno 700 m od doma v Iškem vintgarju. Za in-valide in avtobuse je na voljo manjše parkirišce bliže doma, pred domom pa parkiranje ni vec dovoljeno (izjema bo 15 mest za najemnika gostin­skega obrata). Postavili smo novo prometno in info sig­nalizacijo ter tudi parkomat. Osrednje parkirišce za obi-skovalce Iškega vintgarja bo namrec placljivo. Parkirnina se bo placevala vsak dan med 8. in 20. uro (možnost placila od 6. ure). Cena parkiranja je Novo parkirišce za obiskovalce Iškega vintgarja 1 EUR/uro, možnost placila je z gotovino (parkomat spre­jema le kovance, denarja ne vraca) ali prek posrednika EasyPark, ki omogoca place­vanje s SMS ali njihovo aplika­cijo. Natancna navodila so na parkomatu. Parkomat je zacel delovati v zacetku septembra. Gostinski lokal – dom v Iškem vintgarju, ki je že nekaj casa prazen, bo jeseni, ce bo šlo vse po nacrtih, le dobil no-vega najemnika. Konec julija je Obcina Ig, lastnica objekta, namrec objavila poziv za javno zbiranje ponudb za najem. Po-stopek je v zakljucni fazi izbo­ra najemnika. S temi koraki Obcina zace­nja celostno ureditev obmocja Iškega vintgarja, ki si jo ta kot naravna vrednota državnega pomena tudi zasluži. V pri­hodnjih letih bomo poskušali pridobiti evropska sredstva za nadaljnjo urejanje, ki bo prijaz-no do narave in obiskovalcev. Maja Zupancic, obcinska uprava Zašcita pred radonom Meritve koncentracije radona v prostorih podružnicne šole in vrtca v Tomišlju so pokazale povišane koncentracije radona v pritlicnih prostorih, zato je obcina zacela sanirati objekt. Glede na to, da vsi obcani najbrž niso seznanjeni z radonom in njegovimi posledicami, vam bomo poskušali na kratko osvetliti problematiko. Kaj je radioaktivnost? Z acnimo s kratko pono­vitvijo kemije in fizike. Vsa snov našega vesolja je sestavljena iz razlicnih vrst elementov, ki so razporejeni v periodnem sistemu, na pri­mer, kisik, vodik, železo, zla-to itd. Atomi so sestavljeni iz jedra, v katerem so protoni in nevtroni, in iz elektronov, ki so nekje okoli jedra. Atomi se razlikujejo po številu protonov in nevtronov v jedru, najmanj­ši je vodik, ki ima le en proton, sledi helij z dvema idr. V na­ravi je 98 elementov, do zdaj pa so jih odkrili 118. Najtežji elementi so zelo nestabilni in nagnjeni k temu, da razpadajo, pri tem nastaja razlicno radio-aktivno sevanje. Poznamo alfa, beta, gama in nevtronsko se­vanje, kjer atom razpade in odda snovne delce ali elektro­magnetno sevanje. Radioaktivni razpad se lah­ko zgodi po naravni poti ali pa ga umetno sprožimo (na primer v jedrskih reaktorjih ali v atomski bombi). Naravni razpad se stalno dogaja v nara-vi, saj atomi radioaktivnih ele­mentov razpadajo. Kako hitro se to dogaja, oznacimo z raz­polovno dobo, to je cas, v kate­ rem razpade polovica atomov. zemlje, kozmicno sevanje, ob-Ta je lahko od delca sekunde casno pa tudi drugim vrstam pa do nekaj milijard let. sevanja, na primer sevanje pri rentgenskih preiskavah in po- Radon dobno. To sevanje lahko v na-Radon je kemicni element šem telesu povzroci poškodbe z oznako Rn, ki ima atomsko celic, verjetnost za poškodbe število 86. Sodi med žlahtne pa je vecja, ce smo izpostav­pline, nastane pa z razpa­ljeni vecji kolicini sevanja, ki dom radija. Nima vonja, bar-jo imenujemo doza sevanja. ve ali okusa, torej ga s cutili Poškodbe celic lahko vodijo v ne zaznamo. Je mnogo težji razvoj rakavih obolenj. Vpliv od zraka, njegov najbolj sta­se sešteva, tako ima podoben bilni izotop z oznako Rn-222 ucinek dolgotrajna izposta­ima razpolovno dobo 3,8 dni. vljenost šibkemu sevanju kot Je nevaren zdravju, saj lahko kratkotrajna mocnejšemu se­povzroci pljucnega raka. Ra-vanju. Seveda pa izpostavlje-don nastaja v tleh in se, ker nost zelo visokim jakostim je plin, pocasi po razpokah v vodi do smrti v kratkem casu, tleh prebija na površje. Seveda najbolj znani primeri so bili na lahko nastaja tudi v gradbenih primer atomski bombi v Hiro­materialih ali vodi, vendar je šimi in Nagasakiju ali jedrska delež radona iz teh virov po nesreca v Cernobilu, kjer je navadi zanemarljiv. bilo sevanje seveda povsem Radon kot element so odkri­neprimerljivo z vrednostmi, ki li pred vec kot 100 leti, njegov so jih izmerili pri nas. vpliv na zdravje pa so zaceli Ceprav je radon radioak­odkrivati po letu 1956, ko so tiven, pravzaprav ne pomeni zaceli raziskovati koncentraci­velike nevarnosti za cloveka. je radona v okolju. Pri nas so Z zrakom ga sicer vdihnemo, se prve študije zacele leta 1969 Presežene vrednosti radona mehansko prezracevanje). vendar ga kot plin tudi izdih- v povezavi z rudnikom urana so bile beležene v enoti Son-V vecini primerov se od­ nemo. Drugace pa je z njegovi­ na Žirovskem vrhu, kmalu pa cek v Tomišlju (najvecja iz-locimo za kombinacijo vseh mi kratkoživimi razpadni pro- so sledile ugotovitve povišane merjena 1707 Bq/m3) in v eno-treh metod, ki po dosedanjih dukti, ki so vedno prisotni v koncentracije v rudniku žive-ti Studencek na Igu (najvecja izkušnjah vodijo do zmanjša­ zraku z radonom. Kot aerosole ga srebra v Idriji in tako dalje. izmerjena 962 Bq/m3). nja koncentracij radona pod jih namrec pljuca odfiltrirajo Meritve so nadaljevali v pod-Ministrstvo za zdravje, priporoceno mejo. od vdihanega zraka. Na steni zemnih jamah, tako so, na pri-Uprava RS za varstvo pred se­ dihalnih poti, kjer so se usedli, Izvedeni ukrepi v enotah mer, v Postojnski jami odkrili vanji, je dne 2. 7. 2020 izdala razpadajo in nastali delci alfa Soncek in Studencek koncentracije med 2 in 4.000 odlocbo, s katero je Obcini Ig napadajo okoliško tkivo ter ga Bq/m3. Po letu 1986 so zaceli naložila izvedbo ukrepov za V Tomišlju je bil narejen poškodujejo, kar lahko vodi metodicno izvajati meritve v zmanjšanje koncentracije ra-projekt sanacije in izvedba celo do nastanka raka. bivalnem okolju predvsem v dona pod dopustno mejo. sanacije. Izvedeno je bilo od- V literaturi zasledimo raz­ vrtcih in šolah pa tudi v stano-zracevanje tal pod objektom licne ocene tega, kakšen delež Možni ukrepi za vanjskih hišah. (Enota Bq/m3 in prenovljeno prezracevanje prejetega sevanja dobimo iz zmanjšanje koncentracije ali Becquerel na kubicni meter ucilnice v pritlicju. Meritve posameznih virov, približne radona v stavbah pomeni koliko razpadov na se-koncentracij po sanaciji so v ocene pa kažejo, da dobimo kundo, se zgodi v enem kubic-Možne ukrepe za zmanjša-teku, rezultati bodo znani v približno tretjino iz naravnega nem metru prostora.) nje radona v prostorih delimo kratkem, prve meritve pa ka- in kozmicnega sevanja, slabo Kot zanimivost naj omenim na tri sklope: žejo na to, da se je koncentra­ polovico od radona, preostalo še primer meritev v Idriji, kjer – Preprecevanje dostopa ra-cija radona bistveno znižala. pa iz medicinskih virov. so leta 1992 namerili v vrtcu dona do oboda objekta z Ker so vrednosti radona višje Referencno dopustna naj­ koncentracije do 2740 Bq/m3, odzracevanjem terena pod v zimski polovici leta, bodo višja raven povprecne letne v posameznih stanovanjskih objektom. meritve potekale tudi v zim­ koncentracije radona v zaprtih stavbah pa celo vec kot 10.000! –Preprecevanje prodora sko-skem casu. bivalnih in delovnih prostorih Leta 1994 smo zaceli pilotno zi tla in stene z ustreznimi Ce sanacija v Tomišlju ne je v Sloveniji 300 Bq/m3. sanacijo vrtca in vrednosti preprekami, kot je bitumen-bo zadostna, bo potrebna znižali na 200 do 300 Bq/m3 Meritve koncentracije ska hidroizolacijska folija z prenova tal in tesnjenje talne ter tako uspešno zmanjšali ko-radona na Igu vgrajeno aluminijasto foli-plošce. Prav tako pa se bodo licino radona v vrtcu pod pri-jo in tesnjenje vseh rež na na podlagi izkušenj tega pro- Zavod za varstvo pri delu porocljivo mejo. obodu stavbe. jekta predvideli podobni ukre- Ljubljana je v sklopu nacio-– Odvajanje radona, ki kljub pi tudi na nekaterih drugih Sevanje in zdravje nalnega radonskega progra­prvima dvema ukrepoma stavbah. Vsak trenutek smo iz-ma (uredba Vlade, UL RS, št. vseeno pride v prostore, iz Za Enoto Studencek je bil postavljeni razlicnemu ionizi-18/18, 86/18) meril vsebnosti prostorov s prezracevanjem na obcinskem svetu v zacetku rajocemu sevanju, kot je na-radona v vseh enotah vrtcev, (obcasno odpiranje oken, septembra sprejet Dokument ravno radioaktivno sevanje ki jih upravlja Vrtec Ig. identifikacije investicijskega projekta (DIIP-u) za adapta­cijo starega vrtca. Po sprejetju DIIP-a se bodo z rebalansom proracuna zagotovila sredstva za adaptacijo. Po adaptaciji se bodo predvidoma v drugi po­lovici novembra otroci prese­lili v stari vrtec. Za konec povejmo še to, da izmerjene koncentracije in izpostavljenost radonu v šoli/vrtcu še ne pomenijo, da bodo vsi uporabniki zboleli za rakom. Glede na to, da se odmerek sevanja v življenju cloveka sešteva, pa je pri takih koncentracijah vseeno nujno potrebno ukrepati in s tem zmanjšati verjetnost za nasta­nek bolezni. Pa še nasvet za vaš dom: tudi doma imate lahko pove-cane koncentracije radona. Verjetnost za vecje koncen­tracije v prostorih je tam, kjer nimate tesne talne plošce (be-tonska plošca, hidroizolacija, tesna vgradnja instalacij iz tal), in tam, kjer imate sodob­na tesna okna in prostorov ne prezracujete dovolj. Meritve koncentracij radona opravlja na primer Zavod za varstvo pri delu in na njihovi spletni strani lahko najdete dodatne informacije. Mag. Matjaž Zupan, univ. dipl. fiz., in Polona Skledar, obcinska uprava • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nova financna perspektiva 2021–2027 P red nami je nova financ­na perspektiva, a po-crpati moramo še kar nekaj sredstev iz perspektive 2014–2020, kjer je bilo na vo­ljo 3,3 mld eur. Do konca leta 2023 je treba pocrpati še 1,8 milijarde evrov in 312 milijo­nov evrov iz sklada za okreva­nje. Nekateri projekti že tece­jo, vkljucujejo pa se tudi novi, ceprav se perspektiva praktic­no izteka. Do konca septembra bo vlada spremenila obstojeci operativni program in omo-gocila podlago za cimprejšnje crpanje sredstev, predvsem za podrocja krepitve zdravstve­nih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohra­njanja delovnih mest ter za za­gotavljanja obratnega kapitala podjetjem. Da ne bomo tako slabi v naslednjem obdobju, se je že intenzivno zacela priprava. Župani so bili povabljeni na srecanje na Brdo. Prav tako smo se srecali poslanci in predstavniki vlade, da vkljuci- mo kljucne razvojne projekte za obmocja, iz katerih prihaja-mo. Veliko obcin ima projekte pripravljene in ne bo težav, a sredstev je na voljo res veliko, precej vec kot v prejšnji per-spektivi, zato je treba aktivno pripraviti dokumentacijo. Predsednik Vlade RS Janez Janša z ekipo je bil zelo uspe­šen na pogajanjih za pridobi­tev sredstev za Slovenijo. V naslednji sedemletni financni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vkljucenih 350 mili­jonov evrov dodatno izpoga­janih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil iz-pad najvecji. Tako bo na voljo približno toliko sredstev kot v iztekajoci se perspektivi. Tret­ji sveženj sredstev pa pomeni 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpor­nosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026. Tako bo imela Slovenija v desetih letih na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. »To je velika prilož­nost, predvsem pa velika od­govornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti že v preteklosti opravljene, ter iz­vedemo projekte na številnih podrocjih,« je ob tem povedal minister Zvone Cernac. Poleg že omenjenih prioritet pa je navedel še zeleno in digitalno preobrazbo. Ministrstva so posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, obcine pa za 11 mi-lijard evrov. Zdaj se dela pre­gled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih financ­nih okvirov. Hkrati se redno sestaja skupina za debirokra­tizacijo, ki bo poskrbela za enostavnejše razpise in lažje prijavljanje projektov na raz­licne razpise. Krajinski park Ljubljansko barje je obiskal minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki je povedal, da bo ve­liko sredstev na voljo tudi za okoljske projekte, kar je raz­veseljivo za naše obcine, kjer imamo vecja obmocja Nature 2000 in druga zašcitna obmo-cja. S pomocjo teh sredstev se bosta lahko varovala okolje in biotska raznovrstnost, obe­nem pa se bo zgradila prepo­trebna infrastruktura. Vabim vas v poslansko pisarno v Medgeneracijski center, Troštova ulica 5, Ig, v torek, 15. septembra 2020, od 17.00 do 18.00. Za vse informacije sem na vo­ljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051-374-475. Lahko se mi ogla-site po e-pošti: alenka.jeraj@ dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka DZ RS Arhiv SDS Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-50 Dan državnosti v Petelinovih dolinah 5. junija 2020 je Društvo Odmev Mokrca v Petelinovih dolinah priredilo druženje v spomin na tri pomembne dneve slovenske državnosti, ki jih zaradi pandemije ni bilo mogoce praznovati posamicno. Zbrane je nagovoril veteran vojne za Slovenijo Ivan Herbert Kukec. D ragi clani, prijatelji in domoljubi! Zbrali smo se v tej velicastni zeleni katedrali, kjer so vašcani Škrilj leta 1941 us-tanovili Mokrško ceto. Zbrali smo se, da slovesno v prijet­nem druženju obudimo spo-min na tri pomembne mejnike slovenske novejše zgodovine: dan upora proti okupatorju, dan zmage in dan slovenske državnosti. Dan po tem, ko je Hitler obiskal Maribor, in deset dni po kapitulaciji Kraljevine Ju­goslavije so 27. aprila 1941 v Ljubljani komunisti, kršcanski socialisti, sokoli, domoljubni študentje in delavci ustanovi­li Protiimperialisticno fronto slovenskega naroda, ki se je decembra 1941 preimenova-la v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda, in odloci­li, da je proti okupatorju treba izvajati oborožen upor. Družbene sile danes ne pri­znavajo 27. aprila za dan upo­ra, ker naj bi bili komunisti s Stalinom Hitlerjevi zavezni­ki. Pri tem pozabljajo, da je Nemcija leta 1938 okupirala Avstrijo. Imperialne sile Fran-cija, Velika Britanija in Italija so leta 1938 z Nemcijo podpi-sale Münchenski sporazum in nacisticni Nemciji dovolile okupacijo Ceškoslovaške. Te sile so leta 1938 zavrnile Stali­novo ponudbo za zavezništvo proti Nemciji. Da bi pridobil cas za vojaške priprave, je Sta­lin s Hitlerjem skleniti pakt o nenapadanju, ki ni vplival na odlocitev slovenskih domo­ljubov o nujnosti upora proti okupatorjem. Odlocitev za upor je spreje­ta pod okupacijo tujih sil. Sle­dil je oborožen in diplomatski boj za svobodno Slovenijo. Na-rodnoosvobodilni boj 1941–45 je s krvjo v narodovo zgodovi-no zapisan kot upor zavednih Slovencev proti okupaciji s strani Nemcije, Italije, Ma-džarske in Nezavisne države Hrvatske. 9. maja je minilo 75 let, od­kar smo Slovenci z oborože­nim bojem z zavezniki Rusi, Americani, Angleži in vsemi svobodoljubnimi ljudmi Evro­pe premagali nacifašizem, in ta dan slavimo kot dan zmage in dan Evrope. Danes neka­teri tega boja ne priznajo in sodelavcem okupatorjev pri­pisujejo cast in priznanje, da so z bojem proti komunizmu in sodelovanju z okupatorjem legitimno branili interese slo­venskega naroda, narodno­osvobodilni boj pa enacijo s komunisticno revolucijo. Drži, da so upor organizirali in vodili komunisti, ki so naro-dovo osvobodilno moc prisvo­jili za nedemokraticen prev­zem oblasti po zmagi, sam boj pa imenujejo komunisticna revolucija. Ali je bilo vseh 40 tisoc partizanov komunistov? Ali je bila 3.000 padlih borcev za osvoboditev Trsta okupaci­ja? Temeljna vsebina upora, oboroženi boj naroda, je os­tal neokrnjen in dosegel cilj. Ustanovljena je prva država Slovencev v skupni državi jugoslovanskih narodov, Pri­morska pa vrnjena v objem domovine. 25. junija 1991 je slovenska skupšcina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojno­sti in neodvisnost ter Dekla­racijo o neodvisnosti Sloveni­je, ki sta jo že naslednji dan z orožjem branila TO in Milica pred napadom JLA na novo državo. Kaj imajo skupnega dan upora, dan zmage in dan dr­žavnosti? Brez upora leta 1941 ne bi bilo zmage leta 1945 in Socialisticne republike Slove­nije. Družbeni, diplomatski in oboroženi upor leta 1991 je ne­locljivo povezan z zmago NOB 1941–45 in ustavnim položa­jem Slovenije, ki je omogocil plebiscitarno odlocitev za samostojno Slovenijo in legi­timno razglasitev samostojne države slovenskega naroda. Na plebiscitu o samostojni Sloveniji decembra 1990 smo verjeli v samostojno državo, ki bo od prejšnje prevzela dobre rešitve in jih demokraticno nadgradila z uveljavljanjem clovekovih pravic, vladavino prava in socialno državo. Žal se od tega cilja oddalju­jemo. V imenu demokracije se ustvarja razkol med mladimi generacijami. Preklicujejo se sodbe in postavljajo pomniki izdajalcem. Odsotnost stra­teških razvojnih ciljev in ne­odlocna zunanja politika Slo­venijo oddaljujeta od jedrnih držav EU in jo preusmerjata k trumpovski Ameriki ter vzho­dnim demokraturam. Vecajo se socialne razlike, družbeno premoženje, zgra­jeno z žulji in samoprispevki naroda, postaja zasebna last. Vse vec podjetij in bank je v tuji lasti, uspešna podjetja so kapitalsko unicena. Policiste in državljane ustrahuje v vojake našemlje­na varda. Predsednik države in vrhovni poveljnik SV štiri­krat zapored negativno oceni vojsko, ki ji poveljuje, in za to nihce ne odgovarja. Vlada je veteranske organizacije z vec kot 85.000 clani izkljucila iz odbora za državne proslave. Prišel bo cas, ko bo narod vprašal zakonodajalce, ali vedo, kaj je prav. Naših proslav, spomina in vrednot nam politiki ne more-jo odvzeti. Ne bomo se odrekli samostojni pravni in socialni državi, druženju, prijateljstvu, svobodi in sobivanju z naravo. NE BOMO SE UKLONILI. Društvo Odmev Mokrca Konjeniški praznik pod Krimom K asaška zmaga in pokal Iga ostala doma, na dir­ki dvo- in enovpreg v kasu konjev SHL slavile vpre­ge Konjerejskega društva Bar-je. V nedeljo, 26. julija, so pri­zadevni clani Konjerejskega društva Krim pripravili od­mevno že 34. konjeniško pri­reditev. Ce nam je lanskoletno prireditev krojilo muhasto vreme, nam jo je letos poš­teno zagodel novi koronavi­rus SARS-CoV-2, vendar smo kljub posebnim omejitvam prireditev uspešno izvedli. Tokrat je bilo na sporedu pet kasaških in nato še dve dirki ponijev – enovprege. Obiskovalce in tekmovalce sta z dogajanjem na tekmovališcu seznanjala naš dolgoletni ko­mentator Jani Šivc in Branko Hrga, dirke dvo- in enovpreg SHL pa sta komentirala Stane Werbole ter strokovni komen­tator doc. dr. Matjaž Mesaric – strokovni vodja DPO VF v ko­njereji, da je vse potekalo tako, kot je treba, pa so poskrbeli sodniki: Tomaž Janžekovic – predsednik sodniškega zbora, Darko Košar – zapisnikar ter Slavko Jureš in Danijel Heric – clana sodniškega zbora. Vse prisotne sta pred zacetkom tekmovanja pozdravila Jože Škulj, predsednik KD Krim in Janez Cimperman, župan Ob­cine Ig, ki je tudi uradno odprl tekmovanje. V nadaljevanju bodo nave-deni le nekateri rezultati po­sameznih dirk, vse uvrstitve kasacev pa si seveda lahko ogledate na spletni strani Ka­saške zveze Slovenije. Pred prvo dirko je bil po­skusni tek, v katerem je sode­loval Django iz KK Ljutomer z voznikom Vitom Šadlom. Prva dirka se je zacela z avtostar-tom in v njej so tekmovali EU­-kasaci, stari od 3 do 14 let, z zaslužkom do 1.000 EUR. Na-stopili so štirje tekmovalci, v ciljno crto pa je prva prikasala Adelle (IT) iz KK Stožice z voz­nikom Janezom Hrovatom. Druga dirka se je prav tako zacela z avtostartom, v njej pa so tekmovali SLO-kasaci, stari od 3 do 14 let, z zaslužkom do 3.000 EUR. Zmago sta si pri­borila Jubilee Street in voznik Jože Sagaj ml. iz KK Ljutomer. Predstavnik KD Krim Jože Novak pa si je z Alianco NJ prikasal odlicno 3. mesto. V tretji dirki z avtostartom je tekmovalo pet EU-kasacev, starih od 3 do 14 let, z zasluž­kom od 3.000 do 8.000 EUR. Zmago sta si priborila Los An­geles in voznik Vito Šadl iz KK Šentjernej. V cetrti dirki – spominski dirki Franca Pirca – je bil av-tostart za INT-kasace od 3 do 14 let – odprta dirka. Zmago si je priborila Elisa z voznikom Jožetom Judežem (KK Šen­tjernej), ki je za zmago prejela tudi licno odejo. Predstavnik KD Krim Dušan Zorko pa je z Vittorino Jet (IT) prikasal od-licno 3. mesto. V peti – dirki za pokal Iga – zadnji dirki kasaškega spo­reda, so nastopili štirje tekmo­valci. Z avtostartom so nasto­pili štirje EU-kasaci od 3 do 14 let z zaslužkom od 8.000 EUR. Zmago sta si priborila doma-ca matadorja KD Krim Rikelli (IT) z voznikom Borutom Za­letelom. Šesta in sedma dirka sta bili rezervirani za kasaški podmla­dek, dirkali so namrec z poni­ji. V obeh dirkah je nastopilo 19 poni vpreg. V prvi dirki je zmagala Bebi z voznico Karin Kepic, Luka Valvazor z vozni-co Aljo Zaletelj (KD Krim) pa je bil 5. V drugi dirki je zmagal Jaka Šušteršic z Lilo, odlicen tretji pa je bil Ažbe Zaletelj z Lukom Valvazorjem (KD Krim). Tekmovanje SHL smo pripravili v so organizaciji s prijateljskim društvom KD Barje. Dirki sta potekali pod vodstvom Marjana Trcka, predsednika KD Barje, Jožeta Škulja, predsednika KD Krim, in doc. dr. Matjaža Mesarica z Veterinarske fakultete Ljublja­na. Prva dirka avtostart za slo­vensko hladnokrvno pasmo – dvovprege – je bila hkrati Spo­minska dirka Pristavec Srecka. Pomerilo se je šest dvovpreg in v napeti dirki je prvo mesto pripadlo Viti in Titu Neru XIV z voznico Aljo Trcek in so-voznikom Marjanom Trckom iz KD Barje, drugo mesto sta osvojila Utrinek in Rubin z voz­nikom Antonom Gorcem in sovoznikom Boštjanom Gor­cem – KD Radohova vas, tretje mesto pa je pripadlo Rombonu in Vodilki z voznikom Mira-nom Gorcem in sovoznico Su­zano Gorc (KD Radohova vas). Druga in zadnja dirka av-tostart za slovensko hladno­krvno pasmo – enovprege, ki je bila tudi spominska dirka Vinka Trcka. Pomerilo se je šest dvovpreg in v napeti dir­ki je prvo mesto pripadlo Titu Neru XIV z voznikom Mar-janom Trckom in sovoznico Aljo Trcek iz KD Barje, drugo mesto je osvojil Rombon z voz­nikom Miranom Gorcem in sovoznico Suzano Gorc (KD Radohova vas), tretje mesto pa je pripadlo Vivi z voznikom Alešem Barletom in sovoznico Anito Barle. Prireditev so z mimohodom ob zvokih koracnice popestrili lipicanci v štirivpregi. Milan Knez Aktivnosti TD Kurešcek v letu 2020 Udeleženci pohoda na Rašico ob okrepcilu Roman Anžic V Turisticnem društvu Kurešcek smo tudi letos aktivni. Izvedli smo dva projekta od štirih nacrtovanih za leto 2020. 13. junija smo uspešno izpe­ljali Pohod na Rašico z ogledom Trubar­jeve domacije. Pohoda se je udeležilo 22 pohodnikov. Po povratku na izhodišce pri šoli na Kurešcku smo se okrepcali z zelo okusnim pasuljem s prekajenim mesom, ki ga je pripravil naš clan Tine. Naslednji projekt smo izvedli 29. avgu­sta – tekmovanje v pripravi Hribovskega golaža. Udeležilo se ga je 10 ekip, devet iz Obcine Ig in gostujoca ekipa iz Hocevja. Ekipe so dobile po dva kilograma mlade govedine in dva kilograma cebule. Zacim-be je vsak udeleženec prispeval po svojem okusu. Triclanska nevtralna komisija z ob-mocja Iga je po svojih zmožnostih amater­sko ocenila in tockovala vsako ekipo. Prve tri so prejele litoželezne kotlicke. En ude­leženec je prejel kotlicek za prizadevnost v delovanju društva. Vsaka ekipa je preje-la še pisno zahvalo za sodelovanje. Pri izvedbi obeh projektov smo dosled-no upoštevali navodila NIJZ. V letnem nacrtu delovanja društva za leto 2020 imamo še dva projekta: Po poteh kultur­no-zgodovinske dedišcine, predvidoma 19. septembra 2020, in Pohod prijateljstva v objemu Kurešcka, predvidoma 26. sep­tembra. Vabimo vse tiste, ki boste zdravi in pri­merno pripravljeni za daljšo hojo, da se udeležite obeh pohodov. Momir Maksimovic, predsednik TD Kurešcek GMD Ig poleti ni pocivalo Pobiranje ambrozije na rastišcih Obcine Ig A mbrozija je bila že pri starih Grkih znana kot rastlina nesmrtnosti, danes pa jo poznamo kot nad­ležen plevel, katerega cvetni prah povzroca hude alergi­je in ga je skoraj nemogoce iztrebiti. Ambrozija je namrec izredno plodna, prilagodljiva in žilava rastlina, ki ji ustreza odprt vroc prostor, zato najpo­gosteje uspeva ob cestah, žele­znicah, bregovih rek, potokov in zapušcenih njivah in travni­kih. Cvete od druge polovice julija do avgusta, ko povzroca hude alergije. V nasprotju z drugimi aler­gijami, kot so na brezo in lesko, poteka alergija na ambrozijo veliko bolj burno. Pri tistih, ki so še posebej obcutljivi za am-brozijo, se lahko poleg izcedka iz nosu, kihanja, oteženega dihanja in kašlja pojavijo še izpušcaji. To so majhne srbece bulice, ki se razvijejo 2–3 dni po izpostavljenosti tej rastlini ali njenemu cvetnemu prahu. Pozdravijo se v 2–3 tednih, ce se seveda ponovno ne izposta­vimo stiku z ambrozijo. Clani Gobarsko mikološke­ga društva Ig in Turisticnega društva Kurešcek vsako leto redno cistimo znana rastišca od Iga do razcepa Kurešcek Zapotok. Letos je akcija po­tekala 13. avgusta. Zašcitna sredstva (maske, rokavice in vrece) nam priskrbi Obcina Ig. Nabrali smo 12 dvestolitrskih vrec. Vsebino vrec prevzame delavec Obcine Ig in jo ustrez-no unici. Letos smo prvic opazili tudi rastišce kanadske zlate rozge, ki je znacilna za barje. Seme se tako prenaša z delovnimi stroji. Vsako leto opozarjamo, da se košnja trave ob cesti ne iz­vaja v casu pobiranja ambrozi-je, saj s se tem nekontrolirano širi seme. Marija Medic Na mednarodnem srecanju gobarskih društev – Rogla 2020 N a povabilo Mikološke­ga društva Kostanjev­ka Zrece smo se 22. avgusta udeležili 21. med-narodnega srecanja gobarskih društev na Resniku Rogla. Zgodaj zjutraj smo se s kombijem odpravili na pot. Bilo nas je devet clanov. Ko smo prišli na cilj, nas je pozdravila predsednica društva dr. Janja Klincar. Po opravljeni prijavi s predloži­tvijo izjav o okužbi s COVID 19 so nam postregli pijaco do-brodošlice in sendvic. Sledilo je dolocanje ekip za nabiranje gob. Gobe smo nabirali po gozdovih Resnika in Rogle. Ob 12. uri smo se z nabranim gobami vrnili na prizorišce dogodka in oddali gobe za determinacijo, po ka­teri je bila postavljena razsta­va nabranih gob. Gobe so do-locali (determinirali) vrhunski determinatorji iz domacega društva in društva Lisicka Ma-ribor. Razstavljenih je bilo 153 vzorcev razlicnih gob. Ob kon-cu razstave so determinatorji podrobno opisali razstavljene gobe. Po koncu razstave je sledila podelitev priznanj udeležen­cem srecanja, na katerem se je zbralo 22 društev. Naše druš­tvo je prejelo priznanje. Predsednik društva Bra-co Vukosavljevic je pozdra­vil udeležence srecanja, se zahvalil za priznanje in prisr-cen sprejem ter povabil vsa društva, da se udeležijo 6. Go-barskega zbora Zapotok 2020, ki bo 12. 9. 2020. Nagovor je bil nagrajen z velikim aplavzom. Po uradnem koncu srecanja sta sledila kosilo in druženje. Proti veceru smo se vrnili na Ig, srecni in veseli, da smo preživeli lep dan v družbi go-barjev iz vse Slovenije. Braco Vukosavljevic Aktivnosti Ribiškega društva Smuc Ig V naši obcini je poleg številnih društev ak­ tivno tudi Ribiško dru­štvo Smuc Ig. V lanskem letu, in v prvi polovici letošnjega je bilo v dolini Drage na rib-nikih Rakovnik, Špilgut in Dragec kljub neljubi situaciji s koronavirusom opravljene­ga veliko dela. Po delu pa, kot se spodobi, oddih in pocitek. Sprostitev za vsakega ribica je prav gotovo ribolov. V juliju je društvo organiziralo družabno srecanje svojih clanov z ribo­lovom na ribniku Rakovnik. Prijetno druženje in kapitalni ulovi so clane navdušili in do-datno motivirali za jesenska dela in obveznosti, ki jih caka­jo na ribnikih. Vzgoja in ohranitev avtohtone vrste krapa Ribiško društvo Smuc Ig že vrsto let izvaja vzgojo avtohto­nega draškega krapa v ribnikih Špilgut in Rakovnik. S tem sle­dimo cilju ohranjanja ribnikov v dolini Drage in osnovnim idejam vzpostavitve Krajin­skega parka Ljubljansko barje. Društvo pri vzgoji krapov do-sega zavidljive rezultate, kar priznavajo ribiški strokovnjaki iz Slovenije kot tudi predstav­niki Nacionalnega veterinar­skega inštituta ob rednih zdra­vstvenih nadzorih in ribiških inšpekcijah. Z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli se zagota­vlja ohranjanje ribnikov, to na­ravno in kulturno dedišcino v dolini Drage. Tako so izpolnje­ni pogoji za izvajanje eksten­zivnega ribogojstva, hkrati pa se z urejanjem površin ob rib-nikih ohranja naravno okolje v ožjem zavarovanem obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ribniki ne gostijo samo ribicev, ampak pritegnejo tudi lokalne prebivalce in vse, ki si zaželijo sprehoda ob melodi­jah številnih ptic, ki redno bi-vajo na ribnikih. V prvi polovici leta opravljenega veliko dela Poleg krmljenja in vzdrže­vanja maticne jate rib ter red-nih vzdrževalnih del s košnjo površin ob ribnikih smo letos na ribniku Špilgut uredili stru-go izvira, odstranili stare pi-lote in veje, na novo pilotirali jez, sanirali izpust ob cesti in odstranili pomol. Z udarniš­kim delom clanov in izpolnje­vanjem rednih vsakoletnih delovnih ur je bilo opravljenih tudi mnogo ur s strojno meha­nizacijo. Na ribniku Rakovnik smo nad vodo postavili nov pomol ter pri ribi odstranili dotrajano ograjo in postavili novo. Z novim vodstvom ko­nec lanskega leta smo letos na novo pripravili vse prepotreb­ne akte društva, izdelali nacrt del, uredili razlicne evidence, izdelali clanske izkaznice, kar je bil prav tako velik delovni zalogaj. Družabno srecanje z ribolovom Za konec uspešnega pol-letnega dela je društvo v juliju organiziralo družabno srecanje z ribolovom. Na bregu ribnika Rakovnik se je morala še mlada labodja družinica umakniti kar lepemu številu ribicev. Svojo ri­biško sreco so poskušali pred­vsem pri lovljenju krapa, lahko pa bi ulovili tudi amurja, smuca ali šcuko, ki prav tako bivajo v ribniku, vse kot vedno po siste-mu ujemi-izpusti. Bil je srecen in uspešen ribiški dan, najtežji ulovljeni krap je tehtal 11,7 kg. Po ribolovu je sledilo družabno srecanje s skromno zakusko. Pridružite se nam Vabljeni vsi ljubitelji narave in ribolova, da se nam pridru­žite in vkljucite v naše clan­stvo. Narava nam omogoca posebno vrednoto zaradi do-življajske in poucne vrednosti. Sprošca nam prijetna in lepa custva. Hkrati lahko pokaže-mo odnos do okolja in njegovo ucinkovito varovanje, ki je eno od pomembnejših meril razvi­tosti družbe. Anton Mlakar, Ribiško društvo Smuc Ig Julijski Govekarjev vecer V ponedeljek, 13. 7. 2020, smo na Govekarjevem veceru gostili pesnico Marijo Ruf. Gostja je predsta­vila svoje pesmi. Njene pesmi sta interpretirala Alenka Jeraj in Jože Novak. Pesnica je izdala dve pes­niški zbirki. Prva je izšla leta 2016 z enostavnim naslovom Pesmi, druga pa leta 2018 z na­slovom Vse je pesem. Pesniški vzgibi so v avtorici porodili enako kot marsikomu med nami. Ob razlicnih prilož­nostih je namesto obicajnega vošcila ali cestitke zapisala par verzov. Ti verzi so zrasli v pesmi, vedno bolj bogate, ki so postale del vsakdanjega življenja. Odkrila je, da jo pi-sanje navdihuje pa tudi sproš-ca, sprevidela je terapevtske vplive pisanja in ob reakcijah bralcev tudi moc pesmi. »Spoznaš tudi, da lahko, tudi ce nimaš nicesar, vedno nekomu nekaj daš – pesem,« pravi avtorica. Drugo pes­niško zbirko je izdala ob prigo­varjanju družine in prijateljev. »Vesela bom, ce bom vedela, da je kakšna moja pesem koga kaj naucila ali mu dala odgovor na kakšno vprašanje o smislu življenja, ki si ga je zastavljal. Zase vem, da bom neizmerno zadovolj­na, ce bom s svojim pisanjem morda le dodala cisto majhen kamencek velikem mozaiku umetnosti. Lepo je, ce lahko, ko koncaš svojo zemeljsko pot, pustiš za sabo tudi kakš-no sled – moje sledi bodo moje pesmi.« V knjižnici Ig in na stop­nišcu Centra Ig je razstava slikark in slikarjev Likovne skupine Društva Fran Gove­kar Ig Slovenije in domacega ižanskega okolja. Razstava je bila na ogled do 10. avgusta. Alenka Jeraj L iterarni natecaj je na­menjen vsem literarnim ustvarjalcem/-kam na obmocju JSKD Ljubljana oko­lica (Velike Lašce, Ig, Škofljica, Brezovica, Horjul, Dobrova- Polhov Gradec, Dol pri Lju­bljani, Medvode in Vodice) v starosti nad 20 let. Sodelujete lahko s pesni­škimi ali proznimi besedili, ki so nastala v zadnjem obdobju in še niso bila objavljena ali predstavljena na literarnih srecanjih JSKD. Število pos­lanih prispevkov je omejeno Literarni natecaj Pogled skozi drevo na 5 pesmi ali najvec 5 strani proznega besedila! Tema pogled skozi drevo nagovarja brezmejnost izku­stvenih pogledov: lahko so intimni, reflektivni, družbeno­kriticni, fantazijski, filozofski … Naj vas vodita domišljija in vam lasten nacin pisanja! Vsa prispela besedila bo prebrala strokovna spremlje­valka, ki bo pripravila izbor za predstavitev na literarnem ve-ceru in izpostavila tri najbolj­ša besedila, ki bodo simbolno nagrajena. Ta natecaj postavljamo ob bok likovnim ustvarjalcem(-kam), ki ustvarjajo na isto temo in bodo svoja dela posta­vili na ogled na obmocni likovni razstavi v casu od 1. do 17. 10. 2020 v Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani. V tem casu in prav tam bomo izvedli tudi literarni vecer iz­branih besedil in tako spojili likovni in literarni Pogled sko­zi drevo. Izpolnjeno prijavnico in lite-rarne prispevke pošljite najpo­zneje do 20. septembra 2020 na naš elektronski naslov: oi.ljubljana.okolica@jskd.si. O izboru del in datumu literar­nega vecera boste obvešceni do 28. septembra 2020! Za vsa dodatna vprašanja poklicite ali pišite! Kontaktni osebi: Nataša Klemencic in Tatjana Avsec. Tatjana Avsec, vodja JSKD­OI Ljubljana okolica Kolišcarski tabor 2020 Na IGrivi kolišcarski poti T udi letos je v dolini Dra­ge v zašcitenem obmo-cju pri ribniku Rakov­nik, s katerim upravlja Ribiško društvo Smuc Ig, v organizaci­ji Društva Fran Govekar Ig že 10. potekal kolišcarski tabor. Tabora se udeleži vsako leto 30 otrok, in sicer v dveh skupinah. Otroci dvakrat pre­spijo v šotorih in za marsi­koga je to zelo razburljivo in edinstveno doživetje. Tabor je namenjen otrokom, starim od 8 do 12 let. Tam spoznajo nekdanje prebivalce Ljubljan­skega barja, kolišcarje. Po pos­tavljanju šotorov, pri cemer pomagajo starši, je potekala prva, literarna delavnica, v kateri so otroci spoznavali Ja­neza Jalna in njegove Bobre. Z Marjeto Žebovec smo pris­luhnili odlomkom iz Bobrov, spoznavali družino Ostroro­gega Jelena in si po junakih iz Bobrov izbrali kolišcarska imena. Med peko hrenovk, ki jih kolišcarji najverjetne­je niso imeli, a so otroci nad njimi navdušeni, so prisluh­nili arheologu dr. Antonu Ve­lušcku. Dr. Velušcek je najbolj znani raziskovalec kolišcarjev in avtor vec knjig. Odkril je vec pomembnih najdb iz tega obdobja. Med najpomembnej­še zagotovo sodi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki ga je odkril na kolišcu Sta- Obrockali smo vodomca re Gmajne pri Verdu. Kolo je bilo del voza in miniaturo ta­kega voza so otroci izdelovali z nekdanjim uciteljem tehnike Lojzetom Severjem. Najprej pa so si morali izdelati orod­je, leseno kladivo oz. sekiro. Po vecerji so opazovali zvezde in planete s profesorjem Kha-mom in sodelavci. Opazovali so ozvezdje Laboda, ki so ga opazovali tudi kolišcarji in ga upodabljali na posodah. Vide­li so planeta Jupiter in Saturn ter vec meglic in drugih nebe­snih pojavov. Naslednji dan so se podali na gozdno ucno pot Draga, z drugo skupino pa na interaktivno IGrivo kolišcar­sko pot. To je cisto nova pot, ki vas iz centra Iga, kjer je raz­stava Kolišcarji z Velikega je­zera kot izhodišcna tocka, pri­pelje v Mah, do obmocja, kjer je bilo nekdaj eno starejših kolišc. To obmocje je od leta 2011 uvršceno na seznam sve­tovne kulturne dedišcine pri Unescu. V arheološki delavni­ci so otroci spoznavali poklic arheologa in z arheologinjo Pavlo Peterle Udovic izkopa­vali keramicne posodice, ki so jih nato ocistili in zlepili. S predstavnikom DOPPS-a smo ujeli nekaj pticev, ki smo jih po obrockanju in zbiranju podat­kov spustili. Najbolj zanimiv je bil vodomec, ki živi v zraku, v vodi, ko se požene za ribo, in v zemlji, kjer si skoplje bivališce. Otroci so se udeležili ribiške­ga tecaja, kjer so ujeli nekaj krapov. Po fotografiranju smo jih spustili nazaj v ribnik. Zve-cer so pripravili dve gledališki predstavi iz življenja kolišcar­jev. Z Jožico Korenjak so otroci pregnetli glino in zemljo, da so pripravili material za kolišcar­sko pec, v kateri je nato Joži-ca spekla keramicne posode s kolišcarskimi motivi. Nato so iz gline oblikovali obeske in druge izdelke. Kolišcarji so poznali konje, tako da je bilo organizirano tudi jahanje. Pre­življali so se z lovom, zato so otroci izdelali loke in trenira­li streljanje v tarco. Znanje je prišlo prav pri igri Lov na be-lega bobra, kjer otroci tekmu­jejo v streljanju z lokom, odgo­vori na vprašanja o kolišcarjih in okolju, v katerem bivajo, pomemben pa je tudi cas, v ka­terem prehodijo oz. pretecejo pot, da najdejo belega bobra. Po Jalnovih Bobrih je beli bo­ber šcitil Ostrorogega Jelena, zato ga ni nikoli ubil. Še veliko zanimivega smo se naucili, predvsem pa uživali ob ribniku in neokrnjeni na­ravi, spletlo se je veliko novih prijateljstev. Otroci uživajo v naravi in si, tako kot odrasli, radi spocijejo od vsakdanjih skrbi in hitrega tempa življe­nja, v katerem je pogosto pre­malo casa za medsebojne od-nose, stik z naravo in pocitek. Vtisi udeležencev: . Na taboru smo se imeli su­per, ker smo se veliko nauci­li, lovili ribe, jahali, se igrali, pekli, gledali zvezde, odšli na gozdno pot in ustvarjali. Bilo je zelo zabavno in upam, da pridem tudi drugo leto. Neja – Bela Roža . Na kolišcarskem taboru mi je bilo zelo lepo. Lovili smo ribe, spali v šotoru, peli ob og­nju, imeli tekmovanje Lov na belega bobra, se sprehajali in lovili ribe. Naslednje leto bi le to spremenil, da bi se igrali z vodnimi baloni. Vse mi je bilo všec. Dominik – Drzni Volk . Danes smo ustvarjali veriži­ce. Na taboru smo lovili krape ter jahali konje in delali loke. Ajda – Zvezda . Všec mi je bilo vse, kar smo delali (gledali zvezde, jahali, lovili ribe, šli na Lov na belega bobra, šli na gozdno ucno pot, lovili ptice, streljali z lokom). Lepo pa je tudi, ko gremo do-mov. Žana G. – Zlatolasa Lipa . Na taboru mi je bilo zelo všec, ker smo se naucili veli­ko novih stvari. Jahali smo, opazovali ptice, lovili ribe in ustvarjali. Ni mi bilo všec, ko smo hodili po glini in so mi jo dali na glavo. Julija – Crna Roža . Najbolj mi je bilo všec, ko smo jahali konje. Ni mi bilo všec streljanje z lokom. Anika – Zlata Roža . Všec mi je bilo vse, kar smo delali. Najbolj mi je všec, ko IGriva sedimo pri ognju in se pogo-varjamo. Najmanj mi je všec, da moramo domov. Patrik – Bosonogi Lovec . Vceraj mi je bilo zelo všec, ker smo lovili ribe. Igrali smo se Lov na Belega bobra. Nas­lednje leto moramo vec loviti. Amadej – Drzni Ris . Prvi dan smo postavljali šoto-re. Bili smo zelo veseli in zvecer, ob ognju, pesmico zapeli. Bilo je res lepo, škoda, da samo enkrat v letu je tako. Bila sem zelo vesela in želim si, da v življenju vec tega bi imela. Neža – Rjavi Hrcek .Igriva kolišcarska pot je; bilo je v redu. Vse je bilo super. Iza – Lepolasa Lipa . Meni je bilo všec cisto vse, zato nimam pripomb. Ko smo šli na Igrivo kolišcarsko pot, je bilo zabavno, ker smo do-bili vse tocke, a je bilo malo prevroce. Bian – Pegavi Zajcek . Všec mi je bilo, ko smo za­igrali predstavo. Ni mi bilo dobro, ko smo hodili po gošca- vi. Vse drugo mi je bilo všec. Pia – Zlatolasa Vrba Alenka Jeraj kolišcarska pot V soboto, 22. avgusta 2020, je zaživela nova interaktivna pot IGri­va kolišcarska pot, s katero nekoliko drugace spoznavate zgodovino kolišcarjev na Lju­bljanskem barju, z izzivi pa svoje znanje še nadgradite. Po poti vas vodi aplikacija Turf-Hunt. Pot se zacne na Igu in vas po sledeh kolišcarjev popelje na barje. Na posameznih tockah vas cakajo kratke predstavitve in posebni izzivi, s katerimi boste preverili vaše znanje in razmišljanje. Želimo vam veliko užitkov ob odkrivanju naše pestre zgo­dovine! Kaj imata skupnega Kanada in Ljubljansko barje? C e se konec poletja spre­hajate po Ljubljanskem barju, boste le stežka zgrešili visoke rastline z živo rumenimi socvetji, ki preraš-cajo nekatere opušcene trav­nike in njive ter nepokošene površine ob cestah in jarkih. To je zlata rozga! Pa ne domorodna nava­ dna zlata rozga (Solidago vir­ gaurea), ki uspeva v svetlih gozdovih, na posekah in na gozdnem robu po vsej Sloveni­ ji, temvec tujerodni kanadska (Solidago canadensis) in orja­ ška (Solidago gigantea) zlata rozga. To sta eni najinvaziv­ nejših rastlinskih vrst ne le na obmocju Ljubljanskega barja, temvec celotne Srednje Evro­ pe, težave pa povzrocata tudi drugod po svetu. Naravno sta obe razširjeni v Severni Ame-riki, kanadska zlata rozga pa je bila ena prvih rastlin, ki so jo iz Severne Amerike v Evropo v 17. stoletju prinesli kot ok­rasno rastlino in jo sadili v bo­tanicnih vrtovih ter parkih in vrtovih, od koder se je razširila v naravo. Kjer uspevata, pogosto tvorita strnjene sestoje ter s tem onemogocata rast domo­rodnim rastlinam, posledicno pa postanejo neprimerni tudi za marsikatero živalsko vrsto. Posamezna rastlina proizvede na tisoce semen, ki se širijo z vetrom, razširjata pa se tudi vegetativno s podzemnimi stebli. Njuna semena pogosto raznašajo tudi slabo ocišceni delovni stroji ali pa so semena in korenine prisotni v zemlji pri nasutjih. Da bi se invazivni zlati rozgi razširili na travni­ke, preprecuje njihova redna košnja, hitro pa prerasteta degradirana obmocja in opuš-cene kmetijske površine, ki jih domorodne vrste dosežejo po-casneje. Tako kot domorodno nava­dno zlato rozgo se tudi tujero­dni uporablja za lajšanje težav s secili in celjenje ran. Ker obe cvetita od julija do septembra, ko vecina domorodnih rastlin že odcveti, pa ju imajo radi tudi cebelarji, saj sta ena iz-med zadnjih paš za cebele. Žal pa so njuni vplivi na biotsko pestrost in habitate unicujoci. V projektu Ohranjanje ha-bitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tu­jerodnih vrst vzdolž porecja Save - Sava TIES, ki ga izva­jamo v Krajinskem parku Lju­bljansko barje, med drugim Izredni znanstveni in naravovarstveni dosežek Uspešna doselitev barjanskega okarcka V okviru projekta Po-Hadžija ZRC SAZU uspel izre-izboljšanje razmer za številne LJUBA, katerega den dosežek – uspešna gojitev ogrožene živalske in rastlinske osrednji cilj je obnovi-in prenos vec kot 120 osebkov vrste, vezane na ta življenjski preizkušamo tudi ucinkovitost razlicnih metod odstranjeva­nja zlate rozge na kmetijskih površinah. O teh pa kaj vec napišemo v kakšnem drugem prispevku. Pa še odgovor na vprašanje v naslovu: Tako v Kanadi kot na Ljubljanskem barju uspe­vata orjaška in kanadska zlata rozga – le da v Kanadi nista in-vazivni. Zato pa tam povzroca­jo težave vrste, ki so domoro­dne pri nas, na primer krhlika in navadna krvenka. Ana Tratnik, JZ Krajinski park Ljubljansko barje nitev izginjajocih avtohtonih vrst. Nedavno je bil tako v okvi­ tev in ohranjanje mokrotnih barjanskega okarcka v Narav-prostor. V najvecji meri gre ru projektnih aktivnosti dese­travnikov na obmocju Kra-ni rezervat Iški morost, kjer vr-za neposredne ukrepe varstva tletje po lokalnem izumrtju v jinskega parka Ljubljansko sta zadnjih deset let ni bila vec narave ter odkupe kljucnih obmocju Naravnega rezervata barje, je dr. Tatjani Celik z opažena. Aktivnosti projekta zemljišc, saj je to osnova za Iški morost tja ponovno nase-Biološkega inštituta Jovana PoLJUBA so sicer usmerjene v ustvarjanje pogojev za ohra-ljen metulj barjanski okarcek, ena izmed 15 najbolj ogrože­nih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarcka se je v zadnjih 18 letih zmanj­šala za 92 %, velikost popula­cije pa za 75 %. Ta v osrednji Sloveniji zadnja populacija je ocenjena na približno 400–500 osebkov. Intenziviranje kme­tijstva je glavni razlog za zmanjševanje razširjenosti vrste in izumiranje njenih po­pulacij na Ljubljanskem barju v zadnjih dveh desetletjih. Z namenom preprecitve izumrtja vrste v osrednji Slo­veniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta zaceli gojiti za namene doselitve in obogatitve populacije na Lju­bljanskem barju. Socasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravlja­nje pridobil kljucna zemljišca, na katerih z ustreznim gos-podarjenjem (prostorsko in casovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne za­rasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste. Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Celik je v juniju lanskega poletja zacela pro-ces reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela 6 samic bar-janskega okarcka, ki so jajceca izlegle v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni po­staji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimal-ne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. 20 jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v obmocje Naravnega rezervata Iški mo-rost, kjer je vrsta lokalno izu­mrla pred desetletjem, travni­ki pa so zdaj primerni za njen obstoj. V teh dneh se iz bub izlegajo še zadnji metulji. Drugi del doselitev bo izve-den v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokal­ne populacije v Naravnem re-zervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico. Reintrodukcija je osnovanje populacije v nekdanjem ob-mocju razširjenosti vrste s po­mocjo cloveka. Za barjanskega okarcka je bila prepoznana kot edini možni ukrep za prepre-citev izumrtja vlagoljubnega ekotipa populacij vrste v Slo­veniji. Je prvi poskus ponovne naselitve vrste metulja v Slo­veniji in eden od manj števil­nih primerov v Evropi. Ob tem izrednem dosež­ku je Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, poudaril, da tega ne bi mogli doseci brez odlicnega sodelovanja vseh kljucnih de­ležnikov tako na lokalni kot državni ravni. Brez konstruk­tivnega sodelovanja kmetov, lastnikov zemljišc, obcin in pristojnega Ministrstva za okolje in prostor ter seveda financne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije takšnih rezultatov v tako kratkem casu verjetno ne bi mogli doseci. Krajinski park Ljubljansko barje Spremljanje selitve treh štorkljinih mladicev Štorklje v gnezdu N aravovarstveni projekt Leti, leti štorklja, ki ga izvaja družba Elektro Ljubljana v sodelovanju z Dru-štvom za opazovanje in prou-cevanje ptic Slovenije, se z le­tošnjim poletjem nadaljuje. S telemetrijskimi napravami so opremili tri mladice štorkelj. Spomnimo, lansko leto so s telemetrijskima napravama opremili dve štorklji z Lju­bljanskega barja, Srecka in Belo. Njuno pot je bilo tako mogoce vsak dan spremljati na interaktivnem zemljevi­ Namešcanje sledilnih naprav du na njihovi spletni strani. Srecko je potovanje žalostno koncal v Tuniziji, kjer se je naj­verjetneje zapletel v plasticno vrecko in poginil. Njegova usoda nam je dala misliti, kako velike so posledice cloveškega malomarnega ravnanja z oko­ljem. Belo, za katero je že vec kot 13.000 kilometrov poti, še spremljamo. Trenutno je v vzhodni Afriki, kjer je že daljši cas na obmocju brez signala, zato njena tocna lokacija ni znana. Letos so s telemetrijskimi napravami opremili tri mla­dice, vse iz istega gnezda na Barju. Poimenovali so jih Lola, Oto in Carli. Tako bomo prvic lahko spremljali selitev celega zaroda. Mladici so v tem ted-nu že zapustili gnezda. Lola in Oto sta tudi že zacela potovati, trenutno letita proti Bolgariji. Zanimivo je, da sta mladica iz istega gnezda poletela skupaj, nato pa sta se locila in Lola leti pred Otom. Tretji mladic, Carli, je trenutno še v Slove­niji. Najverjetneje zbira svojo skupino ptic, s katerimi se bo podal na pot. Potovanje štorkelj lahko Ohranimo divje kostanje M estni drevoredi, trgi, parki, gostilniški vr­tovi, si jih lahko za­mislite brez velicastnih divjih kostanjev? Težko, priznajte! A zaradi bolezni, ki jih napada, bi ta cudovita drevesa lahko pos­tala preteklost. V želji, da bi jih ohranili, v okviru evropskega projekta Noc ima svojo moc poteka spremljanje zdravja divjih kostanjev, k cemur ste vabljeni prav vsi državljani. Pridružite se pobudi znanosti za državljane in potepanja po mestnih ulicah in okolici zdru­žite z aktivnim opazovanjem bolezenskih znamenj teh edin­stvenih dreves. Divje kostanje, nekdaj zelo modna in Slovencem sploh ljuba drevesa, imenujemo tudi 'cesarska' drevesa. Menda zato, ker so jih vcasih, ko so v evropskih državah še vladali cesarji, veliko sadili, najvec v drevorede ob širokih novih cestah ter ob gradovih in ce­sarskih dvorih. V preteklosti so bila to tudi zelo uporabna drevesa, med drugim so les divjega kostanja uporabljali za izdelavo kolov v vinogradih, plodove so nabirali za hrano prašicev in krmo divjih živali, uporabni pa so bili tudi kot zdravilo za ožilje, zato je plo-dove cenila tudi ljudska medi­cina. A v zadnjem casu divje kostanje vse bolj ogroža ne­varni kostanjev bakterijski skorjemor. Že samo ime pove, da gre za bolezen, ki unicuje skorjo oziroma lubje kosta­njev. Skorjemor prepoznamo po izcejanju oranžne, rdece do rjasto rjave tekocine iz razpo­ke na okuženi skorji, najvec­krat na deblih dreves. Skorja zacne odmirati, drevo pa brez skorje ne more preživeti, zato se posuši. G obarjenje je po zako­nodajnih okvirih uvr-šceno med rekreacijo v gozdu, kar je opredeljeno v razlicnih zakonih, ki nas pou-cijo o tem, kaj vse je v okviru gobarjenja dovoljeno. Ker te bakterijske drevesne bolezni ne moremo zdraviti, je najucinkovitejši ukrep za zajezitev te bolezni pravocas-no odstranjevanje okuženih divjih kostanjev. Da bi vedeli, kje vse so divji kostanji, potre­bujemo vašo pomoc. Postanite torej raziskovalci in s sodelo­vanjem v vseslovenskem pro-jektu za državljane pomagajte ohraniti našo mestno krajino. Komaj cakamo rezultate vaših opažanj! Oddate jih lahko na spletni strani www.noc.moc/ kostanj, kjer boste izvedeli še kup zanimivosti o divjih kostanjih in letošnjem projek­tu Noc ima svojo moc. Pester program projekta je sooblikoval konzorcij partner-jev Ustanova Hiša eksperi­mentov, Institut Jožef Stefan, Gobarji morajo spoštovati zakone Ustava Republike Slovenije: – 5. clen »Država … skrbi za ohranjanje naravnega bo­gastva in kulturne dedišci­ne ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kul­turni razvoj Slovenije.« – 67. clen (lastnina) »Zakon doloca nacin pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena go-spodarska, socialna in eko­loška funkcija …« – 70. clen (javno dobro in naravna bogastva)… Na javnem dobrem se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih doloca zakon. Zakon dolo­ spremljate na zemljevidu pro-jekta Leti, leti štorklja. Elektro Ljubljana Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Teh­niški muzej Slovenije. Gre za skupek aktivnosti v okviru le­tošnje Evropske noci razisko­valcev – vseevropske akcije v okviru programa za raziskova­nje in tehnološki razvoj – Ob-zorje 2020. Kemijski inštitut Dušan Jurc ca pogoje, pod katerimi se smejo izkorišcati naravna bogastva …« – 72. clen (zdravo življenjsko okolje) »Vsakdo ima v skla­du z zakonom pravico do zdravega življenjskega oko­lja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta na-men zakon doloca pogoje za opravljanje gospodar­skih in drugih dejavnosti…« Zakon o gozdovih: – 3. clen. »5. odstavek: Funk-cije gozdov so … socialne… rekreacijska, turisticna, poucna, raziskovalna…9. odstavek: Raba gozdov je skupni izraz za izkorišca­nje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi ne lastnikom gozdov goz­dov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelenih rastlin in njihovih delov, cebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekrea­cija v gozdu ipd.). – 5. clen »1. odstavek: Lastni­ška pravica na gozdovih se opravlja tako, da je za­gotovljena njihova ekolo­ška, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z nacrti za gospodarjenje in uprav­nimi akti, izdanim po ten Zakonu; dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turi­sticne oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti re- kreativne dejavnosti; – dopustiti v svojem gozdu cebelarjenje ter lov in re-kreativno nabiranje plo­dov, zelnatih rastlin, gob in prostoživecih živali v skla­du s predpisi.« – 24. clen »1. odstavek: Og­raditev posameznih delov gozda ( pod kakšnimi pogo-ji)..« – 25. clen »1. odstavek: V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala ka­tera koli rastlinska ali žival-ska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omeji­tev vrste, kolicine, nacina, kraja in casa nabiranja ali prepoved nabiranja pred­piše minister, pristojen za gozdarstvo. 2. odstavek: V gozdovih, kjer lastnik drev­je goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Pre­poved na predlog lastni­ka gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti.« Obnašanje gobarjev obi-skovalcev gozdov doloca vec predpisov: – zakon o gozdovih, – pravilnik o varstvu gozdov, – uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, – zakon o ohranjanju narave, – uredba o zavarovanju pros-to živecih vrst gliv, – rdeci seznam gliv Slovenije. Zakon o gozdovih Zadnja sprememba je obja­vljena 2. 12. 2016. V 5. clenu nas zakon pouci, da lahko gobe po­biramo nemoteno povsod, tudi v lastniških gozdovih, razen ce lastnik v njih ne izvaja pri­dobitne dejavnosti (npr. goji kostanje), kar pa mora biti po­sebej oznaceno, ali pa ce smo na zašcitenem obmocju, kar mora biti posebej oznaceno. Ce teh oznacb ne upoštevamo, smo lahko kaznovani z globo od 400 do 800 EUR (79. clen, prvi odstavek). Ce prekoraci-mo dovoljeno dnevno kolicino nabranih gob na osebo (2 kg), pa smo na osnovi 3. alineje 81. clena lahko kaznovani z globo od 200 do 400 EUR. Zakon o varstvu gozdov Zadnja sprememba je obja­vljena 26. 4. 2016. V 43. clenu piše, da posamezni obiskova­lec gozda lahko v smislu rekre­ativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno najvec 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na pod-lagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv, plodov, ma-hov in kostanja, ter 1 kg zelna­tih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati. Zakon o ohranjanju narave Zadnja sprememba je obja­vljena 27. 4. 2018. V 7. clenu za­kon pravi, da morajo fizicne in pravne osebe ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biot­ske raznovrstnosti in varujejo naravne vrednote. V 11. clenu zakon pouci, da se glive obrav­navajo kot rastlinska vrsta. Zakon nas v 28 b. clenu pouci, kako lahko z vozili vozimo in parkiramo v naravnem okolju (v pasu 5 m zunaj vozišca, ce je ustavljanje ali parkiranje skladno s predpisi, ki urejajo cestni promet, in ce temu ne nasprotuje lastnik zemljišca). Ce pravil ne upoštevamo, smo fizicne osebe lahko kaznovane z globo 40 do 100 EUR. Slavko Šerod • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR V naravovarstveno ope- racijo VTR v okviru PRP je bilo do zdaj vpisanih le malo kmetij. V luci iskanja ukrepa, ki bi bil bolj pisan na kožo kmetom in bi hkrati dosegal cilje, da bi bili boljši pogoji za razvoj travni­ških ptic, smo pristopili k iska­nju novega ukrepa VTR novi. Cilj projekta je preveriti, ali je možno s prenovo VTR zah­tevano rabo prilagoditi tako, da bodo hkrati zagotovljeni gnezditvena uspešnost kos-ca in drugih travniških vrst ptic, ohranjanje ustreznosti habitata travniških vrst ptic, zmanjševanje širjenja inva­zivnih tujerodnih vrst rastlin ter širjenje obmocja izvajanja ukrepa, s tem da se v tako ope-racijo vpiše cim vec kmetij. V projektu smo prakticno pre­verili možnost dvostopenj­skega izvajanja operacije VTR – ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov. Ukrep VTR je eden izmed štirih ciljnih naravovarstvenih ukrepov, s katerim se zagota­vlja ugodno stanje ohranje­nosti kosca in drugih talnih gnezdilk. Sedanje zahteve ukrepa so raba po 1. 8., brez gnojenja in brez paše. Pozna košnja na nekaterih obmocjih izvajanja ukrepa pomeni pro­blem zaradi širjenja invazivnih tujerodnih vrst, predvsem zla­te rozge, japonskega dresnika in ostalih tujerodnih invaziv­nih vrst. Zaradi razširjanja tujerodnih invazivnih vrst se na dolgi rok slabša kakovost travnikov in ustreznost gnez­ditvenega habitata kosca. Po-skus se je zacel z opazovanjem kosca (ki se je izvedel v okviru vsakoletnega državnega mo-nitoringa izbranih vrst ptic – DOPPS). Izvajalec opazovanja je terenske podatke graficno obdelal za potrebe poskusa in jih v cim krajšem možnem casu posredoval Agenciji za kmetijske trge in razvoj pode­želja. Ti so poiskusno obvestili kmete o terminu košnje. V projektu smo preverili možnost izvedbe ukrepa VTR z dvema datumoma košnje. Travnike, na katerih so v te­kocem letu popisani kosci, se zaradi zagotavljanja gnezdit­vene uspešnosti kosi pozno. Travnike, na katerih v teko-cem letu kosci ne pojejo, pa se zaradi vecje ciljnosti ukrepa in preprecevanja razširjanja invazivnih tujerodnih rastlin pokosi prej (v letu projekta je možnost košnje le testna). Projektne aktivnosti so se iz­vajale na štirih obmocjih Na-tura 2000, kjer je ukrep VTR možno izvajati, in sicer: Lju­bljansko barje, Planinsko po­lje, Cerkniško jezero in Pivka. Strokovnjaki institucij, ki v projektu sodelujejo, smo usklajevali najboljše možne rešitve in kompromise glede na vedenje vseh in upošteva­joc ugotovitve tujih strokov-košnje. Travnike, na katerih so vazivnih tujih vrst pokosi prej. drugih travniških pticah in njakov. Izdelali smo model, v tekocem letu popisani kosci, Kompromisni datum je 10. ju-o naravovarstveni tematiki v na podlagi katerega lahko se zaradi zagotavljanja gnez-lij. Preverili smo izvedljivost kmetijski kulturni krajini.AKRTP obvešca kmete o roku ditvene uspešnosti kosi pozno in na podlagi ugotovitev prip­košnje na površinah, s kate-– po 1. avgustu kot dosedaj. ravili predlog za spremembe. KGZS Kmetijski zavod rimi so kmetje pristopili v te Travnike, na katerih v teko-Pomembna pa je tudi promo-Ljubljana, operacije. cem letu kosci ne pojejo, pa se cija in ozavešcanje kmetov, Kmetijska svetovalna služba Bistvo dvostopenjskega zaradi vecje ciljnosti ukrepa in kmetijskih svetovalcev in šir­ukrepa VTR sta dva datuma preprecevanja razširjanja in-še javnosti o pomenu kosca, • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Žegnanje in blagoslov novih klopi v cerkvi sv. Marjete na Golem V nedeljo, 26. 7. 2020, je tudi omogocile prijetnejše ter obiskovanja ostarelih v pomagamo tudi drugim. bilo ob praznovanju sedenje. Ob tem gre zahvala oddaljenih vaseh. Ta prevozna Na naš praznik smo bili zavetnice sv. Marjete vsem, ki so kakorkoli pomaga-sredstva so v casu pandemije tako deležni duhovno bogate­na Golem žegnanje in blagos-li pri projektu. še toliko bolj nepogrešljiva. ga bogoslužja in veselega pra­lov novih klopi. Ker je bila Misijonsko središce Slove-Gre za plemenit namen, ko za znovanja, ki smo ga ponesli na tudi Krištofova nedelja, je bil nija na Krištofovo nedeljo (sv. vsak srecno prevoženi kilome-svoje domove.ob koncu blagoslov prevoznih Krištof je priprošnjik za varno ter in varstvo na vseh naših sredstev. pot, zavetnik voznikov in pi-življenjskih poteh po svojih Janez Škarja Sveto mašo je ob somaševa-lotov ter tudi zavetnik zoper zmožnostih darujemo in tako nju župnika Janeza Avsenika naglo smrt) že 33. leto vodi vodil arhidiakon msgr. mag. akcijo Miva Slovenija in tako Franci Petric, ki je na zacetku se vsako leto zbirajo darovi Župnijska Karitas Ig nagovoril zbrano obcestvo in za vozila misijonarjev. Najra­vsem zbranim prenesel tudi zlicnejša prevozna sredstva Troštova ulica 12, 1292 Ig cestitke nadškofa. Sveto mašo (terenska vozila, avtobusi, Zahvala dobrotnikom je obogatila glasbena zasedba colni, elektricna kolesa idr.) Ob pogrebu pokojne Tilke Šteblaj iz Ljubljane je svoj dar Cudapoln z instrumentalisti. v daljnih deželah uporabljajo namenila za potrebe Župnijske karitas Ig Marija Hartman Nove klopi, ki so jih nare-za mnogo potreb, od oskrbe dili v Mizarstvu Kavcic, so ne z vodo in hrano, prevoza obo­ iz Staj. Iskrena hvala. samo polepšale cerkev, ampak lelih in nosecnic do bolnišnic Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in s svojimi darovi pomagate lajšati stiske ljudem. Namenitev dela dohodnine – 0,5 % – za pomoc ljudem v stiski v naši župnijski karitas Vsi, ki želite pomagati, lahko namenite del dohodnine –0,5 % – za pomoc ljudem v stiski v naši Župnijski karitas. Obrazec, ki ga izpolnite, je na voljo v cerkvi ali župnišcu. Za vse dodatne informacije se lahko oglasite v prostorih župnišca Ig vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure. Vsem, ki se boste odlocili nameniti del dohodnine za laj­šanje stisk ljudem v naši ŽK, iskrena hvala. Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Župnijska karitas Ig Skupaj pomagamo: Deželak Junak M iha Deželak, Deželak Junak, ki na Radiu 1 s sovoditelji Deni-som Avdicem, Anjo Ramšak in Jano Morelj vodi najbolj poslušani jutranji program v Sloveniji Denis Avdic Show, je šel znova na pot. V petek, 12. junija, se je v akciji Deželak junak podal na dobrodelno pustolovšcino po Sloveniji, v cetrtek, 18. junija, pa ga je pot prinesla tudi v naše kraje, kjer je z gasilci, otroki iz vrtca Ig enote Studencek ter poslušal­ci zbiral denar za otroke iz so-cialno ogroženih družin, da se bodo tudi letos lahko odpravili na težko pricakovane morske pocitnice. Financno stanje mnogo družin je zaradi epidemije co­vid-19 letos še težje. »Ljudem bi rad dal upanje, ce zberemo pet evrov, bo pa pet evrov. Pomembno je, da spet stopi-mo skupaj, da se povežemo in dokažemo, da zmoremo. Ot­rokom se je bilo še težje uciti na daljavo, nekateri nimajo racunalnikov, njihovi obroki N esreca nikoli ne po-civa. V naši hiši je zagorelo in le hitro posredovanje gasilcev je pre­precilo še hujšo nesreco. Zato se zahvaljujemo prostovoljnim gasilcem gasilskih društev Matena, Iška Loka, Tomišelj, Brest in Ig za hitro interven­cijo pri požaru v Mateni 27. 5. 2020, za njihovo požrtvoval­nost in trud. Posebna zahvala gasilcem PGD Matena za hitro organiziranje intervencije in pomoc tudi po požaru. Zahvaljujemo se tudi sose­dom in sorodnikom, ki so po­magali po nesreci. Hvala vsem! Minka Vrecko z družino so še manjši, kot so bili v šoli, nasilje v družinah se je v tem casu še povecalo. Zaradi tega gremo na pot,« je odlocno de­jal Deželak, ki je v letošnji ak­ciji prekolesaril skoraj 600 ki­lometrov in s poslušalci zbral neverjetnih 349.727,40 €. Tako kot številni znani Slo­venci, ki Deželaku pomagajo pri premagovanju kilometrov, smo se tudi gasilci Gasilske zveze Ig odlocili, da mu del poti delamo družbo in po­magamo. Iz desetih gasilskih društev naše zveze se je zbralo vec kot 80 gasilcev in mu ob pomoci otrok iz vrtca Ig, enota Studencek, pripravilo nepoza­ben sprejem z gasilskim vod­nim špalirjem pred Gasilskim domom na Igu. Skupaj smo s prostovoljnimi prispevki zbra­li 1.500€ in ponovno dokazali, da znamo stopiti skupaj! Zah­vala gre tudi ŠD KBM Ig in ekipi KBM Ig, ki sta gasilcem prispevali 200 evrov. Dogodka v podporo Mihi Deželaku na njegovi dobrodelni poti se je udeležilo vec kot 200 obcanov. Tokrat smo Deželaka Ju­naka na poti pospremili clani gasilskih društev ob podpori športnikov in naših najmlaj­ših, v naslednjem letu pa si že-limo ponoviti akcijo še v vec­jem obsegu. Ker si vsak otrok zasluži po-citnice! Na pomoc! Žiga Drnovšek, PGD Ig Cas je za vadbo. Pridružite se nam! Predstavitev nove rekreativne vadbe z elastikami v GD Iška vas Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Pri narocilu petih oglasov nudimo 5-odstotni, pri narocilu devetih oglasov pa 10-odstotni popust. Oglas se naroci z ustrezno narocilnico, ki vsebuje podatke o narocniku (naziv, tocen naslov, davcna številka, zavezanec za DDV), velikost oglasa in število objav. Narocilnica je obja­vljena na spletni strani Obcine Ig (zavihek Mostišcar). Izdelane oglase sprejemamo izkljucno v elektronski obliki, na e-naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Po objavi oglasa narocnik prejme izvod glasila in racun za objavo oglasa, ki ga je dolžan poravnati v zakonitem roku. Predstavitev karateja na lanskem Ižanskem sejmu V si se zavedamo pome­na zdravega nacina življenja. Vsakemu posamezniku se priporoca, da v svojo vsakodnevno ruti-no vkljuci tudi šport oziroma športno rekreacijo, ki mu bo prinesla zadovoljstvo in vese­lje pa tudi moc in kondicijo. Glavni panogi v Karate-do klubu Ig Shotokan sta karate in športna rekreacija. Ponudba vodenih športno­rekreativnih vadb, ki jo na kratko imenujemo FIT IG, je pestra in raznovrstna, tako da pri vsakem posamezniku prebudi željo po gibanju in zdravem nacinu življenja. Za tiste, ki vam primanjkuje casa in si želite hitrega treninga za celotno telo, nudimo HIIT in Functional. Posebej prilagojen trening za ženske Peach Booty Plan je vadba, ki ima ime po zelo popularnih elastikah za trening zadnjic. Za vse, ki že-lite vadbo spraviti na višjo ra­ven, je primeren Shapeboxing. Za nekoliko mirnejše duše priporocamo jogo, pilates in vadbo za zdravo hrbtenico. Da ne prikrajšamo moškega dela, imamo tudi vadbo Fitmen, ki je prilagojena moški postavi. Najmlajšim pa ne pomagamo kuriti mašcob, ampak energijo v skupini Fit Malckov. Pridružite se lahko tudi cla­nom, ki vadijo japonsko boril-no vešcino karate. Zacetniška vadba za osnovnošolce je pri­lagojena starosti otrok, njen namen je zadovoljitev otroko­ve prvinske potrebe po giba­nju in igri, ucenju in osvajanju osnovnih elementov karateja ter custvenemu in miselne-mu dojemanju športa skozi karate. Rekreativni karate in samoobramba za odrasle sta namenjena odraslim osebam, ki želijo narediti nekaj za svoje telo, zdravje in dobro pocutje. Vadba temelji predvsem na osnovnih telesno-gibalnih va­jah v povezavi z elementi ka­rate tehnike. Pozitivno vpliva tudi na premagovanje stresa, povecanje samozavesti in obli­kovanje osebnosti. Ekipa mladih trenerjev vam nudi kakovostne in strokovno vodene treninge, ki so primer-ni za vse starosti, športnike in rekreativce, moške in ženske. Najdete nas na lokacijah: GD Iška vas, GD Škrilje in PŠ Golo. Za vse dodatne informa­cije smo na voljo preko klub­ske spletne strani www.karate-ig.com in FB-strani FIT IG in KARATE IG, lahko pa nas tudi poklicete, Špela: 041/410-340, Alina: 031/717-349 in Matej: 041/200-219. Izberite svoj trening! Kolektiv trenerjev Karate-do kluba Ig Shotokan Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. • OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Ravno tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Ni vec zvezd, ni neba, vsaka misel je s teboj odšla. Zdiš tako se blizu, a dalec si stran. Besede, ki jih izrekamo, vrnejo nam misel nate. ZAHVALA Zapustila nas je DARJA URŠIC (9. 7. 1975–18. 8. 2020) z Iga. Njena smrt nas je presenetila in globoko prizadela. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali in nam še vedno stojite ob strani. Hvala za vašo moralno podporo, izreceno sožalje, cvetje, svece in darove v dober namen. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala župnijski Karitas, clanom društva Šola zdravja z Iga, podjetju Želva, zaposlenim Slašcicarne in kavarne Viki ter upokojenim delavkam iz Cigaletove. Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za obred, gospe Silvi Dolinšek, pevcem in pogrebni službi Vrhovec. Sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, hvala vam, ker ste imeli našo Darjo radi. Žalujoci: sestra Anita, mami Mili, ati Tone. • OGLASI //////////////////////////////////////// • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// vasvabi na 6.Gobarski zbor v soboto, 12. 9. 2020,ob 9.00 v RTC Zapotok – Kurešcek, Ig pri Ljubljani. Predviden potek srecanja: - Do 9.00 zbiranje za nabiranje gob in udeležencev in sprejem ob gobarjenje v bližnjih pijaci dobrodošlice gozdovih -Prijava ekip od 9.00 do -12.30 povratek ekip in 9.30 priprava gob za razstavo -9.30 manjša pogostitev -12.45 dolocanje gob in pozdravni nagovor (determinacija) predsednika GMD Ig - 13.30 vrnitev gob v naravo - 9.45 dolocanje ekip - 14.00 kosilo in druženje Društva vabimo, da se prijavijo na tekmovanje Gobarska poslastica v kuhanju in pripravi jedi iz gob. Vso opremo za pripravo hrane morajo društva pripeljati s seboj. Kotizacija za organizacijo in pogostitev je 10 EUR na odraslo osebo (1x kupon za hrano, 1x kupon za pijaco), ki se poravna ob prijavi. Otroci (do 15. leta) dobijo brezplacno 1x kupon za hrano in 1x kupon za brezalkoholno pijaco. Svojo prisotnost nam javite do 10. 9. 2020 na gsm:041/474-327 (Braco) ali elektronski naslov gobarsko.drustvo.ig@gmail.com ali braco@siol.net Vljudno vabljeni! Predsednik GMD Ig Braco Vukosavljevic SEPTEMBER Letni koledar prireditev v Obcini Ig najdete na spletni strani www.obcina-ig.si.