CLEVELAND, OHIO, WEDN
;Y, APRIL 3rd, 1918,
NEODVISEN LIST ZA SLOT
i
mm
P i
lYCE V AMERIKI«
OffkhlC^ efSB^fw.
LETO XI. — VOL. XI
izniki imajo uspeh na zapadu. Nemci se pripravljajo na nove napade.

|Pariz, 2. aprila. VeHki nemški stroj, ; ki je dvanajst dnij k strahovito silo napadal zavezniške (postojanke, je sedaj skrlhan in nuičen. Na celi fronti se Nemci sedaj izogibljejo bitfki, nikjer neoetjo. sprejeti ga.
Nemci ustavljeni.
(Napredovanj« Nemcev v ^Franciji je skoro popolnoma ustavljeno, raz ven v Moreuil sektorju, v neposredni bližini 'Alberta. Okoli Moreuila se vrši zadnjih 24 ur silovito klanje, toda Nemcem je nemogoče naprej priti. Hindenbung trdi, da je diobil neka.j goadov severno od Moreuil, dočim trdi angleško poročilo, da so pognali Nemce iz njih .postojank.
Amiens n« bo padel.
Parz, 2. aprila. — General 'Foch, hovi vrhovni poveljnik izdlruženih jzaveznišlkih armaid porciča, da Amiens, vaižno francosko mesto, glavna po-^ stojanka angleške armade, ne (bo padlo, in »da general Foch garantira za to. Izjavp generala Focha je povzročila veliko ■veselje v Amiensu,
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 2. aprila. INemško uradno poročilo se glasi: Na bojišču severno od. Sotnme se je ponovilo bojevanje artilerijei Med potokom Luce in Avre nadaljevali z napadi in zasedli Ihribe severno od Angleške in francos-čete, ki -so večkrat povzro-' protinapade, so trpele zguibe. Vfceraj so francoske divizije ponovno skušale idbbiti v oblast vasi v okolici Mlntidierja, toda so bile vržene nazaj s krvavimi zguba-
mi. Tekom sedanje ofenzive smo zajeli 75.000 francoskih in angleških ujetnikov.. Nemci so bili pripravljenima . zmago.
London, 2. aprila. Ujeti Nemci pripoiveidiuljejo, da je vsa nemška armada pričakovala, da bodejo že prvi dan prekoračili reko »Somme. Vsak nemški vojak na fronti je dobil hrane za 6 dinij in poseben par čevljev. Neftici so bili prepričani, da bodejo 1.-aprila v
Parizu.
Teška obdolžitev.
Washington, 2. aprila. Senator Thomas je v kongresu danes izjavil, da so Nemci v Ameriki pokvarili tisoče- pli-•novih mask, kateTe rabijo ameriški »vojaki na fronti. V eni sami tovarni »je bilo izmed 5000 plinovih mask 2900 zavrženih.
W°lbenih Bulgarov na zapadni fronti.
Washington, 2. aprila. Ameriški konzul v Sofiji poroča, da bulgarska vlada ni poslala nobenih bulgarskih vojakov na zapadno fronto.
Nov nemški poskus.
Washington, 2. aprila. —V ameriških krogih se pričakuje, da bodejo Nemci uprizorili še en posfkus, da proderejo skozi vojno fronto Francozov in Angležev. 77 nemških drivizij je pripralv-ljenih za nov napad. Armada pričakuje novih topov, ki ;bi .pripravili pot. Him-denburg je baje prisegel, da Amiens mora dobiti v oblast Medtem se pa zavezniške armade ne pripravljajo samo, da odbijejo nemške- napadle, ampak da same preidejo v ofenzivo.
40 Slovencev za
Vse priprave Slovencev za ltty posojilo so gotove.
Ameriška armada se je združila z angleško in francosko.
Warrington, 2. aprila. General Pershing poroča iz 'Francije, da se- nemška kot zavezniška armada zakopuijeta v strelne »jarke na fronti med Moatidierjem in Noyonom. Iz tega se sklepa, da ido večjih bojelv v kratkem ne pride. Kakor hitro se armade zakopljejo, j« to znamenjf, da se sjo vršili le defenzivni boli in Nemci so očividno preveč ittiutjeni, da lbi nadaljevali ofenzivo.
Uradno poročilo francoske , vlade se smatra za gotovo, da ^ je padlo v tej nemški ofenzivi I najmanj 275.000 (Nlemcev in jie več llcot Jdo.ooo.
'Jako zanimivo je'tudi poro-' Ičflo generala Penshinga, ki br-.
zojatvlja, da se bo ameriška j armada (popolnoma (spojila I s francosko armado ter ne bo nastopala kot samostojna armada. V tem slučaju ije pričakovati, da ibodemo še manj zvedeli odi naših vojakov v Franciji kot dosedaj, ker vse poslovanje' 'bo direktno pod (nadzorstvom Franjcozovv *az-ven če je general Pershing imel tčas izumiti novo metodo poročil o ameriški aktivnosti.
Vse ceste, ki -vodijo proti bojišču v Picafldčji, so natlačene iz ameriškimi tranisportj in vtfjaikr. Kakih 200.000 ame-irislkih vojakov gre na fronto. / Njih tovariši, ki so ostali v starih prostorih, jim zavidajo.
[Ameriške čete v Franciji so utrjene, popolnoma tramirane in vojaki so sami hrusti, željni boja s kaJjzerjevimi 'hlapci. Predsednik Wilson je ibrzo-v London, naj mu pos-natančne podatke, koliko morejo zavezniki d&-
ti na razipolago Aimerrki, za prevajanje vojaštva. V raznih pristaniščih Amerike je pripravljenih 56 transportov za prevoz ameriških vojakov.
Služabniki kralja.
Atene, Grška, 2. aprila. — Vojna sotdnija je tufloaj obsodila na smrt idva poročnika grške armade, ki sta prišla z nekim submarinom iz Pulja na Grško. Ob,a poročnika ista bila odposlanca spodenega kralja Konstantina,, ki je poslal obajdlva moža, da 'bi vohunila rta Grškem. Na smrt obsojen D'e tudi odvetnik, ki je Obia .poročnika zagovarjal.
Proti nemškemu jeziku.
iSpokane, Wasiln., 2. aprila.— Oblasti v Walla, Wash., Great Falls in Helena, Mont, so odredile odpraviti ves poduk v nemškem jeziku v vseh šolah. Resolucija se glasi :"Ker Nemci vodijo vojno proti nedolžnim obrokom in ženam, so zgubili vsak, pravico, da bi se priištevalH civiliziranim narodom."
Teške kazni.
Washington^, aprila. Kongres je sprejel postavo, ki naklada teške kazni vsem pristašem kajzerja v Ameriki. Postava pravi: Kdorkoli bi z besedo ali dajanjem, 'podpiral Nemoe ali njih zaveznike, naj se kaznuje z $10.000 globe in dvajset let zapora.
Cdtic potopljen?
-Washington, 2. Angleški parnik Celtic je bil na potu iz Anglija v Ameriko torpediran. Geltte je bil edlen izmed) največjih angleških parnikov.No-sil ije 21.904 ton.
—Slovenski šoferji in mehaniki pozor!Vodstvo Ameriškega Ruidtečega Križa nam naznanja, da Ibd rado 'dobilo 4° Slovencev ali Hrvatov, ki so izurjeni v voaniji z avtomobilom ali mehaniki. Ti !bi odšli nemudoma z ameriško misijo Rudečega Križa na balkansko fronto, v Solun. Na solunski fronti je sedaj že kafcih 70 Sloivencev v sribeki armadi, toda ti, ki bi sedaj odpotovali, bodejo prideljeni ameriškemu qd|dielkii!.' Sprejemajo se osebe, ki niso podvržene vojaški dolžnosti v Ameriki, ali pa če so, pa so bile spoznane) nesposobnim za redno vojaško islužbo. Toda vsi prosilci imorajo neo-vrgljivo dokazati, da so absolutno lojalni Ameriki in zaveznikom. Plačo imajo $36 na mesec in Vse prpsto, obleka, hrana in stanovanje. Poživljamo Slovencem da se oglasijo, kogar veseli, kajti to je delo usmiljenja, ni nevarno in mnogo sveta se bo »videlo, ibogate skuinljei se dobijo. Kdor se čuti sposobnega, naj se oglasi na: Lake Division Red Cross Headpuarters, 1034 Garfieki Bldg.
Ameriška vlada želi, da vsak Slovenec, ki bo vzel kak Liberty bond od 6. aprila naprej, se podpiše za ta bond v kaki slovenski trgovini. Mi resno svetujemo vsem Slovencem, da ne podpišejo Liberty bondov v tovarnah aH na 'bankah, ampak samo na sledečih prostorih, ki so tukaj ozna* ceni: Uredništvo ''Ckv. Amerike", Slovensko Stavfbinsko in Posojilno društvo, Haf-fner & Jakšič, javna notarja, uredništvo 'Sloge", Frank Poje, slovenski krojač, Frank Cerne, trgovec z zlatnino, Anton Grdina, Belaj & Močnik, trgovca in krojača, Josip Za-lokar, gostilna, Frank Mervar, čistilnica oblek, Gabriel Tram-push, grocerija, Anton Logar, trgovina, Primož Kogoj, kavarna, Jos. Birk, gostilna, Jos. Ogrinc, mesnica. V Collinvvo-odu: Urad M. F. Intiharja, Frank Ivančič, grocerist, Delavska Zadrulžna Zveza, Iignac Casserman, Ciril Jančar. Za Newburg'h: Jajkob Jančar, tr: govina, Fr. iKužnik, gostilna, Anlt. Pejskar, gostilna, Jos. Jerič, trgovina, Anton Jeršan, trgovina.
Kdorkoli izmeld trgovcev misli, da bi bil njegov prostor pripraven za podpis Liberty bondov, naj to nemudoma ja* vi v uredništvu Clev. Amerike ali pri Anton Grdini. Če se tu sprevidi za potrebno in primemo, se odločijo Še nadaljni prostori za prodajo bondov. Predvsem pa še enkrat opozarjamo vse Slovence na to: Vsi Liberty bondi se bodejo podpisali samo pri Slovencih, kar se Slovencev tiče. Ne podpisujte ničesar v tovarni in na bankah. Vsako ki podpiše, do* bi rezit, da je storil svojo dolž" nst in ga v tovarni pokaže, da ga ne nadlegujejo voč. Plačer vali pa se bodejo bondi v tovarni ali na banki, kot kdo hoče. Podpišejo se pa samo pri Slovencih. Natančneje se raz-] loži poiznejew
—Dr. Bogumil VošnjaJk je bil poklican v Washington, odkoider se »vrne v Cleveland ob času, da bo navzoč na prvem vseslovenskem shodu, ki se vrši v Clevelamdu 14. in 15. aprila.
'—Kapitan Vekoslav Fon,ki sei je mudil v naši nasefibijii od božiča, je dobil v" pondeljek povelje, da se nemudoma odpelje v New York, nakar ga pošljejo v Canado, kjer bo po-
PE1
Published and« under perqiil oriz*d by the <
6th, 1917, on Poet Office of Ohie. By order of tl A.S. Poatn*4
>ut«d auth-ztober at the roland,
ident, ion, sneral
Slovenci, Srbi in Hrvati iz Amerike tvorijo jugoslovansko divizijo;v Solunu
veljnik vojašlkej Svojim mnogim kater si je pridot tekom bivanja v isporoca g. Fon ba zahteva, da veland. Čeprav lepe slovenske čutil sem se v kor doma, narod1 kakor živi v stat vini, srca 'Slov< zvesta slovenščini teri hropefti 'še svoj rojstni kraj. ne prijetno pn po St. Clair ave. skih -trgovin, sli govorico. Počuti doma, posebno hodom v Otavclj časa nisem -bil narodom. Miki sem slišal, da si Slovenec pomaj ti ivse ikar ima ji
taborišča, rijateljem, kapitan relandU) iče: Služ-istim Cle-od naše inet, po-plandu ka-»ostal isti iši idonio-so ostala mairsika-vkleti je tne-videti to sloven-j lov en sik o se kot I precl pri-dolgo >venskim bilo, ko iTsilkateri rej, kaj-Ajego-
vega neumornega dela. Videl se>m pa tudi, da je naš naroid navdušen za osvoboditev sta-nei domovine, in da se 'v tem smislu mnogo dela, da ima voditelje, ki so s srcem in dušo navdušeni Slovenci. Dbbro slovensko srce in slovanska gostoljubnost sta ime v marsikatero slovensko hišo pripeljala in ure so prehitro minule v krogu priljubljenih Cleve-lamdskih Slovencev. Ker sei ne morem povsod posloviti, za-hvakjujjerm se vsem znanoem in prijateljem za ljube zn j i vi in gostoljubni sprejem, želim da dielajo z dvo}tiž> silo za narodno osvoboditev in za našo bodočnost." iKapitan VeJkoslav Fon.
— Vsi fantje in možje -ki so prevzeli dclo za Liberty bon-de po slovenski naselbini, se nujno pozivi je j o, da so prav gotovo navzoči pri sestanku v petek, 5. aprila, točno, in sicer jalko točno ob uri zvečer v Grd^novi dvorani. Sestanek bo gotov v pol ure, torej pridite točno, da zveste za zadnja vla-d>na navodila.
—V Collinwoodu je umrl Martin Bučar, uldiovec, star 45 let. Bil je član pdvskega društva Edinost. Ranjiki je bil doma odj Malčet pri Grosupljem,
v Ameriki 17 let. Pogreb seje vršil v poridieljek.
r-nStarišem Udovič v New-burgu |je umrl za opeklinami 2 leitni sinek »Anton.
—Prihodnja >seja direktor j ia S. N. Doma se vrši v petek, 5, aprila, 19(18 oib pol deveti uri zveičer v čitalniških prostorih. —V poročilu o kupčiji zemlje za (Narodni Dom pretekli pon-dieljek se nahaja neljuba pomota. Pisano je, da se plača na zemljišče takoj $15.00, dočrm je resnica da se bo na zemljišče takoj plačalo $15.000, reci petnajst tisoč dolarjev.
—Slovenska druist)va,ki imate seje od 6. aprila naprej : Pri seji vsakega društva mora biti na programu nakup Liberty borodbv. Cenjena društva, ki se odločijo za natjup Liberty bondov, so uljudn^ prašen a in
jgLjtivJ
od vlade pozvana, da podpišejo 'Ubeirty bonde pri za to odločenih) slovenskih od/borih ali v trgovinah, kot so označene v listu.
—Dosedaj prijavljeni zastopniki prvo konvencijo S. N. Zaveze, ki se iniia vršiti v pondedjelk, is.aprila v Knau-sovi idvorani so sledeči: glavni odborniki: Paul .Schmdler, Dr. J. M. Seliškar, Primož Kogoj, Fr. Hudovernik, Fr. R. Draš-ler, Jos. Zalokar, Dr. FranJk J. Kerm, Anton Grdina, Anton Kaušek, Podružnica Clevic-land: Josip Faletič, Rud. Per-dan, in Anton Pluth. Zveza Jugoslovanskiih Žen in Deklet: Mm. Agnes .Zalokar, Miss Agnes Atalič. Collinwood, O. Jak. F. Amlbirož, Matej F. In-tihar, Chicago: Josip Perko, Ivan Kušar, Lorain, O.: Jos. Svete, Andy iBombač. .Skupaj dosedaj prijavljenih 20 zastopnikov. Prosi sei ostale podružnice, kila nemudoma naznanijo im»ena glav. tajniku Fr. HuxDoverniku.
—Dve pekarni ije zaprla oblast v Clevnelandu, Iker se peki niso iravnali po predpisih vlade«. John Braun, 6710 St.,Clair ave. in Isaac Greenbaum, 3607 Scovill ave.
—Osem delavcev jie zbolelo na zastrupljenju v pondeljek opoldne pri sivojem delu na W. 25th St. Opoldne so postali -tovariša po mleko, ki je prinesel mleko v svoji posod«, toda takoj' ko so m teko spili, so. vsi zboleli na zastrupljenju. Sumi se, id!a je nekdo nalašč dal strup v mleko. Detektivi preiskujejo.
—.Znani kajzierjev agent v Clevelandu, Hermann Fellin-ger, ki je imel svoje dneve veliko besedo v Clevelandu,je bil v pondeljek izklij-iicen od zastopstva ameriških zavarovalnic. Ta Fellimger jei oni junker, ki se je lansko leto izjavil, da naj zavezniki "poorlkajo" od lakota
—506 fantov je oidišlo v pon-ideljek iz Clevelanda v vojaško taborišče v Camp Sherman. In iv torek jih ije zopet odpotovalo 506, skupaj v diverti dneh 1032, Iz vseh krajev Ohio je dospelo v vojaško taborišče ta •teden nad 6000 fantov, vojaških novincev. Vsi ti so spadali še k prvemu pozivu. Kakih 800 fantov je< preiskanih že za drugi pozilv, in ti odidejo najbrž floonoeini aprila. Vsega skupaj bo odpotovalo iz Clevelanda 6000 fantov druizega poziva. Večina onih, ki so oldlšli lansko leto Ho vojakom, ije že odposlanih naprej. Medl onim, ki so odšli v pondeljek in torek iz Clevelanda, ni niti enega manjkalo. Vsi so bili pravočasno na mestu. Koliko je Slovencev odpotovalo, nam ni znano.
—Cena vožnji na cestni železnici se dvigne danes, t. j. v sredo. Nova vožnja bo 4 cente, sedem tiketov za kvoder, cent za transfer, ki se pa povrne, kakllar se transfer odda. Toda v štirinajstih dnevih se tudi cent za transfer ne» ibo več vračal.
—Vlada pričakuje, da bo 25,000 Gevelandčanov podpisalo Liberty posojilo. Old) Cleveland se pričakuje „ $60.000. 000, toda dbbilo se bo gotovo najmanj $100.000.000. Svota vsega posojila je $3.000000. 000, toda če Ibo več podpisanega kot kot določeno, bo vlada vseeno obdržala.
"Solun, 27. III. Iz prostovoljcev Srb°v, Hrvatov in Slovencev napravila se je v sestavu srbske v°jske nova edinica pod imenom Jugoslovanska Divizija. Ta divlzija je že počela delovati na solunskem frontu/'
Velepomembna je ta kratka uradna vest. Pred vsem nam ona javlja, da so iSfcbi, Hrvati in Slovenci stopili v borbo za svojie osvObojenje, ne kot posamezni prostvoljci, nego kot naša posebna vojslkia v okvirju junaške srbska vojske.S tem je stvarno prvilkirat zaplapolala nad mašo skupno armado zastava edin-stva, ne samo narodinega, ampak tudi vojaškega. Sinovi ene) mattere, otroci enih grudi, sokofi enega gnetla, našli so ise v onem krogu, jedino pravem od pradavno, da zopet os vaje, kar jim je bilo uigrabljeno, in da oisvobode izpodi tujčevega jarma, •kar je Nlo od nekdiaj njihovo.
Uradna Srbija dala je svoj pečat veliki ideji. Srbska vlada in srbska vrhovna komanda, obit! svesti velike ddbe in velikih ciljev, za katerimi teži celi naš narod, razbili s*e umetne meje, postavljene po lažnem in gnjilem mednarodnem pravu med 3 ve-,je enega naroda. In proglasiliei ste javno, daje pravo mesto nagemu vojaku, majsil>o rojei| v kateremkoli kraju naše skupne jugoslovanske domovine, samo tain in samo v tieih vrstah, v kateri'h tse bori, ne več Srbija z zavezniki, ampak cela Jugoslav vija, uijedinjena v brattvvai, lju«l>eizni, z nleomajno vero v svetlol jod'oonost našega niiuceniske'ga naroda.
V trenotku, ko avstrijski in madjarslki državmiiki odkrito in z zaničevanjem od?bijajo pravo naš-esga naroda na samoodlo-četvanje, naša vojska, sestavljena iz bivših avstrijskih sužnjev, <laije jim moška odgovor in s svojo lastno voljQ in odločitvijo, uliajc celemu narodu svetel primer, po kateri poti se ima iskati svoboda.	i
Mi siromaki, mi potlačeni, izmučieni in izkrvavtjieni, mi ubogi siržnji, mi imamo danes našo armado, svojo Jugoslovan-« sko Divizijo, in po njej napovedujemo vojsko avstro-ogrski monarhiji.
Razceplijen narod, ki je v stanju izvršiti tako monumenta-len čin, ni vek: razocpljen, on je ujedinjen za življenje in smrt, in ni je sile, ki bi mogla to edimstvo razbiti.
Dobri genij našega naroda zanetil je svetli plaimen, Riesni-t-u Naše oči morajo (Spregledati, in narodna duša mora se očk stiti in posvietiti v tem plaimenu, ki požiga vse, kar je v na»ro4 du slabega in gnjilegia. Jugoslovanska Divizija dvignila (je na svoj ščit tega genija naroda in na svojem ščitu pomese ga ld<o poslednje slavne in blagoslovljene zmage, do Belgrada, <db Zar greba in Ljubljani
Slavai Jugoslovanski Diviziji, hvala in čast srbski vladi srbski s rti ovni kotmandii, in vsem (junakom naše skupne voj katerim so imena neznana, in ki so iji položili prviei (granitne ten melje.
Naj spremlja naše sive sokole sreča vsepovsod; blagoslovljena junaška desnica, ki nosi usodo tnia&ega naroda, v A na rojake, kjericoli se nahajajo, ako (jim se ni zamlrlo' čustvo v srcu in ako jim je mila bodoča svoboda,ako jim je mila ona izmučena in pregažiena s solzami in krvjjo napolnjena zemlja, katero imenuijeijo svojo diomovino, pošiljamo ta čvrsti, jasni in silni poziv:
NA OROŽJE, NA POMOČ BRATOM! INAPRBJ ZASTAVA SLAVE f
m
Top ki strelja na 105 milj razdaljo.
Washington, 2. aprila. — Mjoruariški tajnik 'Daniels je dobil v rokiei načrte ogromnega topa, kije menda poidoben onemu, s katerim so Nemci zadnje čase obstreljevali Pariz. Novi top, ikatereiga so preskušali več mesecev, je vse skušnje idbbro prestal. Toda vojaške oblasti so imnenja, da top ni vreden denarja in (časa, katerega zahteiva za vojaške operacije. Zjedinjene države so že zadnjih dieset let se iba-vile z vprašanjem topov,ki nosijo na ogromne razdalje, toda dosedaj ni prišlo na dan še nobeno dejstvo, icla bi se ti topov! skazali za praktične. Poročila iz mornariškega ofdkkl-ka naznanjajo, da novi top, katerega načrt je sedaj dobila ameriška vlada, strelja na razdaljo sto milj, vendar se nihče ni hotel natančneje izjaviti.
Pariz, 2. aprila. iNiemci so ponovtno začeli streljati na Pariz. štiri ose!be so bile včeraj ubite in devet ranjenih. Med ubitimi je tvadi nek^ ameriška strežnica Ruddčega Križa.
Pariz, 2. aprila. Papež Bene^-dikt tje protestiral pri nemški vladi radi bombardiranja Pariza, posebno ker Nemci uničujejo cenkJve in ulbijajo nedblžne žrtve.
Baker na laški fronti
!Rim, 2. aprila. Ameriški vojni tajnik Baker je dospel na laško fronto. V kratkem se vrne v Zjed.' države.
Rusom grozi nevarnost Petrograd, 2. aprila. Nemška armada je 35 milj od Kur-ska, 300 milj južno od Moške. Rusi se umikajo iz Ekaterino-slava, in mesto Poltavo so Nemci požgali. Turki se bližajo močni ruski trdnjavi Seba-stopol, oni katere so le 16 milj oddaljeni.
' Angleži za 74 milj naprej.
London, 2. aprila. Poveljnik angleške armada, ki se bori v Mesopotajmiji, poroča: Ob reki Evfrat .so našel čete prišle 73 milj naprej odi Anana, zajele nekaj Nemcev in tdfva 105 centimetrov topova.
Volitve v Wisconsin. (Milwaukee, Wis. 2. aprila Volitve za senatorja v tej dr žavi so končane. Natančn podatkov se ni, toda ski tovo je, da je zmagal lrwine Len root, Amerikanec. Len-root ije dobil 95.000 glasov, Devies, demokrat, nekaj nad 80.000, Burger, socijalist kakih 44.000 glasov. Toda v tem še ni«o prešteti vsi glasovi.



Družba Slovenski Narodni Doni, Cleveland, Ohio poživlja in proat cenjene rojake in rojakinje v Clevelandu, da povsod zahtevajo samo opeke S. (N. Doma. V zalogi jih imajo se: Belaj & Močnik, B. Leustig, John Gornik, šič & Stampfel, Anton var, Anton Logar, Kaušek in
D1
(M:
T
Tu je vala prilika, da kupite od vlade zemljo.
Vam ni treba živeti na tej zemlji.
Kupite na letna odplačila, ne da' bi kaj davkov plačali.
Zemlja leži v petrolejnati pokrajini.
OKLAHOMA je prva na produkciji petroleja.
V OKLAHOMI je devet mesecev za pofcdelstve, ima vsakovrstno sadje, dva
pridelka na leto, petkrat kotgo deteljo, in pade mnogo de$a vsako leto. Lahko kupite kolikor hočete akrov. Tu je vaia živajenska prilika, da pridete naprej.
Oglejte si razstavni Oklahoma železniški voz
ki se nahaja na
Nasvet in vstop zastonj. Mape, načrti, zemljemerska stvar, poljedelski in rudniiki produkti se pokažejo vsem. Kara je odprta vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne in od 1. do 5. zvečer in od 7. do 9. zvečer.
VELANDSKA AMERIKA da ni ameriška vlada tega zabra*
m7:

AmeriJto
m. m.
zabranila, 1 da prodajo
khoimu so at kakor so pr<*

V PONDBLXEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA« . #3.001 Za CM d. po poiiif+.00 £4.00\Yo*am*xna Jt+OitK.a - Jc
outfS&i
iH^ltiMd
<WKJht(D. ono. IU
I CUT. nUMCXTOM Mi
EDWAmK^m.
LOUIS J. PIRC. BdUor.
MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Iftri b»3KMt SIMM* ii the Gty of Oevdud ud eUewkrc IHniHptljjlf m request. American in spirit Fsreign in luguafeoJy
> »sXiffti 'r ieamd-class matter January 5th 1909, at thš pott office at Cleveland, out umt tkk Act tf March 3rd, 1879*
No. 38. Wed. April 3rd, 1918.
PO PRVEM APRILU.
Prvi april je bil zaključen v pondeljeik ab polnoči, toda no-bena brzojavka ni prinesla novice, da foi Hinklienibiuig prišel v Pariz. Vsi se spominjamo, da se j<e Hinderfbtrrg izjavil koncem jamuarija meseca Jetos, dla bo on in kajzer ter nemlska armada idne 1. aprila v Parizu. In kajzer je prepričevalno dostaivil : "Bog nam bo kazal pot kot Izraelcem v Obljubljeno deželo!"
Hindenburg je slab prerok. |S»cer je dobcir vojnik in ima <!obro voljo in željo priti v Pariz, in njegove barbarske čete so prišle pri zadnji ofenzivi prec/ej ibfližje Pariza, toda v Parizu še niso. Hinderaburg je bil pošteno prepričan, dta bo 1. aprila jekiel (kosilo v francoskem parlamentu ali na Elizejskih poljih. Vendar je» ©čividno, dia je Bog zapustil Hindenburga in kajzeirja, dasi sta obia vsak dan goreče molila na celih (piramidah mrtvih nemških vojakov, da ju usliši in pripelje v Pariz, kjer se cedi mleko in med1.	I
Dejstvo je, da Hindenburg Se ni kletar ddi začetka vojne ni udaril naravnost pnoti Parizu. Tekom sedanje ofenzive ,je bil namen Hindenburga priti do Amiensa. In če se (bi mu to posrečilo, tedaj bi na vsalk način tu ali tam razlbil zavezniško fronto in <pot >y Pariz bi bila odprta. Toda danes jie Hindenburg vedno na potu: Prav gotovo so mu Francozi v Parizu slku-hali dobro kosilo za 1. april, toda ma potu v Pariz je iHtiind^in^ burg postal tako sit stotisočev nemšikih mrtvecev, ki so inu zaprli pot, »da je sklenil ostati fk^eir je in se raje pozneje gostiti v Parizu kadar (bo gost francoskega naroda, kot ujeti vodja modeme »hiunske druhali. Mienda bodejo Francozi dotedaj spravili skupaj dokaj jasfcrebovirae, kater« polovijo na nemški fronti, kjer kljujejo mrtva trupla nemtilkih Hunov, idja pretdiložtijo Hin-denburgu juho, Ikatero si je sam skuhal.
Hindemburg nei pride nikdar v Pariz raz ven kot ujetnik zaveznikov. Zavezniki niso samo ustavili Nemcev, ampak zmešali jim vse račune in preprečili pot v Pariz. Sicer nemške ofenzive se ni konec, Amiens sa ni rešen, vendar Hindenburga tudi še ni v Parizu in tukii ne pride razven kot uljetnik. Dan
i. aprila .se je pa skazal kot vreden dan vseh norcev.
Nekaj jasnih faktov.
Povdarjali smo že večkrat, tdia rabijo isamo imenovani vo-dJfelji MSk>ven^kega Republičanskega Združenja" prav radi naslov za člane in voditelje Slovenske Narodne Zveze — mo-narhisti. To se pravi, da vsakdo, ki je že prejd vojno, ddkar se nahaja v Ameriki, in še posebno* za časa vojne, deloval proti cesarjem in (kraljem, j*ei od '"Slovenskega Republičanslkega Združenja", ki se je pojavilo šele prod1 9. meseci, imenovan, — monarhist. Dočim so člani Slovemske Naroidme Zveze iže od nekdaj nastopali proti tiranski vladi katerekoli vrste, najsi>bo v kraljevimi, cesarstvu ali republiki, ipa se jei vodlstvo '1$lovenske-ga Republičanskega Združenja" šele v (Gospodovem letu1 1917 opomnilo, da jq potrebno nekaj tacega, kar se imenuijje — svetovna demoikracija. In da pride predrznost do vrhunca, si (dovoljujejo voditelji tega, gori imenovanega Zdhiženja, nazivati ;.aved/ne, delujoče, ipo isvol>odi hrq)eneče Slovence — unonar-1'iste. 'Deniiagogstvo je prav lahko, o republiki se silno lahko piše, (deluje se i talk' nič m'e|,' fker par plesnih zabav i ni robatih psovk v časopisju ne moremo smatrati za "delovsunje"). Najlažje delo imajo v Ameriki danes tisti umcidniki .in (dopisniki, ki kričijo po republiki, ker besede in črnilo so še vedno poceni, a žrtve eO strašne, in teh se bojij°. Nekaj povsem druzega je pa delovati za narodno svoibodo, demokracijo. Pisati o socijaliz-mu in pridgati repuMikanizem, 'vse to je lepo in se krasno sliši, in Rusi v Rusiji so tega tolUco skusili^ dla ima Nemec dianeS' eno tretino evropske Rusije, da ima Nemec v Ruslji danes vso svobodo, a oni Rusi, ki so kričali po republiki,, so laiČnL 6o brez vlade ter se koljejo mcd seboj v strahovitem brtatomorneni boju. Trotzky je dejal: "Razpustimo armado, Rusi net se bodejo »borili proti kapitalistom!" — Panes pa isti Trotzky za Boga svetega prosi vise Ruse, da pridejo pod zastavo in uda>-r»jo na Nemcei! Prepozno je. Preveč so kričali o republiki, prei več o^'o vajmi kapitalistov", zato pa m°ra danes Amerika vse^ to popraviti in amerUki sinovi marajo pr^ivati kri na bojišču, bili ruski radikalni socijaJisti toJ'iko strahopetni, idia so* prepustili vse svoje bogate pokrajine, a sami so znali umetnišlko vihteti meč nad lastnim bratom »pod! vod-žida Lenina.
svobodni sinovi l>odejo morali prinesti Rusom pravo svobodo, kar je Rusi sami niso znali pridobiti, ker so preveč kričali po "repuibliki" a v isi^m času prodajali kajzerju svoje dežele za njegove mark®, krone in ž^zla!
Amerika se mora pokoriti za ruislke (grehe! Isto stvar imamo med nami Slovemci, prav tu v Ameriki. Imamo Mjševike in imamo demdkrate. Večkrat se nam z)di, da naši ameriški .boljseviki nalašč ipovzrooujejo prepir aired narodom, da bi oni od prepira želi temvečje iprofite. Ti tboljše^ viki v Am-er&iiso nazvali vsakega Slovenca, ki pripa'da Slovenski Narodni Zvezi kot — monarhista. Glasila Slovenskega Republican sJkega Združenja neprestano 'kujejo podkve za "men narhiste."
Monarhist j*er izraz namenjen, da označi člane Slovenske Narodne Zveze ža privržence kraljev, tiranije, avtokracije in— agitatorje pr©ti socijaliz*nu. IDemagogstvo je prav lahko, to smo ^ parkrat omenili. Avstrija imenuje narodne borilce Čehov in Slovencev za svoibodo — vdeizdajnike, slovenski bo-ljieviki v Ameriki imenujejo nar°dne borilce v Ameriki za svobodo naroda — monarhiste. Zmačilno, skrajno značilno je, da iba, Iki je iznašla izraz — »monarhist, je cesarsko kraljevi lik avstrijska cesarske kraljeve armade v rezervi, ta ni ameriški' državljan, ampak zna psovati ameriške dn-
vlada ne ime-?
Repmbličanskega erika nahajala v Poglejmo malo v Zdiruženje vr imieseci uradnik ča-I ker je prkli~ suznjost kot
zbirali »ocijalisti kajzerja, da dali ruske socijaliste.
Skratjno sumJjivo vpraianjje j*e, da nuje članov Slovenske Narod0« Zveze
Nasprotno, imnogo voditeljev Sloven Združenja je bilo še pred 45. m>es»eci, ko se vojni, s krvjo in dJušo avstrijskih pristiaše1 Calumet, kjer je sklical sihod za Repub hovni vodja Avstrijcev, fled bil še pred s opisa, katrega je ameriška vlada morala gal svobodnlm ameriškim Slovencem a nebeški paradiž.
Dejstvo je, "da so člani in organizacija Slovensfloe Naroldine Zveze priznani od ameriške vlade, dejstvo je, da je d«lo Jugo-slovanskegaOdb°ra popolnoma znano in ddprto ameriški vladi do najmanjše točke — dejjstvo je, da je Krfska deklaracljai uradno zabilježena pri vseh vladlah zaveznikov, tudi v Ameriki, niejstvo je, dia so vsi viečji ameriški časopisi prinesli tefest Krf^ ske deklaracije in zaznamovali slednjo, potem ko so jo ddbrol preštudirali — akt v p°p°lnem soglasju z ameriško kOnštitu^ cljo.
Zaikaj tolilko psovk torejj na Ljudi, ki se trudijo svojim ljudem ipiriddbiti svobodo? Ali ste že kdaj slišali kakega odgovor-j nega člana Slovenske Narodne Zveze, da bi agitiral za sifoskeA ya kralja ali za jugoslovianslko kraljtivino? Ne. nasprotno ne i prestano se je povdarjalo, da bo narO^ o^iogii bodočo obliko Jugoslavije. Ne sicer tako kaokr hočejo boljše v iki, ampak narodno zavedni Slovenci, ki ljubijo svobodo, zajedno z brati Srbi in Hrvati.
Moliš?viki v Rusiji so zahtevali republiko, toda danes imajo v Ruisji Irrutejšo, bolj« tiransko vlado kot je <bila pod carji. Zmerni elementi Rusije zahtevajo, da naroidi odloči kakšno vlado nai dobi, in narold je volil svoii poslance. Ko so se ti ^bra-li, so jih boliseviki s topovi pognal1 dr,:n°v in rekli, na v Rusi. ji ne sme nihče drugi vladatl kot dva Žida — Nikolaj Lenine in Leb^r Bronstein, alias Leon TrOtzky.
Ker se z resnico ne more !Rtepuibličan«ko Združenje ztdr-i ž ait» na površjui, se mora z lažjo. V "Pros ve ti" Iki je danes glav-j 110 pristanišče in zbirališče sloviemskih modiemih psovk, smol brali pred kratkim neopravičene, hunslke napade ma člane Slovenske Narotllne Zveze.Vse to v im«nu iRepubličanskega Zdru-čenija, vse v imenu krivice. Trdilo je, da so Slovenci v Sheboygan, Wis. klicali sodnijo na pomoč, dlejjbi prepileičili av-j strij^kemu podaniku Eitibinu Kristanu govoriti. "Prosvta1', ;c tozadevno prinesla šest kolon dolg idiopis strahovito grdih psovk. Evo, da čujemo iz ust državne oblasti, kaj je resnica mi tem!
Mr. Anton Starich iz'Shdboygana nam sporoča: Ker nrei je nekaj slo\'enslkiih časopisov napadlo z lažnikoim, ne da bi pri-, šli na 'd»an z dokazi, Iker so ime surovo napadati, ihtočem dokaza-) ti: Kdo je lažnik? V zapisniku glav. odborajiSJov. Rietp. Zdniž-» enja, kjer Mr. E. Krisitam .poroča o svc^emi shadiu v Shboyga-, tiu, Wis. je med drugim tudfi bledeče:
^'Nasprotniki so si mnogo prizadevali, da <bi shod prepnev c ili, kar se jim pa ni posrečilo. Šli so celo ik di»trilktn«e!mu at-tornytju in ga prosili naj «^hod prepove. Mož- pa jim je pojasnil, da v svolxxtni Amierilki nikakor ne gre uporafbljati talktiko žan-) larslke Avstrije. (Prioibčeno v Glas Naroda, 26. marca, 1918.)
Da je to podila laž, prinašamo tukaj uradno rzjaVo district attornjya za iSheboygam, ki siei glasi: "To whom it may concern:—
At the request of Anton Starich °f Sheboygan^, Wis. I1 wish to state th&t he nor anyone else has ever requested me to' interfere with or st°p a certain meeting wich was held on the third day of March, 1918I, at the city of Sheboygan, at wich meeting Mr. Etbin Kristan was the principal speaker.
CHARLES VOIGT, . - .	DISTRICT ATTORNEY.
Kdor zna angleško in ikdar je bral poroqilo v jglaisilih Rep. Združenja o shodu v Sheboygan, ta ve kakšnih gorostasmih laiij se poslimitjejo vodidelji boljšev^kov v svoje namene. Državna oblast javno zanika p°ročilo dopisnikov Rep. Združenja. Lepo priznanje za nje!
In Mr. Starich konečno pristavlja: Na laž Mr. Etbin Kristana se ne Ibd oziral; (kajti o»n ni ameriški državljan), ali keir je prišla cela stvar v zapisnik Rep. Zdiružienja, je 'dobro da ljudje vit do, k°llko je vrjeti tem zapisnikom, katere °bs<>jajo dr zavne oblasti, kako ti nepoklicani vodHelji IJuditvo za n°3 vo.
Krivične 'boli resnica, posebno pa one,
KI POD KRBNKO4. REPUBLIKANIZMA DELUJEJO ZA — ANARHIZEM! .
Jako neraida in jaiko teško piš'em0 o enaki'h stvart-ifi, ker v resnih časih se ipotnebujejo vse naš-ei sile za zjecltimj-enje in vladi za pomoč. Toda na Slovensko Narodno Zvezo m na in}ene člane jei bilo zaidnje čase od gotovega (časopisja nekopičenega toliko nesramnega tžaljenja, da smo bili prisiljni povedati, kje je resnica. Kogar ta resnica v oči Ibode, bo seiveda zameril in na-J •dalje napadal. Naj mu /koristi!
Stockholm' ševike, pa dovoljujejo, da prihaja v Rusijo nemško (časopisje, ki širi nemško propagando neovirano.
SIBIRIJA OPORIŠČE
PRAVIH RUSOV iSrfoirija bo najbrž ustavila nadaljno prodiranje Nemcev. 0 Sibiriji imajo Amerikanci navadno napačne pojme. Sibirija ni samo dežela ogromnilh step, mraza in ledu, pregnancev in mizerije, ampak Sibiri-ta je ogromna, bogata dežela na rudlninah in poljedelstvu
V	mnogih orizih ise lahko primerja z Zjedanjenfim [državami.
V Sibiriji se nahaja pravi svet ruskega naroda — utrjeni pijonirji,, ki se ne ustrašijo težav, pošteni sinovi in poštene hčere nusfkih pregnancev, ki so si naredili v Sibiriji svojo eksistenco. Rus iz Sibirije je veliko bolj inteligenten, veliko bolj duševno in telesno izobražen kot njegov brat * v originalni Rusiji. In iSibirija je prava dežela za soujalistično demokracijo. Sibirija je pripravljena za žrtve, da se Ru-a 'm obodi ne »is k c ga jarma. Iz Sibirije bodenuj slišali še o velikih dogodkih.
Dva dtai pozneje, ko srm se vozil skozi Irkutsk, ki je glavno mesto Sibirije, je bila raz-idiejaina železniška postaja v Irkutsku. Nastal je boj med rudefčo in ;belo gardo. Boljše-v-Jki še vedno kontrolirajo Ir-kutsflo, toda t0 ne pomeni, da kontrolirajo tudi celo Sibirijo.
V	iSi'biriji stanuje deset miljo-nov pravih, zavednih Rusov. In kadar prid eAmerikia na pomoč Rusiji bo diobila v teh Šibirlčanihi ddkriit, pošten, go-stoljulben sprejem.
I v manjšini, in He tiranstvo je
ona moc,
(ki jih drži. Obljub so ruskemu narodu uisrtavo* dajno skušJ&ino, in ko ije narod zvolil svoje može,-jih boljše v iki niso pustili zboroval.
Petrograd je trdnjava Jbolj-ševiidov. Toda ko so se volitve vršile lansiko leto meseca novembra v Petrojgradu, so dobili boljše vika le 400.000 glasov, 211.000 jihi je bilo (»dldanih za ustavne demokrate, 1:16.000 za ^socijalne revoluoijonarj^, dočim se je ostalih miljon gla
BOLJšEVIKI SOVRAŽIJO AMERIKO, RUSI JO LJUBIJO.
Voditelji boljševikov sovražijo Ameriko iz dna duše. V tem so (popolnoma podobni Nemci. Nemec in boljše vik, oba enako sovražita Ameriko. Amerika je simbol svobode, Nemec in (boljševik sta simbola tiranije in despotizma.
TnotzSky je javno izrazil •svoje sovraštvo do Amerike, ko se je izjavil, da je Amerika največja opora kapitalizma. Toda vsakteri Amerikanec, tka bi se mogciče radi teh besed vznemirjal, se lahko potolaži m sicer: Boljševiki lažejo samim selbi ravno tako kakor so se d!oseid'aj zlagali ipri vseh obljubah, katere so idali ruiskemu marodiii.	,
Dočim pomeni "boljšeiviki" stranko veičine, pa so ibolj-še-viki že pri svojem lastnem
sov razdelilo na strank.
16 različnih
In kaj boljševiki razumejo pod volivno svoibodo? če v svcoji trdnjavi, niso dobili večine, so toliko slabše naleteli na kmetih. Kljub silnemu tiranstivu, kjer so strahovali vafivce, kljub temu, da so boljševiki priznali votjakom Idiva glasova, enega kot vojaiku, dnugegia fleot civilistu, Icljub temu so boljševiki (pri volitvah sijajno pogoreli.
.1. decemibra je bilo dlolo-£eno, da se zbere ustavna skiupščina. Izmed 600 poslan-
cev izvoljenih je pum
kot 50 boljsevikotv. Bc jim niso pustili' zbor« Upanje zmernih, da se ust novi redna vlada, je prt
Ruskim masam je Am< že dolgo znana ikot kjer Idobijo zatirani zavetje. ''Ja Amerikanec", to je geslo v Rusiji za vsakogar, ki se hote svobodno gibati. Te be-sedle vam preskrbijo povsod prostor.. Ruiski narod jafco srpoštuje Ameriko.
(Govoril sem z različnimi Rusi vseh isttanov, razven s kapitalisti, lastniki zemljišč in plemenitalši. če vprašate Rusa kaj se je zgodilo s slednjimi, vam odgovorijo, da so "zginili". Toda ikiam so šli? Nihče ne ve. iMbgolče so ise- pomešali med1 siromake, mogoče skrivajo svoje bogastvo in stojfcio zajedno z jdirugimi v vrsti, dobijo kos'kruiha. Kapitalisl plemenitaši in lastniki izem-^ Ijišlc, 'kolikor jihi ni pobegnilo iz dležele, se skrivajo po Rusiji.
Podpirajte slovensko trgovino in slovenska podjetja.
Bivši zdravstveni kommisar pravi Nuxated Iron
bi se moral rabiti v vsaki bolnišnici in bi moralo biti predpisano od vsakega zdravnika - pripisuje avojo lastno fizično delavnost v starosti 60 let osebni rabi Nuxated Iron.
KAJ PRAVI BIVftI ZDRAV.
STVENI KOMISAR KERRl
"Kot zdravstveni komisar mesta Chicago, so me v&Skrat nadlegovali, da priporočim to ali ono adravllo, mineralno vodo, itd. Toda nLkdar se nisem potegoval za to aH ono zdravilo, toda (pri Nuxated Iron se mora ipo mojem mnenju narediti izjema. Sam sem utival Nuxated Iron ter sem skusil njegovo »dravetveno moč, in v interesu občinstva Čutim, da je moja dolinost da ga tudi drugim priporočam. Nahajam se ie v pozni starosti, hi rad 'bi povedal, da sem prepričan, da je moje telesno zdravje v veliki meni pripisovati rabi Nuxated Iron. Ce bo moje priporočilo tega zdravila napotilo brezkrvne, nervozne, oslabele mo-j&ke in ženske, da jemljejo Nuxated Iron in dobijo od njega Isto dobre uspehe kot sem jih dobij jaz, tedaj se bom počutil sa-dovoljnega, ker sem naredil v izjemo v življenju In prlporočU adravllo. Is moje lastne sgu&nje z Nuxated Iron sem prer prlčan, da Je Nuxated iron tako dragoceno zdravilo, da bi se moralo rabiti v vsaki bolnWnlci in M moralo biti predpisano od vsakega zdravnika ▼ tej deželi.
Blv&l zdravstveni komisar mesta Chicago.
Opomba: — Nuxated Iron, (katerega je rabil blvlfid zdravstveni komisar Kerr s tako čudovlUm uspehom, nI skrivno zdravilo, am-tpaJt Je poznano vsem lekarnarjem v deželi. To zdravilo se prav lahko asimilira, nikdar ne škoduje zobem, Jih ne naredi črnih niti ne vznemLr želodoa. Izdelovalci jamčijo uspešno In popolno zdravljenje vsaikemu kupcu ali mu pa vrnejo denar. Naprodaj Je pri
Socijalist o boljševikih.
BOLJŠEVIKI IN SOCIJALISTI.
Boljšeiviki sami sdbe naziv-ljejo socijaliste, toda boljševiki so izKltali socijalizeni in Rusijo pri višakem 'koraku. Isti dan, ko sta Lenine in Trotzky v ječo V. L. Burceva, odiličnega socialističnega pisatelja, ker je »slednji kritiziral Lenina radi njegovih nepatrijotifinih dejanj, istega kline sa Lenine in Trotziky osvobodila iz ječe minago zloieincev in priznanih ogleduhov. Lenine in Trotzky sta izdala ^povelje, da se morajo iz ječe izpustiti višji »bivši carski uradniki, (katere je Kerenslki pometal v jdče radi veleizidlaje. Namesto njih je Lenine dal zapreti prvega socialističnega župana v Pftro-vratdu in vse mestne socialistične svetovalce.
Kar je najbolj značilno o boljševikih je dejstvo, da so oprostili iz jdče! Muravijeva. ki je bil načelnik carjeve policije in Ida so ga imenovali nalčelnika petrogradsike ipolici-
je.
Odkar je nastala v Rusiji revolucija, je. Ma odpravljena smrtna kazem, toda namesto smrtne kazni je prišlo navadno linčanje. \Lin)&anje se je posebno razvilo* odikar so "boljševiki na ^crmiluL vIn nemšiki špijoni, »katerih ikar mrgoli v Peltrobradu in dtrugih pomem-blnilhl mestih, vselej gledajo na ta, "Je^ se linfca prava oseba."
-Če Trotzky in (Lenine nista ikajzerjeva agenta, pa je vsaj dokazanor da sta obldana od tisooev memšikih vohunov. Ko iso boljševik preiskovali Zimsko palalčo, nelkdanji sedež carja in Kerenskija, so bili spremiljaini od nemjkih ča>stni-kov v nembki uniformi, ki so odnesli mnogo umetnin in minogo sikrivne (korešpoden-ce. V najbolj »(divjih dnevih boljšeiviških oi^ij, se- niti las ni skrivil
Boljševiki
In dočim Rusiji za razven oni
mu Nemcu, nad njimi, (boljše v iki v Ičasopisje, ira Jbolj-
imenu lažejo. Oni se nahajajo vBeh dobrih lekarnarjih.
BtvpH zdravstveni ko-
\
m I Mr Kerr jo po*v«tll leta svojega življenja Javno zdravje v njegovem In v drugih meatlh. On Je upeljal antl—toxin za dlfterljo 'v chlcaikem zdravstvenem oddelku« On je sčlatll mleko za odjemalce 4n • tem tisočerim otrokom prihranil življenje. On je upeljal postavo protl pljuvanju, katero so upeljall skoro po v«eh mestih deftsl«, In se Je tako zanimal tu dl za kanale In odpelja-vanje nesnaga ix hli. On js popolnoam prepričan, da obiirna rab Nuxated Iron bi mnogo zmanjia* la skrb? In težave zdrav. stven!h komisarjev, ki >0 na delu, da čujejo nad IjudKklm zdravjem.

W F. SCVFRA CO. (.THAR RATIOS, IOWA
naroda. Uvedel je absolutizem nay hujse oblike. Ne samo izraz ifcvojih smisli, dejanj in be sed, temveč tže same tvoje misli in naziranje* je zapadlo, ako ni isoglaialo z njegovim, najstrožji kazni. To je najnavad-nejši in najiboljši niacin vlada' nja, floi se v ničemur ne razlikuje od vladanja kakega kitajskega mandarina ali Ihotentot-skega potentata.
Predvsem je bilo treba za-idiušiti vsak glas narodov. Nad našimi listi je zavladala cen' »ura, ki jim je zalbranjevala, kaj ne smejo pisati, in diktirala, kaj morajo pisati in kako morajo pisati, pod zagrozitvi-jo kazni. V svojem kretenstvu je šla celo tako daleč, da je predpisovala listom, s kakimi črkami morajo tiskati, kaj se m°ra tiskati z debelimi črkami, kaj z drobnimi, kaj mora stati na uvodnem mestu in kaj na drugi ali tretji strani. S cenzuro se je falzificiralo javno mnenje. Zakaj? Cenzura menda ni mogla preprečiti, da bi bile stvari drugačne, kakor so v resnici. Nobena cenzura ni bila v stanu napolniti praznih krožnikov na mizah, ni mogla preprečiti glajdu in pomanjkanja, ni nas mogla prepričati, da ni nesposobnost vojskovodji povzročila znanega umikanja avstro-ogrske vojske iz Stihije v decembru lea 1914. 'Al inozemstvo, za ka" tero je cenzura v. resnici delala? Ono je bil0 in je o naši situaciji Ibojje informirano, kakor vsi avstrijski diplomati in vojni atašeji. O tem se more prepričati vsakdo, samo ako čita inozemske liste. Naravno, da je to zelo škodovalo ugledu države, to so konečno uvi-dleli tudi avstrijski državniki, pa so, seveda pod pritiskom poslancev — po dolgih treh letih — sklicali parlament.Ta' ka cenzuira je učinila,, da je postalo prebivalstvo silno ne-zaivpno. Noben uraclni komunike bi ga ne mogel v«Č prepričati, da je resnica to, kar se mu javlja.
Tedaj je zapel paragraf 14. V vsakem oztru se je -grešilo
pojaviti. Oni, ki so to storili, s0 diskreditirali idržavo na zunaj — nekaj mora Ibiti gnjile-ga v tej državi, volja naroda ni istovetna z voljo državnikov, tako se je po pravici to tolmačilo — a mi smo mogli s toliko bolj mirno zavestjo reči: Vi nosit« vso Odgovornost, odg°vOrnost za vojno, katere nismo hoteli, kakor tudi za vse njene strašne poele" dice.
Hvaležno tbi bilo že danes govoriti o vzrokih te svetovne vojne. Za nas lbi bilo to toliko zanimivejše, ker seravn0 enemu delu jugoslovanskega na-r°da hoče pripisovati vzrok in povod vojne. Toda ta posel moremo mirno prepustiti zgodovini, ki bo s svojim jeklenim peresom zapisala te vzro" ke v knjigo vekov — brezobzirno, »brez pristranosti in brez falsifikatov. (»Dr. Ravnihar je že v svojem govoru dne 19. XII.1917 dokazoval v svojem govoru v dunajskem parlamentu, da so povzročili vojno cesar iVljem in Tisza^Stou-ergkh-Berhtold, Snbija pa da je 'brez vsake krivde.)
Trije grofje so tedaj vodili usoldo te države in njenih narodov. Enega, kateri je na oni strani Litve, ne moremo doseči. Grofa Tiszo moramo prištevati meidl najintelegentnejše državnike. Vsled tega je kot maižamsiki imperialist najbolj nepomirljivega pravca nam, to je Slovanom, najbolj nevaren. Vsa politika te" monarhije se koncentrira okoli vprašanja: proti ali s »Slovani V tem plamenu^ se je vnela vojna. Drugi izmed teh (grofov, Berhtoldf, je odstopil po izlbruhu vojne več ali manj prostovoljno. Za' kaj, to ni 'bilo javnosti raztdl-mačeno. Tretji, grof Stuergkh ki je bil odgovoren parlamentu in za katerega je bila pripravljena zatožna klop, je bil pozvan pred drugega soldnika.
Vsa državniška modrost grofa Stuergkha je dbstojala v tem, idia natovori narodom voljo dveh ali treh oseb, oziroma, dia pokaže zunanjemu svetu, da je ta volja izraz volje
Z ZBOROVANJA NAPREDNE STRANJE.
(iSjlovenski Narod, 14.I.) — "Včeraj se je vršil v Mestnem Domu v Ljubljani politični I <shod, katerega je sklical dr. I Ravnihar; Udeležili so se shoda volivci vseh'razredbv ljubljanskega prebivalstva, ki so z velikim zanimanjem poslušali v govornike ip izrazili z mani* festacijami svoje popolno, so-glašanje s politiko svojega dr-iavnega poslanca dr. JRavni-Iharja in izvrševalnega odbora nafpredne (liberalne) istranke. Shod/ je bil za sedanje razmere sijajno obiskan, udeležilo se ga je zlasti veliko število 'žen.
Dr. Ravnihar je začetkom zborovanja predlagal predsed* nikom zbora ljubljanskega podžupana dr. Trillerja, katerega izvolitev je navzoče ob-% /činstvo odobrilo z velikim o-
/ddbravanjem. (Dir. Triller je nagovoril zlborovalce s sledečimi besedami:
Somišljeniki! V imenu na' ^ rodno-napredne stranke Vas naj iskrene j še pozdravljam po dolgih štirih letih.
Nastopil je bil usodlepolni 25. julij 1914 in tega dne je padla težka megla na slovensko zemljo. Cvet našega naroda je moral pod cesarske zastave,^in kmalu ste pile Sava in Drava v potokih našo kri, po širokih galiških ravninah in v temnih Karpatih pa so se \rstile krsta za krsto v nepre* gledniN vrstah in prerani grobovi slovenskih mlade ničev. / Na njih domovino pa je paidla j tedaj težka megla obustavlja-nja vseh državnih pravic in svinčena teža političnega preganjanja. . Naši narodni sovražniki so se izkazali za de* nuncijante najnižje vrste.
Ko je stopila Italija v vojno, so se razmere še bolj poostrile in poslabšale. Na tisoče slovenskih družin je moralo zapustiti dom in imetje ter bežati v notranjost diežele. Država pa je vrgla te najnesreč-■ nejše med nesrečnimi večino* J ma v tuje kraje, v ta»bore, ne-k zaiostno opremljene, kjer se F ni skrbelo, kakor bi bilo treba,
EP	♦
kjer so roditelji trpeli neizmerno bedo, otroci pa umirali,, kakor umira nežno cvetje pod strupeno slano. V istem času pa je bilo prelite na Krasi; m na Soči največ te pregrešne slovenske krvi.
Kot v zahvalo nam je dobra •državna vlast preko noči osnovala celo vrsto velikih šol pravega avstrijskega patrijoti-zma — vojne sode, internate in konfinafce!
Ali po teh temnih, brezkončnih časih je prišel rešilni Jdan 3d. maja 1917. Kot zmagoslavno solnce je prodrlo skozi temno politično meglo glasna, hrabra in svobodna Ibeseda jugoslovanskega naroda, izgovorjena v diunajskem parlamentu, katerega otvoritev je / izsilila volja naroda. Zgodovi-J no in pomen te Ibes^de nam bo * razložil danes naš poslanec. Predno mu dam besedo, se spomnimo grobov naših ljudij in vseh onih, ki s0 trpeli kot gospdtl Franjo (namigavanje na roman Gospodin Franjo od kapitana >M|aslja, ki je 'bil zaradi njega preganjan in tudi umrl vsledl trpljenja), aH for še danes trpe radi našega imena. •Naša skrb mora biti, da ne bo zastonj prelita dragocena slovenska kri in jugoslovansko mučeništvo: Naj se ^goidi po pneroških ibesedah pesnika:
Mi gremo naprej1, mi strelci. In plamen gre pred nami skoz noč kot Bog pred Izraelci 1 Ta plamen je naša sveta ju-' goslovanska ideja. (Burno o-ddbravanje.)
Kot iglavni govomJk je nastopil ljubljanski poslanec dr. Vladimir Ravnihar, ki je bil (burno pozdravljen in diržal sledeč govor:
Cela tri leta so mojala biti naiša usta nema. Zaprta so bila vrata parlamenta na Franco-• vem iRrngu, zaprta poslancem, I zaprta narodom, katere zisto* | pa jo. Zakaj so to storili? Na}-f bitž so imeli vzrok, da se nas boje? Bali so se resnice? 'Za-| sedli so vsi parlamenti sveta, i 1:turški parlament ravno tako,
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK.
6127 St. Clair Ave.
Nad Grdinovo trgovino,
Uradne ure 8:30 ajutraj de 8. zvečer
3- I SOS	Cmtral MSI R
1 KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
URADNE URKi Od ». i jutra j Srn 4. inpoldn«, md 7.4o S. mrmimr. ' Ob n«4«ijah od 10 3* 12
308 Pirmtntnt BM«. 74« E««lkl Arm. PMr Cut Itk St.
Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vsebovati viaka tonika' taks stvari, ki bi vsa naft telesni sestav utrjevala in bi bolnika v obče pomatfals. Vsled tega priporočamo vtem bolnim in slabotnim osebam, da naj rabijo
everas
' Balsam of Lile
......................................»i
(Severov 2ivljen«ki balsam). Ta 1 balzam Je oeobito priporočljiv pri < zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in 1 bolestih na jetrih. Poskusite to ( toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jamais to ' toniko itare in slabotne osebe, i Natančna navodila so označena na vsaksm zavitku. Cena 66c. 1 Dobi se v vssh lekarnah. <
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali se bodete, da je boljši kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil
proti besedilu in smislu tega zakona. Oči vidno se je gazil državni osnovni zakon, in delali so se ne samo časni, tem' več velo večni dolgovi. Direktno falzificirati pa se pravi, ako se hoče sklicati parlament, potem pa delati zakone s pomočjo paragrafa 14. Tu je pokazal absolutizem ves svoj cinizem. (130 vrst zabranjenih.)
Konec prihodnjič.
National Drug Store t Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
Obrnite m^!
P«MM« SSc, kmt T«m r^(J*n*a«jn*-▼•jli b>jlmo jdii UMvLm m kn«ni, ■>». lovi I« »Himni rimi* l«»lh Mi)«t in tUr. U talij* taken P•!<•<>• In tain*.
KING CLEVELAND CO
1924 EUCLID AVE.
RsIIsMa Clut) ••pt. 14. Bos 455 L«* An««!««. C«l.
IZURJENI ČEŠKI
Brivnica in pool-ro°m naprodaj. Prddta se . jako poceni. Najboljša prilika za Slovenca ali Hrvata. 6629 St. Clair ave.
J	Vpraiajt« sa
S Cur. Cnlral 2410 R Mf Q^ LeWl« B*" Pr°*fCCt 3020 \ }iMiiiiim»iiMmiilKtlllIinilI«IIIII«IHH»
B. F. PRIHOD
se priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih In mašnih. Lično delo, nizke cene. if if if
Po celem svetu poznano in za čudovito spoznano sredstvo zdravljenja revmatizma
Odzdra-Vile se rcVmatixma trt stopite na no%>o pot szdraiJja, in £i*>ljenja.
Naročila sprejema
CLEV. AMERI1
6119 ST. CLAIR AVE.
AKO JE REVMATIZEM naredil vaie življenje neznosno; AKO JE REVMATIZEM vam zagrenil življenje;
AKO JE REVMATIZEM vzrok, da ne jeste, spite, hodite, delate v tovarni, rudo-
ikopu ali 'kjerkoli idtrugje, mko imate vedno aii samo od ča&a ido -časa ibodenje in trganje ter bolečine v prsih, v bedrah, v ramah, plečah, zgiibih, v bokih rOkah, ali nogah, pomeni to
da se začne razvijati v vašem organlzmu revmatizem in z^čne svoje uničečvalno delo
Otelkline na nogah in rokah, sjcrivljenje nog in prstov vam zagotavlja, da se
revmatizem razvija, da uniči vaše zdravje.
KOMOR JE ZDRAVJE DRAGO NAJ SE RESI.
Potom uiživanja najnovejšega sredstva in zdravila poznanega po vseh krajih1 cele zemlje Ipod imejiom "TRAUZER" ,katero je izlečilo že milijone ljudi.
KAJ JE TO TRAUZER?
TRAUZER je čudovito, v starem kraju znajMieno zdravilo, fki je narejeno po receptu Dr. Trautzerja v Angliji, znanem špecijalistu oeleiga svetli, ki leči revmatične bolečine, in je sefclaj prvilkrat v Ameriika in Canadi za prodajanje prepuščeno zdravilo Dr, Trauzerjevo. zdravilo bi morali uživati vsi, ki bolehajo za revmatizmom, moški in žendke, mlado in staro, kajti zakaj bi dalje trpeli, če imate priliko biti popolnoma zdravi?
Zakaj odlašati in uničevati svoje zdravje, če nas je medicina obdarila z novim preskušenim zdravilom, katero garantira vsakomur uspeih.
Ako ste j(4mui druga zdravila in vas niso ozldtravila, ne obupajte, ampak takoj naročite Trauzer. TRAUZER vas Ozjdravi, mi smo gotovi v tem, ker garantiramo, da vsakemu vrnemo denar, kogar Trauzer ni ozdravil,.
Aiko prvo zdravilo takoj tin pomaga, tedaj vam bodemo dalje pošiljali druge doze tega zdravila in na naše stroške, tako dolgo dokfler vaše trplenje ne izgine.
Tramzar bi moral biti geslo v vsaJki družini kot garantirano sredstvo za navac!1-ni pa tuklii kronični ali zastareli revmatizem.
TRAUZER ozdravi: podagro, bolečine v zgibih, bolečine srca, Ibolečine kostij, trganje v mišicah in zgibih. Ni nobenega zgilba aH mišice v človeškem organizmu, katerih se ne bi mogel lotiti revmatizetm.
Pri vsaiki spremembi vremena se lahko čuti delovanje revmatizma, trplenje se poveča, deli telesa, kateri so revmatični otečejo, apetit se poslaJbša, nastopi zatrj'emje stola in bolečine v 'želodcu.
TRAUZER je edino zdravilo, ki je v stanu vas ozdraviti od tega trplenja, in v zelo kratkim času se bodete počutili ikakor nOvo rojeni
TRAUZER odpravlja 'bolečine grla, prs, in bofoov, privede kJo reda celi sistem prehrane in ves živčni sistem.
TRAUZER prihrani vsakemu visoke in nepotrebne račune zidtravnikov, lekar/ narjev in vatn> prihrani izkoriščanje pred tako»zvanimi "mazači", 'ki samo čakjo/tia vaš teško zasluženi cent.
TRAUZER je prijatelj rudarjev od A laske do Mehike in jih obrani pred vsakovrstnim trplenjem in boleznimi, katere si naJloopljejo v rudnikih.
TRAUZER vas ozdravi bolečin, katere ste dobili, kadar ste spali na vlažni zemlji in raditega dobili kroničen revmatizem.
TRAUZER je povrnil zidiravje milijonom ljudij, ki so trpeli na zigorej omenjenih bolečinah, zakaj torej vam ne ibi pomagal, za/kaj si ne 'bi olajšali svoje trplenje. Naročite old/ našega zastopnika takoj eno škatljioo in vi bodete zadovoljni. Cena za to zdravilo z natančnim navodilom, kako se mora rabiti je $5.30. Trauizier odpošiljamo po sprejemu svote, katero nam pošljete v rekomandiranem pismu, po pošti, po oeiku ali po Express money ordru, in sicer $5.20 na naslov: The C. J* Trauzer Co. 51 Coleman St Boston, Mass. Naročila za C. O. D. ne odpošiljamo.
Pri naročilu prosimo omeniti kako dolgo bolehate in v katerih mesecih posebno čutit« revmatizem
(Agentov ne potrebuj«imo.
Nižje podpisani naslov prosimo, da izrežete in ga nalepite na fcuverto, katero nam Ipošljetei, in v pismu Jtudli omenite v katerem časopisu ste brali to naiznanilo.
Ljudska igra v štirih dejanjih in patih spremembah. Katero uprizori
....... Joe ZullC
Helen Petellnkar ,.. Tony Dollnar Fanny Martin Jate Dragfloa Vrhovec ... Math Pin tor . Polonlca Sasso .. Felix Vidmar ... Henrik BfcUMS . Frank Matjažlč . Anton Dradfiak ... Mike Podboj ... Pavel Drganc
....... Joe Skill
____ Andy Božič
Frank JurefilC .... Andy Lolnlr .. John Potočnik Frank Erjavec .... J. L. Nagllč ,.. Joe Kompare ... Alojz Kranje ... Tony Dolgan
Slov. Dram dr. "Nas Dom1
THE C. J. TRAUZER COMPANY,
51 COLOMAN ST., BOSTON, MASS.
Roman
Spisal: JVL1VS ZEYER
Poslovenil STANKO SVETINA
(V
P' ir ave.
Kracker, (40)
@I®I®I®I©I®
Ni dokončal, ker se je bal, da ga ne <bi ginjenost premagala, česar ni hotel, ida t>i se zgodilo pred tujo pričo. Iztrgal se je iz objema zvestega Ilije in je sledil častniku.
Pred hišo so stale zaprte sani, obdane z jezdeci.
Nekaj poznih potnikov se je plalho ozrlo, toda Iko so 'videli oborožence, so oprezno in Iboječe pospešili korake. An" drej je sedtel in se je zavil v plašč; častnik se je umestil <v drugi kot in je zagrnil zaveso. Oglasilo se je zvonkljanjc zvončkov, topot (konjskih tko-'jeno sobico "poleg stopnjic in pit in pokanje bičev. Odšli so so dvakrat zaklenili za njim. ,.v noč in temo, in tišina se je Andrej je mirno -hodil po sobi, zopet zgostila za njimi v mol- da bi zopet oživil svoje pre-
neham zapeljale.
"Na crlju ismo," je rekel častnik in je odprl okence.
Andrej je videl seictaj, da se nahaja za visokim, skrfbno po-beljenim zidovjem pred odipr-tim prehodom, dočim je v globoki večerni sienci razločil vi* soke, Ibele stebre in 'široke stopnice z okrašeno, masivno balustrado. Zdelo se mu jc.da se nahaja prej pred odprtim vestibulom kalke palače, ikot pred vhodom ječe. Ni imel lioligo časa ozirati se; peljali so ga v majih no, diobro izakur-
^čeči ulici
Leteli so skozi noč in temo.
[am?" je vprašal Andrei} sa- no je bilo od znotraj zastrto
mrle ude in pripravil kri v nov tek V sobi je bila tema in ok-
c t}
mega sobe, toda častniku ni ponovil vprašanja, ker je ve-
dtel, da (bi ostalo Ibrez odgovo" fCik. "Samo da je ona rešena!" »i je mislil in je zatišnil oči.
vin.
lAndreja utrujenega od tolikih utisov je kmalu premagal nemiren spanec, kd je še poleg tega precej dolgo trajal,' zakaj ko se je iz polovične ome-dlevice, polne mrzličnih in zmešanih sanj, slednjič vzbudil, je že lila dnevna svetldba v notranjost pokritih sani, do* čim je v nasprotnem ikotu zgrbljeno sedel spremljevalec, častnik, ki je na pogled mirno dremal.
' Andrej ni čutil v tem tre notek niti žalosti niti sikrbi, da niti rajdiovednosti za svojo bo-? dočo usodo, vse se mu je adielo zdaj nepomenljivo v te i apatiji, ki ga je težila r svinčen plašč. Ako bi •bil ;kd0 vprašal, česa želi \ hipu, bi odgovoril zad're ge, da ničesar — razun dobrote |pravega spanca, razun ne ■ -kaj ur teme, vranje okrilje«« izakaj^ dnevna svetloba je , prodrla k njemu iskozi razpoke, svetloba, tako brezbarvna ini trezna, »brez sledu solnčnega čara, se mu je zdela vsiljiva in neprijetna, Ikakor gnjusna parodija te velike, (bli ičeče poezije solnca, v kateri se je njegova dtuša talfo rada kopala
so se it dolgo in pre-časa, kakor se je AiftlVe-zdek>. Le enkrat so se vstavili pri revni gostilnici v siro masni vasi. častniki je zlezel en za nekaj ča&a in je zaprl sdboj vratica; ko se je vr je odprl okence in Andrej imel slednjič srečo zagleda pusto, zasneiženo pokrajino, 'o je veselo obsevalo jasno ce s (čistega ndba. iS pol" i prsi je udihaval prosti, i zrak... inesli so mu malo jedi in vročega čaja. Stanka, ki je podala to dkrepčilo, ga ledala s sočutnim nasme-in Andrej ji je bil hvale-za to dobroto, jali so se naprej in oken-zopet zajprli; Andrej se tihoma (čudil, čemu je to, gotovo je ibilo, da v tej i ne srečajo žive duše. e je postala svetlost je prikradla skozi špranje v sani, še bolj bleda, še "bolj si-va: nebo se je najbrž pooblačilo in tesnoba, ki je nehote segla Andreju v srce, ga je prefjričala, da se je bli" ščeče oko dneva začelo svetu skrivati.
Na večer, ko se je že močno stemnilo, se je voz naenkrat vstavil. Andrej je ugibal o bližini kakega človeškega bivališča, in njegova slutnja se je ♦potrdila; zaslišal se je ropot n pri odpiranju in zapira-vrat znotraj kakega po-)ja in takoj nato se je raz* globok glas zvonca. Za* so težka vrata in nato v zarjavelih tečajžh. so se zopet zganile in
so
M
Pop<
ba, ki
edina svetloba je prihajala od ižarečega oglja v peči. Na hod* nikih in stopnicah se je slišal ropot korakov nekoliko oseb in slednjič odpiranje vrat in slabi glasovi oddaljnjočih se sani. Ko je vse potihnilo, so se olilprla vrat?i sobice.
Vstopil je človek, ne tako star, kakor upadel, prava podoba ječarja; njegovih kora kov ni bilo slišati in slabi svit luči, ki jo'je nesel, je melanholično igral na njegovem bolnem, obritem obrazu.
''Poročnik MjiroviČ vas čaka," je rekel mož z medlim glasom.
'In knto je poronik Mirovič?' >je vprašal Andrej.
"Osik ribnik te hiše, pravza prav poveljnik tega okraja," se je glasil odgovor.
Mož mu je (kazal pot. Sla sta po širokiih stopnicah, po dolgem, prostranem koridoru, kjer so njuni 'koraki vzbudili zaspan odmev, slaba luč sve-tiljke ni zadostovala, da bi popolnoma razsvetila te velike prostore, na pogled zelo žalostne in zelo stare. Vstavila sta se pred visokimi vrati, ki so bila nekoč s svetlo, belo barvo pobarvana in včasi pozlačena, toldia zlato hjilhovih težkih in neokusnih ornamentov je sko* ro popolnoma začrnelo in belina barve je 'že d&vno osivela in orumenela. Iz sobe so se o-glasiM glasovi kitare in polglasna pesem mehkega baritona. Sluga je odprl in Andrej je vstopil: bil je salon poroč* nika Miroviča.
Poročnik Mirovič je bil mIa<(J mož^zelo zanimivega obraza, temnih, melanbolčinih »n zelo nemirnih oči in kostanjevi lasje so mu divje padali po čelu.
ISeidel je ravno na divanu, ki je bil nekoč preoblečen z rdečim atlasom, ki pa je sedaj kazal le slabe sledove bivše lepo* te. kakor celi salon. da. cela hiša.
"Rodite pozdravljeni," je rekel Mirovič in je povabil Amdreja, naj sede. Gledala sta nekaj časa molče in hladno idling drugega, toda počasi se je začel 'poročnikov obraz jas-niti iz malomarnega izraza, ki ^a je vzel sik raj a nase, in ža-osten, toda simpatien nasmeh mu je zaigral okrog ust.
"Rakel sem vam, da vas pozdravljam, toda bolje bi bilo, co birekel, da vas obžalujem, igospod," je začel Mirovič;
''Ukazi, ki So mi prišli iz Petrograda," je rekel Mirovič in je zaničeval no' pogledal na pisma, raztresena po mizi, "ukazi caričini mi ne prepovedujejo, vas o tejn poučiti. Vedite torej, da se ta hiša ponaša z imenom "Leis tDelioes," z imenom, ki se mi res zdi krut posmeh. Car Peter je postavil to pošastno vilo, vsaj zdaj pošastno, ker ime spominja na mrtvaško glavo z nasmehom kurti^ane. Vendar "Les Deli-ces" šo ostali »(dolgo časa nenaseljen, dokler jih ni njegova žena zopet uredila z velikimi stroški. Od začetka pa počiva na temi mestu nekaka kletev komaj je bila hiša prenovljena je cesarica umrla, in njena hči naša sedanja milostljiva via darica" — Mirovič se je pri tem igremlko nasmehnil *— "je v svoji rosni mladosti stanovala tukaj dolgo časa kot prin cezinja, za vladanja cesarice Ane. Ne daleč odtod )e stala majhna čuhonska vas; nekega dne jei nastal^ tam kuga in skoro vse prebivalstvo je izumrlo; kar je ostalo se je raz-tepJo, klio se nikidiar več ne po-vrnei Veter je sčasoma podrl revne bajte in njih razvaline so izginile v močvirju ,na ika tereni so stale. Od onega časa kuge ni prestopila Elizabetina noga tega praga. "Les Deli ces" iso izpostavljene svoji ža lostni usodi, nevihtam in dežju. Boljše stvari so odpeljali mesto in kar je tu ostalo, razpada v prah. Kako je divjal tem zidov ju čas, vam hočem jutri pokazati! peljal vas bom po hiši, to bo prvič in zadnjič, zakaj1 pOvelje imam, da vas ne smem pustiti v nastanjeno kri lo. Solba, ki bo vaša ječa, se nahaja v Idrugem krilu na dvo-
• » v i i	*
nscu.
Anidirej ni bil posebno vesel pogleidia v bodočnost, vendar ni tega pokazal.
''In vi, gospod poročnik," je prašal, da bi obrnil pogovor na drugo stran, "is-ei ne peljete nikdar v mesto?"
'Oh, da, vsalk mesec se peljem (tja in se otresem utisov te grozne puščave." jei vzdih-nil M)irovič, "in svoj čas v me stu vedno porabim za obiske pri svojih prijateljih, iki jih prosim, naj bi mi s svojim vplivom pomagali osvoboditi se iz te proklete podrtije'.''
Sugei je hitro ipo kitaro in začel raztreseno izvabljati nekaj akordov iz , njenih istrun,
'Mož, ki je pripeljal Aiud'reja, j<e prinesel nekaj skled in krožnikov, in poročnik Mirovič je povabil Andreja v večerji; ta, ki ni bil takordkoč celi idan ničesar pokusil, je prijazno spreijel povabilo. Pri vinu, ki ga je pogosto in hitro pil, je pofctal poročnik še bolj vnet in zaupljiv. Na konci večerje je zopet vzel kitaro in je zapel s krasnim mehkim glasom ma-lorusko dumko; pel je s takim občutkom,da so mu postale oči solzne. Tudi Andrej je bil zelo ginjen.
"Ali ste Malorus?'' je vprašal po odmoru.
>i stailno delo r :iji, druga pa, da bi zvečer, za kar d»bi in stanovanje*. Vprašaj* 15241 (Sairanacf Rd. Col-O.	(40)
NAZNANILO.
le dr. Naprej, št. 5. SN potom pozivljemo, da svojo člansko dolindst in sležijo prihodnje sejiei, ki si idtne 7. aprila 1918 v ri dvorani. Pričetek ob reti uri dopoldne. Na
rediu je poleg1 drugi Stvari tudi razgovoT agitacije za podpisovanje :y bondov za tretje po-"Svobodi", ki se prične 6. aprila, 1918. Bratje ne za muidite te velevažne seje.
TAJNIK.
ke, št. 2. \SDZ je na redni me- b sečni seji enoglasnio odobrilo™ nakup prostorov za S. N. D. objedinem je pa društvo tudi sklenilo, dia vzame še pet delnic za S. N. D. ter je očlobrilo za dobo devet mesecev po ioc naklalde v <ta nameoi.
Sestre tem potom itudi opozarjani, (da se !biol(j pogosto u-deležujejo sej, da ni potem oporekanja, kar s« sklene pri seji. Pozdrav.
Mary Debevc, tajnica.
——
VEČ HIS
je naprodaj oldi 55. ceste do 79. ceste, med (St. Clair aviei in Superior ave. za eno ali več drutžin. Naprodaj imam tudi farme. Vprašajte pri J. Krall 961 Addison Rd. Princeton 1166 K.	(22)
ČLANI SLOV. INIAR. ZVEZE
v Collinvvoodu se opozarjajo dia sei vrši v nedeljo 7. aprila ob 4. uri popoldne v cerkveni dvorani na Holmes ave. redna mesečna seja. Prosimo, da se polnostevilno uldieiležite. (39)	ODBOR
o—..........
NAPRODAJ JE raidi selitve par konj, 9—10 let stari z vso opravo, dump voz voz za les, za seliteiv, plug in dva '"skraperja". Poz ve se na 16321 Arcade ave. Collinwood
(39)
SLOVENEC
star 35 let se želi spoznati sUmaiskim dekletom ali udo-\'o v starosti 24 do 36 let, radi ženitve. Tozadevna vprašanja naJ se pošljejo Peter Rozman, 1128 Quarry St., Rock-
fond, 111. ,	(39)
KJE SO moji (prijatelji ANTON SAJ-NOVIIC, p. d. Korošec iz Grbine, fara Strigova, iMtedjimur je, Ogrslko, nadalje FRANC JAKOB TERiNOiVEiC iz Kapele, poleg Randencev, Spod štajersko. Bili so na italijanskem bojišču, ali na ruskem, kdor ve za njih naslove, j« prošen, da nni sporoči, dobi $5 nagrade. Oglasijo naj se pri Paul Benczek, 6122 Sheridan Court, S. E. Cleveland, O. U. S. A.
Dalj* trth«4»jlfi.
RAD BI ZVEDEL
sprejmite izraz mojega globokega sožalja, zakaj vaša if^za dbbro premo^ovo ljaino,ne-soda je gotovo (žalostna, ker j daleč od Clevelanda, - kjer se sem vas zapeljal v ta od boga dela vsaj 6 dni v tednu. Pro-in ljudi pozabljeni kot.Ne glej- sim rojake, ki delajo v premo-
te name kot na svojega ječar-ja. imejte rajši tudi vi z menoj sožalje kot s svojim isotrpi-nom, eVrujte mi gosipodi, da vas iz srca pomilujem."
"Hvala vam, gospod," je ctdigovori.1 Anidirej. *Vaša llju->eznjivost mi daje pogum, vprašati vas, kje se pravzaprav nahajam — če mi je namreč dovoljeno, da sem tako radoveden."
govih rovih, naj mi blagovolijo naznaniti. Jaz senvže delal v (jami in želim iti nazaj, toda ne vem se kam olbrniti. Kdor se oglas iz dobrega kraja, mu dam nagrado. P. B. 6122 Sheridan Court, Cleveland, O.
Dva poštena- fanta dobita stanovanje s hrano ali brez hrane. Vprašajte na 5713 Proisser ave.	(39)
VABILO 1
VAfBULO! .......VAVDLO!
O ti šment ti, kaj si pa vse zm«s<lijo! Kdo pa? Oh te no-radfne "Napredne .Slovenke' Dne 14. aprila priredij© Jos. Birkovi dvorani zabavni večer in sicer za ipečlarje.
Torej, pozor, pečlarijil New-yorška kuharica bo kuhala, pa ne žganjcev; pravi da ima nekaj "posebnega na programu 'da iznenadi zaljubljene peč arje.
Dekleta na noge, najlepšo irilhiko imate, da dobi vsaka svojega pečlarja, ker vteilika-noč je tu, in Peter Zgaga bo delil tisto milost, ki se ji pravi 'zakon".
Potrebno - ije, da pride tudi plemeniti gajžla, sedaj ali ni-coli! Ne boš se kesal, še hva-ežen boš, solnčne rože ne rastejo vsak dan.
Ker pa je* 'zaključek zimske sezone in da bo cenjeno občinstvo zadovoljno, ise bodejo tudi spodnje dvorane preoblo-žilei z okusnimi jedili. Godba pod vodstvom dobro znanega korenjaka g. špehka bo igrala v zadovoljstvo vseh pečlarjev in pečlaric. Cene vstopnicam so: za ženske 75c, za. moške $1.00
Vstopnice se dobijo v dofcro znani gostilni: Frances Lau^ sdhie, 6121 St. Clair ave. in pri Antonija Škerjanc, 1165 E. 60th St.
Za veselični odbor:
Dr. Napredne Slovenke.
(42) št 137 SNPJ. —
Dva .f^nta se
in stai 5608 B<

spre|jmeta\ - na Vprašaj-
NAZNAINILO.
Dr. Mir, št. 10 iSDZ naznanja članom in članicam gori imenovanega društva, da bo prihodnja mesečna seja v nedeljo, 7.' aprila, 19118. v navadnih prostorih. Imamo več važnih stvari na dlnevnem redu in zato se prosi vse čla me in članice, da se sejje v mnogeim številu udeležijo.
'Bratski ipozkirav,
Frank Gliha, tajnik..
Se mora hitro prodati.
Farma naprodaj, 63 akrov, 40 milj oldi 'Clevelanda proti Madison, Ohio, 5 milj južno od Madisona. Dobra zemlja, hiša z 12 sobami, <foov velik hlev, vodovod v hiši in v hlevu. Dvoje lh«šic za kokoši, 16x40 in 20x16. Vse potrebno orodje, iskeidenj, lepa drevesnica, 70 jabolčnih dlresves. Lep gozdi5 akrov, nad 2000 javo-rovih dreves, dobri pašniki, potok teče skozi zemljišče, 20 akrov preorane zemlje. Lep svinjak. Vse zemljišče zafen-cano, mreža v dobrem stanju. Cena vsemu samo $3500. Plača se takoj $1500. Za podrobnosti vprašajte na 5611 Tillman ave. po 6. uri zvečer. Vzemite Detroit karo do 54. ceste. N. Paligora, Cleveland, Ohio.	.	(41)
GOTOV DENAR
vam plačamo za vaše Liberty bonde. Prinesite jih v naš urad. Odprto od 9. ure zjutraj do 6. ure zveč. 605 Society for Savings.	(X26)
Soba za i ali a fanta brez hrane se odda. 620$ Bonna ave.
(3B)
» ■ > . mm tom ■ i ........ ' " ■ ..i
Soba se odda v najem za t ali
fanta. 6724 Bonna ave. (38)
ALI JE SILA?
Večkrat se pripeti, da imate kak posdben opravek in dla ste malo bolj opravljeni, a pozabili ste vaše obMke poslati k Frank's Dry Cleaning:, da jih sčistimo in likamq. Ni še zamujeno, pokličite nas po telefonu in pridemo iskat, ali pa sami prinesite.
Mi vam lahkb obleke sčistimo in likamo v enem dnevu, ako je sila- Franks Dry Cleaning Co. je edina slovenska čistilnica za obleke, ki ima svojo popolno delaivnicio doma, to e vaša ganancija za najboljše dselo v najkrajšem času. Naši uslužbenci so Slovenci.
Čistimo, Ifkamo, barvamo in popravljamo obleke. The Franks Dry Cleaning Co.
1361 E. 55th St. Central 5694 — Rosed; le 5694 (Wed.Xi2)
lahke
se vam postavi na vtak lot, ki ra imate plačanega. Pokličite po telefonu aH pa pridite o-•eboo po 6. ua zvtčer.
Sflif
Tal Ui
ave.

4 K-
(40)
Ena ali dve dekleti dobijo stanovanje pri ženski, ki je brez moža. Oglasijo naj se takoj na 1*58 E. 61st St. (40)
KmIUJI
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma iranijo. Čemu imeti dienar doma? Ali ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313. St. Clair ave.	(X151)
NAZNANILO.
Rojalkom v Cleveland^ naznanjava tem potAm, di sva kupila ddbro snažno trgovino gTOcerijskim blagom od rojaka John Zakrajška, 919 Addison Rd. Vsem oenjenim odjemalcem in drugim rojakom se toplo priporočava se dobro in točno postrežbo. Za vse poslovanje jamčita John P«rše in Steve Vuga Co.
(39)
žite
podjetje.
sko m Posojilno
na Adldifon Rd. morajo Hitro protdane radi Vse
tri skupaj, ali sdbej. Oglasite se h it ro 1065 E. 66th St.
-POZOR!
Potočanje «n Potočanke. Dne 6. aprila se vrši zabavni večer vseh Potočanov in Potočank v Kunčičevi dvorani v Collin-woodu. Začetek ob 7. uri zvečer. Vršila se bo lepa zaJbava s plesom. Igrala bo potostq godba in ob 8. uri zvečer s< vrši slikanje vseh Potočanov in Potočank v Clevelandu.Preskrbljeno bo za Idbber prigrizek in požirek. Vas uljudno vabi vse Potočane in Potočanke
(39)	ODBOR.
Oženite se.
P «41 jI te nam EN DOIAR In aal ram peft-lj<m» *«altovaaj*l katak* > FOTOGRAFIJAMI (■*■( i* nub*i nn«K* deklet In adcv.lil hotaioimetl pattcaega mala. Vi lahka dlrekta« »iletc njim. Mi »m® snne-•Ijiti in am o ▼ tem paslu ie rti kt. pošljite nam dalar la m*g»te pridete • tem do ZAKONBKB SKBČK.
Pilite na:
CouaopeUUM Club,
10X 451,	VENICE. C AL.
VABILO
na javni ples, katerega priredi ALTON PLEASURE CLUB
v soboto, 6. aprila, t. j. na belo soboto, in sicer v Grdinovi dvorani, točno ob polosmih zvečer. To je prvi ples,katerega priredji ta klub. Preskrbljeno bo za jzvrstno godbo in še več drugih zabav. Vstopnice za moške 28 centov, za ženske 1 r centov. K obilni udeleibi vabi
(38)	ODBOR.
I
Naprodaj je lepa hiša za 2 družini. Vprašajte na 6707 Schae* fer ave.	(38)
Delo dobijo delavci na scrap jardu. Plača 33c na uro. Vpra* saj'te pri Cohn & Sons, 16700 St. Clair ave. Collinwood. (41
AMBULANCA.
Za vsaki slučaj ueareče ali boleanl, C« potrebujete ambul^nco ali bolaiiki vor, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po oof i ali po dnevu. Ml vedno Čujemo in odfovaijamo telefon, ker tvoni v hiši obenem , Ako vam operator reče, da se ne oglasimo, ae vrjeoiite, zahtevajte supervisorja, in dobite odgovor od aas takoj, t	v
m

ANTON GRDINA
6127 St Clair Ave. Cleveland, O.
m
(3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
Tka Craat Skip "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO**
BKTWIIN i" " ' '	* >
BUFFALO
8.00 P.M.) Cbmtrat. (Lrare BunALO - - JiOO F.M. 6j10 A.M. i StanpaiU) Tncit ( ArrUe CLxvkland - 61IOA.U.
Cf KVFLAND — Dnily, 1«! <<» Kirv. 15<h
'.M. I CmmiAi. i ..KI. J STANHAJUI Tnut ( y far Ml.wirt Fall i and nI! faiUm and Cantiliaii point«. Matlmad ticket« 'l*ii. 1 i -u.,: Bu(Tal» aro good for t*»n»parUtn.ii oa our dt«a«ier». A»k your it« vin C. A «. Line. New Touri.t AutoniiWia IUU-I7J0 Bound Trip, WWB^PjPi.___...U, for qu-J not	lg» in. -wbaflbAao.
Beautifully ci>k<r«dfn» U<auJjMatlacburt of Tli«nreatfcl.ip"Sl l-,ANr)REE" »rati fvtfortn. Ali">a»V fnr r,ur	pletarial anddgjcrfpttv« boo k lot tr—.
Lnre Clrvklajvo Arrive HUPFALC -('ormrvilma at Ttuifat r»inli!(S ..0tw»r:i ell olai,
ttp'vi't nit«nt fi* ti"k*M' a 1__________ _______________
with I <taya n'urn Nroifc, for can not •ac^ Ulnjr 127 in. -wb«>U>A«o.
on r«o*i;t of
Tka ClmeU.id & Pnffalo , Tramit Compoajr Cl.'.vtf ind, (jliio
laa Creal Snip *S»mnA< A _(ti* lur^eit mil uxotl evtHj pamBf «r Su«on» 0« iaioM vtltnvflbt world. Slaeptaf c«p»cHjr, J500 paweager«.
w% I 1 a . in z njo pride čas lap ah kov, fcl no-lOmlAU 16 lU znaiijajo, da ipotrabuje vaša kri po-polnega Clstenja in vaš sistem dobrega zdravila. VI potrebujete dobre medicine za kri za to delo, In raditega se ne bodete nikdar ikeeall, če poskusite
C*ei)eroH)
^ Kjričistilec
Kupite ga v vaši lekarni. Je tzvretao- pomladno zdravilo za \na£o kri. Uspehi bo hitri ln dobrodelni. Poskusite ga prt zdravljenju nečiste krvi, iapahkov, n&petja, arbeil povzročeni od nečiste krvi. Vaakdo bi ga moral rabiti spomladi Ceoa |l-25.
SrKovi in iznahki ®e ponavljajo sedaj vwak oroezi in izp«nKi dan Jn m znanl radI ^
je hudo pekoče senzacij«. Ljudje ki trpijo na tem dobijo rej i ko olajšanje, če zdravijo lzpah-ke z
Severovo mazilo za kožne bolezni
na bolečih delih. Olajšanje pride kmalu, ker Je mazilo znano, da pomirja (n ustavi arbež in pomaga naravi pri zdravljenju. Nevarnost neha ▼ Hu-atkem času. Cena 50c.
Hrbtobol povzroča ^ navadijo ikak nered v Jetrih In zahteva zdravilo, ki popravi originalni nered na organih, ki bo prizadeti in prežene bolezen.
Severovo zdravilo 0 za obiati in jetra
I.'' :f
se je skazalo vredno svojega imena v takih slučajih tako i pogostokrat, da ae ne obotavljamo priporočati to zdravilo pri zdravljenju jeter ln ohlstl ln enakih simptonov, Id navadno sledijo. Cena 75c ln |1.25.
Milo za izpahke
mora biti antiseptično Čisto., ln mora Imeti take zdravilne lastnosti, ki olajšajo pekoči erbef ln ozdravi napet Je. Radltega priporočamo.
Severovo zdravilno milo za kožo
iker vemo, da odgovarja enakim zahtevam. To je milo, ki bi moralo imeti avoj proatbr v vsaki družini. Je čista toaletna potreba. Cena 26c.
Severova zdravila se prodajajo povsod po lekarnah. Ce vaš lekarnar nima teh zdravil, nikar ne jemljite ponaredkov. Pošljite h*m dotlčno ceno lnmi bodemo skrbeli, da dobite t redu kar zahtevate.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA