Naročnina mesečno 85 Din. za inozemstvo 40 Din — ne- loletno 96 Din. za UrednUtvo je v Kopitarjevi «1.6/111 ce* ^^^^^ MK j^m M jWg% g jEjP""^ ŠB JLp vLP m/ML-j ™ JL ček. račun: Ljob« Ijana St 10.690 ie 10.349 za inseratei Zagreb «tv. 59.011, inozemstvo 120 Din gk flHP nB ^^m ^^ ^^B ji SIV WHB ___ Praga-Dona j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni aredalihra: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 la 209* Utaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznika £ Vprašanje Španije je vprašanje zemlje Vprašanje Španije je vprašanje njene zemljiške posesti. Kdor bo znal špansko zemljo pravilno razdeliti med prebivalstvo in povzdigniti njeno donosnost po modernem namakanju, ta bo v borbi za oblast končno zmagal. Kakor vse pretrese španskega javnega življenja, ki so se začeli ob prelomu 18. in 19. stoletja, tako je tudi sedanjo kruto državljansko vojsko mogoče razumeti le, če poznamo agrarno vprašanje te dežele, ki je pod arabskim gospodstvom bila rajski vrt, danes pa obstoji iz milijonov in milijonov beračev ter peščice bogatinov. Razmere v Španiji se dajo v poljedelskem oziru primerjati samo z onimi, ki 60 vladale pred vojno v Romuniji. Ogromne pokrajine so brez vsakega drevesa, čisto izsušene, posejane z redkim žitom, vmes raste par oljk, na skalnatih tleh pa se pase nekaj ovac in koz. Tam a, kjer se nahajajo tako zvane huerte (vrtovi), i se umetno namakajo — okraji Granada, Ma-laga, Murcia, Valencia in Taragona — bujno rastejo grozdje, pomaranče in najboljše sočivje ter gosti oljkini gozdovi. V taki deželi je v svrho intenzivnejše izrabe zemlje po tako zva-nem kolobarjem ju in dviga donosnosti po obsežnih melioracijah treba od strani države organizacije in kapitala, dn se poljedelskim proizvodom odpre inozemski trg, namesto, da se morajo živila uvažati, kakor vidimo to v Španiji, kjer bi bilo živeža v izobilju in kjer na enem kvadratnem kilometru ne živi več kot 40 ljudi. V izvozu pa konkurirata danes Španiji ravno, kar se sadja, vina in sočivja tiče, Italija in Palestina, ki še do nedavna nista imeli takih pogojev za poljedelski procvit, katere sta ji ustvarila šele kapital, organizacija in melioracija. Od padca arabske vlade in izgona arabskega in židovskega prebivalstva v 15. stoletju se do zadnje tretjine 18. stoletja za to vprašanje ni nihče brigal. Vsa dežela je brez izjeme bila v rokah fevdalnega plemstva, ki je financiralo kraljevi dvor in je zato dobilo v svoje roke krajevno vodstvo in upravo, kakor pač tudi drugod po svetu. Velik del zemlje je bil v posesti cerkvenih knezov in samostanov, o katerih pa je trefba reči, da so skrbeli za reveže, sirote in pohabljence ter s podložniki ravnali na splošno bolj človeško ko posvetni mogotci. Sčasom seveda tudi cerkvena veleposestva in velepre-imoženja španski cerkvi niso prinesla blagoslova. Svobodni kmetje so se ohranili samo v hriboviti severni Španiji. Prvi vladar, ki se je začel brigati za reforme, je bil Karel III. (od 1759 1788). V tistem času je začelo srednjeveško fevdalno veleposestvo deloma propadati, toda poleg njega je nastalo novo veleposestvo. Karel IU. je namreč v dobrem namenu odpravil občinsko posest, ki naj bi se razdelila med posamezne gospodarje, toda osebe, ki so imele davke v najemu, kakor tudi vaški oderuhi, katerim Španci pravijo »kaciku, so to priliko izrabili, da so sami prišli do zemlje in postali veleposestniki. Ogromna bremena, ki so ležala na kmečkem prebivalstvu, to so dolgovi, javne dajatve ,tlaka in druge služnosti, je sicer odpravila leta 1812 narodna vlada, ki je sledila kraljevanju Jožefa Bonaparte, toda praktično stvar ni imela velikega pomena. Veleposestniki so le ostali imejitelji ogromnega dela zemlje, razdolžitev ni kmetiču nič pomagala, ampak je zlezel v še večjo dejansko sužnjost, potem ko je bila formalna robota prenehala. Le cerkev je izgubila večji del svoje posesti in premoženja in je danes svobodna te verige na svojih krilih. Svoboden je ostal samo kmet na severu. Gmotno si pa tudi on ni mogel do danes od-pomoči. Sklepi narodne vlade od 1811 so celo zelo poslabšali položaj v deželah južno od Madrida, to je v Estremaduri, Novi Kastilji, Manči in Andaluziji. Tam je namreč bila po izgonu Arabcev zemlja občinska, ker so kmetje bili organizirani na straži zoper Arabce nekako tako, kakor svojčas Hrvati in Srbi na tako zvani granici. Zaradi spremembe občinske lasti v osebno 60 se teh pokrajin polastili najemniki davkov in oderuhi tako, da so nastala ogromna veleposestva brez vsakega prebivalca, na katerih so kot najemniki opravljali delo prebivalci graničarskih vasi, ki so tako velike kakor mesta. Tako je ostalo do danes. Ta posestva so tako ogromna, da njihovi gospodarji žive dobro, četudi jih obdelujejo, oziroma jih puste obdelovati samo na polovico. Vrh tega pritekajo v Estremaduri latifundistom dohodki iz ovčjereje. Tako imamo neznosen položaj, da v teh provincah, kjer na kvadraten kilometer pride komaj 20 ljudi in je dobre zemlje v izobilju, vladata brezposelnost in glad. Ker navadno veleposestnik ne gospodari sam, ampak živi v velemestih, daje zemljo v zakup gene-nalnemu zakupniku, ki pa ima podzakupnike, ki šele dajo v najem poljedelcem, ki so prav za prav brezposestni hlapci. Odnosi teh »kmetove do veleposestnikov so kaj različni. Svobodni kmet s posestjo, ki bi dajala samostojno gospodarsko eksistenco, je izjema. Točne statistike ni. Na vsak način sta dve petini španske zemlje posest nekaj tisoč veleposestnikov, ki žive izključno od bogate ren te. Dve petini zemlje obdelujejo mali in najmanjši posestniki in ena sama petina zemlje je v rokah kmetov, ki imajo 10 do 100 hektarjev zemlje, ki omogoča dostojno eksistenco. 'Kakor torej vidimo, daleč prevladuje kmečki brezposestni proletarijat, ki ima zemljo doloma v zakupu, oziroma podzakupu, deloma pn jo enostavno za hlnpca. Zakupne pogodbe so tudi zelo različne. V Leonu in stari Kastilji so pogodbe kratkoročne, radi česar jc odvisnost zakupnika tem večja. Samo v Aragonu. to jo v dnlini Ebra okoli Saragosse, in v huertah vzhodne obali imajo dolgoročne pogodbe, ki se podedujejo. Todn te dedne zakupne pogodbe zahtevajo visoko zakupnino in neke vrste tlako. Svobodni severni španski kmet pa ie hudo zadolžen. Šele pod Alfonzom XIII.. to jr pod diktaturo Primo dc Rivere. so se začele nekatere reforme. ki pa niso rešilo glavnega vprašanja, ker se latifundije niso odpravile, ker se zemlja 'ti pravično razdelila in ker država ni žrtvovala JVf, Vel. kralj Peter II. na Bledu Bled, 5. avgusta. | Danes ob tričetrt na 3. je prispel na kolodvor v Lesce—Bled z dvornim vlakom Nj. Vel. kralj Peter II. s princema Tomislavom in Andrejem. Na kolodvoru, ki je bil ves okrašen z zastavami, so ga pričakovali Nj. Via. knez namestnik Pavle, namestnik dr. Perovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, maršal dvora Šolak-Antič in okrajni načelnik dr. Vrečar. Iz vlaka je prvi izstopil Nj. Vel. krlaj Peter IL, h kateremu je takoj pristopil knez-namestnik Pavle ter se z njim prav prisrčno pozdravil, nato pa ie namestnik dr. Perovič in drugi. Prer kolodvorom so bili zbrani šolski otroci iz Lesc, ki so kralja pozdravili z burnim vzklikanjem. KraJj se je odpeljal takoj nato na Bled ▼ dvorec Suvobor, kjer bo ostal delj časa. Želimo mu, da bi mu bilo prijetno bivanje v naši lepi Sloveniji Ko se je dvomi vlak peljal skozi Ljnbljano, je Nj. Vel. kralja pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Kraljica Marija v Uidzu Ilidže, 4. avgusta, A A. Ves današnji dan so bile Ilidže in Sarajevo in visi kraji tamošnje okolice v posebnem razpoloženju im navdušenju, ker so zvedeli, da bo prispela kraljica Marija. Čeprav je Nj. Vel. prispelo šele ob 5. popoldne, se je prebivalstvo Sarajeva že v zgodnjih popoldanskih urah pripravljalo na sprejem ter odhajalo z vlaki v Ilidže, kmetovalci iz okoliških vasi pa so prihajali v svečanih oblekah. 2e pred prihodom kraljice se je pred dvorcem zbrala velika množica iz Sarajeva in Ilidže in veliko število kmetovalcev v živopisanib narodnih nošah. Množice so takoj napravile tri kilometre dolg špalir, ki je vodil od izvira do Ilidže. Okrog 4. popoldne so prispele iz Sarajeva ugledine osebnosti, med njimi prometni minister dr. Spako, pomočnik bana Raškcvič, mestni poveljnik armade general Tomič, župan Ilidže, Sarajeva in mnoge druge ugledne osebnosti. V špalirju so bile razvrščene tudi štiri kmečke čete Sokolov in So-kolic. Množice so nestrpno zrle v smer, odkoder se je imela pripeljati kraljica. Množice 60 sprejele kraljico z navdušenimi ovacijami. Ko je kraljica stopila iz svojega avtomobila, je pristopil prometni minister dr. Spaho, ki ji je predstavil ostale ugledne osebnosti. Med pozdravljanjem in predstavljanjem so jo množice neprestano pozdravljale. Po pozdravu z uglednimi osebnostmi se je kraljica napotila čez teraso v dvorec. Tu jo jc na stopnišču sprejel upravnik kopališča in ji v imenu soproge bana izročil lep šop cvetja. Nato so pristopile k njej tri deklice in ji takisito izročile cvetje. Množice so neprestano pozdravljale kraljico in nene-homa prirejale ovacije. Kraljica se je nato napotila v svoje stanovanje. Okrog šeste se je zopet pojavila na balkonu in prisrčno odzdravljala zbranim množicam. Sokoli so pri tej priliki deli'irali pred dvorcem. Sokolom se je pridružila tudi množica, ki je nenehoma pozdravljala kraljico in vzklikala Nj, Vel. kralju Petru, kraljevskemu domu m Jugoslaviji. Sprejemi pri predsedniku vlade Bled, 5. avgusta. Danes dopoldne je sprejel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v avdijenco francoskega poslanika na našem dvoru g. Dampierra, poslanika v Waschingtonu Fotiča, poslanika v Ankari g. Laza-reviča in narodnega poslanca Milana Sokiča, direktorja »Pravde«. Grčija sla v diktaturo da prepreči komunističen puč „Po vzora španske ljudske fronte . Atene, 5. avgusta, b. Včerajšnja predvidevanja | o naglem razvoju dogodkov na Grškem so se davi uresničila. Predsednik vlade general Metaxas in notranji minister sta priredila s sodelovanjem še nekaterih drugih ministrov preteklo noč dolgo sejo, po kateri je Metaxas odšel h kralju. V političnih krogih so vedeli, da je pričakovati važnih dogodkov. Davi je ministrski predsednik Metazas proglasil obsedno stanje v vsej Grčiji, razpustil parlament in bodo danes razpisane nove volitve. Proglasitev obsednega stanja v vsej Grčiji utemeljuje s tem, da je nevarnost, da se ne bi začeli neredi, ka- š __f____1!_ i _ 1 — ___...... 1! M MMAltlnMVVliA časom. Pustila pa je komuniste pri miru, da bi mgla zasledovati njihovo aktivnost in prekrižati vse njihove namene. Ker je dognala, da so komunistični načrti zelo dalekosežni, je vlada smatrala za potrebno, razpustiti parlament, da bi v borbi, ki bi sledila in ki bi bila zelo napeta, ne imela ne-prilik z raznimi strankarskimi obračunavanji. Po informacijah iz vladnih krogov je vlada prišla na sled komunističnim načrtom, ki odgovarjajo načrtom španskih komunistov, to je, da izzovejo generalno stavko v vsej Grčiji, da v zvezi s tem izzovejo nerede in se polagoma polastijo oblasti. Vlada je te komunistične načrte preprečila z odločno akcijo, ki se je že začela. Vlada izjavlja, da ni mogla rednim potom preprečiti komunističnega rovarenja in da si je pomagata z oboroženo silo, da to prepreči. Zopetna ukinitev obsednega stanja je odvisna od poteka in konca borbe s komunisti. Vlada je v svojem posebnem komunikeju povdarila, da se kralj strinja s Grški politik Metaxas. it temi odredbami vlade, ker je prepričan, da je treba takemu komunističnemu rovarenju napraviti konec. Grška vojska je ponoči še pred razglasitvijo obsednega stanja zasella vodovod, električno centralo in plinarno, da bi mesto Atene obvarovala neprijetnih iznenadenj. Zaenkrat vlada v Atenah in na Grškem mir, opaža pa se akcija komunistov, da se generalna stavka razširi iz Aten na vso Grčijo. » Atene, 5. avgusta, b. Z odobritvijo kralja Jurija II., je ministrski predsednik Metaxas proglasi«' diktaturo in razglasil obsedno stanje ter razpust parlamenta. Ta nepričakovani korak grške vlade je posledica opasnih levičarskih komunističnih radikalnih razmer, neposredni povod pa je dala proglasitev komunistične generalne stavke v Atenah in Pire ju. Razen tega se trdi, da so komunisti pripravljali prevrat. Da prepreči to nevarnost, se je Metaxas odloči)! proglasiti diktaturo. V vseh vojašnicah in policijskih ter orožniških kasarnah je odrejena stroga pripravljenost. Dosedaj se mir in red ni kršil nikjer. Od polnoči dalje so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Generalna stavka na Grškem je bila razglašena o polnoči in resno napravlja skrbi grški vladi. Danes je vlada razglasila obsedno stanje v vsej državi. Vlada je prisiljena storiti vse korake, da bi preprečila novo nepotrebno prelivanje krvi. V tej zvezi se javlja, da se je vlada odločila razpustiti parlament. Pomnožene so straže pred poslopji raznih ministrstev. Po ulicah je videti mnogo oboroženih vojaških patrol. Do poldneva ni bilo nikakih izgredov v glavnem mestu. Kaj pripovedujejo potniki iz Grčije Belgrad, 5. avg. m. Ker so telefonske zveze 7. Grčijo še vedno prekinjene, so tukajšnji časnikarji danes čakala na potniška letala, ki vzdržujejo promet med Atenami in ostalimi evropskimi mesti. Z letalom, iki je priletelo ob četrt na 11 na zemunsko letališče, so potovali trije nemški potniki in en grški odvetnik. Potniki so o zadnjih dogodkih v Grčiji, kjer je bila napovedana generalna stavka delavstva, iki jo organizirajo komunisti in drugi prvratni činitelji in zaradi česar je vlada proglasila obsedno stanje in uvedla prekii sod ter raz.pusti.lai narodno skupščino, vedeji samo to, da se je včeraj popoldne govorilo samo o stavki in o diktaturi ter da niso niti sluti)], da bo ponoči mesto zasedla vojska. Vojska je pričela zasedali ulice okoli polnoči bi lo zelo diskretno. Šele okoli t ponoči je vojska s policijo odkrito zasedla vse ulice in je imela ob 5 zjutraj zasedeno vse mesto. Pred vsa državna po^ slopja so bile postavljene močne straže. Nemški potniki so pripovedovali, da so bili snoči v več atenskih lokalih in da niso opazili ničesar značilnega. Šele zjutraj so jih prebudile skupine vojakov, ki so se gnetle pred vrati hotela. Potniki so se hitro oblekli ter sedli na avtomobil, s katerim so se hoteli odpeljati. Komaj pa se je avto- 1 mobil premaknil, so jih že ustavile vojaške patrulje ter legitimirale vse potnike. Po zatrjevanju potnikov je vladal tedaj v mestu popoln red in mir. Drugi potnik pa je dejal, da ie vojska pričela zasedati mesto o polnoči ter da jc prihajala na ulice in na vsa važna prometna križišča vse do 3 zjutraj. Nič novega v Španiji Borba bolj med radio postajami, kot na honti Pariz, 5- avgusta, b. Položaj v Španiji se v teku minulega dne ni spremenil. Z obeh strani poročajo o zmagah in o tem, da so zasedli važne strategične postojanke, kakor tudi, da čete z obeh strani hitro napredujejo. Gotovo pa je samo to, da do odločilnih borb in zmag ni prišlo. Vrši se pač borba, toda ne krvava, ker se vodi samo med radijskima postajama v Sevilli in Madridu, ne pa na fronti. Obe stranki zbirata svoje sile. Uporniki prevažajo svoje vojne sile in se utrjujejo na svojih položajih. To prihaja v prid madridski vladi, ki medtem mobilizira svoje delavce, ki sicer niso vojaško izvežbani, zato pa z navdušenjem odhajajo na fronto. Prišlo je do večjega števila spopadov, vendar v manjši meri. Prva večja borba se pričakuje v okolici Col de Leona, ki je zelo važna točka na potu v Madrid. Vlada poroča o svojih zmagah, vendar je gotovo, da se Saragosa in Oviedo še nahajata v rokah nacionalistov. Sama vlada priznava v neki objavi, da so na severnem bojišču prešli na stran upornikov celi odredi vladne vojske. Isto javlja tudi radijska postaja v Sevilli, ki trdi, da sta dva polka prestopila na stran vstašev. Radijska postaja v Sevilli poroča dalje ludi o borbah na barcelonskih ulicah med socialisti in anarhisti. Vlada je v Madridu izdala odredbo, da se imajo izobešali rdeče zastave, anarhisti pa jih trgajo in razobešajo črno-rdeče zastave. Vladna poročila: 4 francoska letala na pomoč Pariz, 5. avgusta. AA. Desničarski >.Iour< se danes vrača na vprašanje francoske pomoči španski vladi. List trdi, da so sestavili eskadrilo štirih letal tipa »Dovoitin«, ki naj čez Poitiers in Toiilouse leti v Madrid in so tamkaj stavi na razpolago španski Nadaljevanje na 2. strani zgodaj. toliko kapitalu, ki bi bil potreben za donosno gospodarstvo. Prišla je revolucija 14. aprila 1931. ki je bila delo liberalnega meščanstva in marksistov. Začuda pa replikanska vlada, v kateri so sedeli tudi voditelji socialne demokracije, za rešitev kmečkega vprašnja ni storiti nič pametnega. Agrarna reforma je bila sicer sklenjena jeseni 1932, pa s takimi kompromisi, da je bila iluzorična. Pač so veleposestva plemičev, ki so bili nasproti svojim zakupnikom še najbolj humani, razlastili brez odškodnine, ostalim latifundistom, ki so v ogromni večini, pa so priznali odškodnino, ki je španski kmet absolutno ne zmore, ker bi spričo dejstvu ila je irehn razlastiti 8 do 10 milijonov hektarjev zemlje, španski narod moral plačati za zemljo 50 milijard dinarjev, od katerih bi država pogodil« narodu vsako leto 310 milijonov dinarjev. Na ta način bi, kakor so izračunali, postal kmet v resnici svoboden in neodvisen točno po — 160 letih! S temi 310 milijoni dinarji, ki jil\ namerava vladn vsako leto žrtvovati, pa bi bilo treba tudi izvesti nujne nielinrnri jr in usposobiti kmečke zakupnike in dninarje, da si nabavijo, oziroma uredijo lastno gospodarstvo. To je vsekakor veliko premalo, če n. pr. pomislimo, du Nemčija, kjer so na kmetih več ali manj normalne razmere, žrtvuje za notranjo kolonizacijo na bivših veleposestvlh letno nad 800 milijonov dinarjev v našem denarju. Socialisti, oziroma komunisti, zagovarjajo poljedelske zadruge, oziroma kolhoze. Veleposestniki bi izginili, zato pa bi nastali veliki poljedelski obrati. Zato se pa ogreva samo delavstvo, dočim kmečki zakupniki, ki so se privu: dili zeml ji, tegu seveda nočejo, ampuk so vsaj po večini za reformo, ki jo predlaga voditelj španskega fašizmu Primo de Riveru. sin bivšega diktatorja. Ta predlaga brezodškodninsko razlastitev vseh veleposestev, ker latifundisti lahko živijo od tega, kar so si prihranili, otroci pa naj gredo delat. Poljedelski delavci naj dobijo parrele, zakupniki naj postanejo pravi lastniki. Država pn nuj skrbi za namakanje, pogozditev in notranjo kolonizacijo. Gil Koblcs, ki je bil v vladi od 1934—1935. je popolnoma odpovedal, ker se jr takoj, ko je prišel do oblasti, izkazal kot omejen nazadnjak tako. da ga je katoliška ljudska stranka samn vrgla čez krov in si iz- volila drugega načelnika. Gil Roblcs ni samo odbil od sebe Katuloncev, katerim je zopet vzel avtonomijo, ampak je celo agrarno reformo poslabšal. Pa tudi Azana, ki je bil na krmilu pred n jim in je prišel zopet na vlado za njim, sc na tem polju ni izkuzal. To so torej razmere in vzroki, ki so privedli do sedanje strašne državljanske vojne. Najboljša rešitev bi pač bila razlastitev, ki bi i/ zakupnikov in hlapcev ustvarila svobodne kmete na lastni zemlji, kar tudi odgovarja želji velike večine španskega ljudstva. Kolekti-\izarijo zemlje po moskovskem diktatu za Španijo. pa za zapad sploh ni prikladna, še bolj po je obsojati, da se gospodarska reforma meša z bojem zoper katoliško vero in cerkev, ki je že več ko dve sto let osvobojena bremena velike posesti in stoji v službi naroda in njegovih duhovnih potreb. Če je kdo zdaj škodoval normalni in pravi rešitvi gospodarskega vprašanja Španije, je tn komunizem s svojo strupeno pro-tiversko gonjo in terorjem, ki gre zoper svo bodo prepričanja, vesti in vere in jc izzval reakcijo. vladi. K tej vesti pristavlja list, da jo še ni dokončno preveril in da jo zaradi tega objavlja s pridržkom, t'o pisavi tega lista bodo ta letala vodili francoski piloti, ki so s špansko vlado podpisali pogodbo za mesec dni. Nagrada znaša 50.000 frankov. Na račun so letalci prejeli po tisoč frankov, pred samim odhodom prejmejo še po štiri tisoč frankov. Pogodbo o nakupu letal in pogodbe s piloti je v Imenu španske vlade podpisal neki Labarda. Španska vlada bo plačala za letala 9 milijonov frankov. Polovico tega zncsjta je položila pri podpisu pogodbe. Poročila upornikov: 12 italijanskih in nemških letal Pariz, 5. avgusta. AA. (Havas) Današnji »Ma-tin< objavlja tola brzojavko iz Rabata: Včeraj je prispelo na letališče v Tetuan 12 letal, deloma nemških, deloma italijanskih. Proti večeru je šest velikih trimotornih letal letalo vzdolž obale španskega Maroka med Larasom in Tetuanom. Iz Tangerja bo treščilo... Gibraltar, 5. avgusta. AA. (Havas) Angleški begunci iz Tangerja pravijo, da je v tamošnjem pristanišču sedaj 9 italijanskih letal, 3 nemška vodna letala, nemška križarka >Deutachland< in nemška torpedovka »Luchs«. Begunci pa ne trde, da bi bila ta letala in vojne ladje v službi šefa Upornikov generala Franca. Konferenca o Španiji Berlin: Najprvo Rusija! f Berlin, 5. avgusta. TG. Berlinska vlada z velikim zanimanjem zasleduje zamisel »nevtralnostne izjave«, ki naj jo velesile dajo v pogledu španskih dogodkov. V krogih berlinske vlade izjavljajo, da sprejmejo francosko zamisel z velikim veseljem, čeravno Francija ni čutila nobene potrebe, da svoj predlog pošlje tudi Nemčiji, ampak jo je samo po svojem poslaniku obvestila o predlogu, ki ga je stavila Angliji in Italiji. Nemška vlada bi se radevolje pridružila takšni izjavi in bi jo strogo izpolnjevala, pod pogojem seveda, da se tudi sovjetska Rusija podvrže nevtralnostnim predpisom in se nadalje vzdrži vsakega vmešavanja y špan- j sko državljansko vojno. Dokler pa tega ni< dokler I bo sovjetska vlada podpirala komunistično fronto ! v Španiji, tako dolgo se tudi nobena druga velesila ne more obvezati, da bo puščala v nemar dogodke, ki se odigravajo na tako važnem političnem pod-' ročju kot je Španija in ki bodo odločevali p tako usodnem boju dveh svetovnih nazorov. V Berlinu izjavljajo, da sta istega mnenja, ko* ie nemška vlada, tudi vladi v Rimu in v Londonu. Naj torej g. Blum posreduje pri tvojem zavezniku, da bo dal jamstva, da se ne bo vmešaval v španske dogodke ne kot vlada in ne kot Kominter-na, pa bo med velesilami v tem pogledu brez nadaljnjega pirav lahko dosežena edinost Na olimpijskih igrah Ameriški atlet Owens ima ie 3 zlate kolajne Berlin, 5. avgusta Vreme letošnji olimpijadi očividno noče in noče biti naklonjeno. Tudi danes se prav nič ni ustalilo, marveč je od časa do časa padal dež ter razmočil tekmovalce in terene. Ves dan pa je bril hud veter. MARIJON PRIŠEL V DRUGO KOLO Dopoldne ob 9 so se začele borbe v floretu posameznikov. Od naših tekmovalcev so nastopili: Marijon, Pengov in Koršič. Od veeh treh tekmovalcev se je najbolje odrezal Marijon. V svoji 9. grupi je imel hude nasprotnike, ki imajo v tej disciplini ie svetovni sloves. Marijon je srečno premagal tri znane floretiste, Egipčana Teuftika, Belgijca Brona in Kanadčana Otisa. Vse tri je premagal z enakim rezultatom 5:3. Z Mehikancem Ulivom in Nizozemcem Unseom se mu sploh ni bilo treba boriti, ker se je s tremi zmagami že plasiral za drugo kolo. Seveda pa smola ni počivala tudi ne pri Marijonu. Moral je namreč že takoj v začetku stopiti v borbo z olimpijskim prvakom Italijanom Quararom, ki je odločil borbo v svojo korist z rezultatom 5:1. Zgubil Aje tudi drugo borbo proti Grku Manolesovsu z rezultatom 2:5. Očividno se je potem vigral in je nato premagal gori omenjene tri znane svetovne kapacitete. Ostala dva nasa floretista, Pengov in Koršič, P borbah nista imela sreče. Pengov je v vseh srečanjih podlegel in se žal na ta način ni plasiral za nadaljnja kola. Koršič je zgubil po tuših 7:5, edino s Cehoslovakom Jesenskim je končal 4:5. PRVA ZLATA KOLAJNA ZA ITALIJO Tekmovanja moštev v floretu so končala z naslednjimi rezultati: Italija 9 zmag, Francija 5 zmag, Nemčija i zmage, ostale nič. S tem si je priborila Italija na letošnji olimpijadi svojo prvo zlato kolajno. Razumljivo je nepopisno navdušenje Italijanov, ki so v svoje borce polagali največje nade, ki, kakor vidimo, niso bile neupravičene. R0K0B0RBE DO TREH V NOC Kakor smo že včeraj poročali, so se snoči začele tudi rokoborbe v prostem stilu. Borilo se je nič manj kakor 70 najboljših svetovnih mojstrov in je zato razumljivo, da se je spored zavlekel pozno v noč. Borbe so bile končane šele okrog 3 zjutraj, nakar so bili objavljeni naslednji rezultati: Bantain kategorija: 1. Corugori (Madžar), 2. Flode (USA), 3. Herber (Nemčija). Lahka kategorija: 1. Fislaihameti (Finska), 2. Milart (USA). 3. Jonsson (Švedska). Polsrednja kategorija: 1. Levi (USA), 2. An-dersson (Švedska), 3. Kleiner (Kanada). Srednja kategorija: 1. Uillevve (Francija), 2. Woliv (USA). 3. Tiretsi (Turčija). Poltežka kategorija: 1. Fridell (Švedska), 2. Neo (Estonska), 3. Fredert (Nemčija). Težka kategorija: 1. Palusalu (Estonska), 2. Klapnik (Cehoslovaška), 3. Nistruo (Finska). BAUMAN DOSEDAJ NA 19. MESTU Na Kieler-Forde se je dopoldne ob pol desetih začelo tudi jadranje. Jugoslavija je nastopila z Bau-manom. Od številnih tekmovalcev jih je prispelo na cilj le 25. Med temi 25 se je naš Bauman uveljavil na 19. mesto. Med tekmo samo je precej deževalo in eo prihajali tekmovalci na cilj vsi premočeni. Po prvem tekmovanju je zasedel prvo mesto Scott (Anglija), drugo Gromann (Nemčija) in tretje Wicht (Chile). Za našim Baumanom, torej za 19. mestom, so še zastopniki Turčije, Brazilije, Čeho-slovaške, Japonske in Estonske. S to tekmo seveda še ni določen končni placement in je zelo verjetno, da si bo Bauman že itak dober položaj še izboljšal. Naši lahkoatleti tudi danes izločeni Lahkoatletske tekme so se začele ob pol 11. Najprej je bil tek preko zaprek na 110 m. Sledili so kvalifikacijski skoki ob palici in metanje diska. Za te discipline so bil prijavljeni tudi trije Jugoslovani, in sicer za 110 m zapreke Vane Iva-novič, za metanje diska dr. Narančtč in za skok ob palici prof. Bakov. Dopoldne sta nastopila samo dr. Narančič in prof. Bakov, dočim je prišel Iva-novič na vrsto šele popoldne. Ne dr. Narančič ne prof Bakov pri predtekmovanjih nista dosegla predpisanega rezultata in sta bila na ta način izločena od nadaljnega tekmovanja. Dr. Narančič je vrgel disk sicer 42 metrov, a najmanjša predpisana mera znaša <14 m. Za to disciplino je bil pripravljen od naših tudi Vučevič, ki pa ni nastopit. Prof. Bakov je skočil ob palici 380 cm visoko. Pri naslednji višini je podrl in je ni preskočil tudi ne po trikratni popravi. Na ta način je bil izločen od nadaljnje konkurence. Ivanovičev rezultat točasno še ni znan, vendar pa ga v seznamu nadatjnih tekmovalcev ni. Iz tega sledi, da se ni mogel plasirati za nadaljnja tekmovanja Skok ob palici Dopoldne in popoldne so bile izločilne tektne za skok ob palici. Tekme so se dopoldne začele v soncu, a kmalu je začei pihati veter. Udeležba v stadionu je bila zelo dobra, saj je bila napolnjena | skoraj polovica stadiona. Za nadaljnja tekmovanja ' so se plasirali vsi tekmovalci, ki so preskočili višino 3-80 m. Ravno do te višine je prišel tudi naš prof. Bukov, ki pa višine eame ni preskočil, vendar pa je kljub temu izboljšal dosedanji jugoslovanski rekord, ki je bil 3.60 m. Za nadaljna tekmovanja so se plasirali MUller (Nemčija), Ramandier (Francija), Haunzwickel (Avstrija), Innocenti (Italija), Proksch (Avstrija). Meadovvs (USA), Aadachu (Japonska), Schulz (Nemčija), du Plessis (Južna Afrika), Ljungberg (Švedska), Bacsalmassi (Madjarska), Koreis (CSR), Sefton (USA), Crepin (Francija), Oe (Japonska), Fu (Kitajska), Larsen (Danska), Nis-hida (Japonska), Graber (USA), Webster (Anglija), Schelegel (Chile). MET DISKA Tu si je Amerika zopet priborila eno zlato in eno srebrno kolajno. Popoldne je namreč Carpan-ter zmagal v disku, istočasno pa postavil nov olimpijski rekord z znamko 50.48. Drugo mesto je zasedel istotako Ameritaa Dunn in je vrgel disk .49,36. Tretje mesto in s tem bronasto kolajno si je priboril Italijan Obervveger s tem, da je vrgel disk na znamko 49.23. Nemci so pri tem doživeli > razočaranje, ker so poslali v borbo t velikimi tta-dami svojega velikega favorita Schroderja, ki pa se ni mogel uveljaviti. MODERNI PETOBOJ Opoldne je začelo deževati in stadion je bil namah prazen. Ob 3, ko so se začele zopet tekme, pa je izza oblakov pokukalo zopet sonce in prineslo s seboj zopet dobro razpoloženje. Skakanje 6 palico in disk sta trajala naprej do gori omenjenih izidov, medtem pa se je začelo tudi plavanje v olimpijskem bazenu za moderni petoboj. Nemci so zopet prišli v dobro voljo, ker je njihov poročnik Lemp zmagal na 300 metrov v prostem stilu, v času 4:15.4. Drugo mesto v tej disciplini je zasedel Madjar Orban. ki so mu sledili Šved Thofeld, Nemec Braunfeld, Avstrijec Gut, Američan Leonardi, Šved Giltensteirna, Finec Kiviperaes, Nemec Han-drick in Danec Van Balas. V celotnem tekmovanju so v modernem petoboju po izvršenih štirih od petih disciplin dosežena sledeča mesta: Nemec Handrick ima vodilno mesto z 19.5 točkami, sledi mu kapitan Thofeld (Švedska)- ki je olimpijski zmagovalec v petoboju na olimpijadi sveta 1928 v Amsterdamu, ki pa je sedaj na drugem mestu s 23 točkami; tretji je poročnik Leonard fUSA) z 32 točkami, 4. Madjar Orban 39.5, 5. Italijan Abba s 40.5, 6. Nemec Lemp, 7. Barta (Madjarska). 8. de Lencour (Belgija), 9. Starbeart (USA) in 10. Weber (USA). Dame 80 metrov z zaprekami Popoldne ob pol 4 so se začeli tudi izločilni teki dam na 80 m preko zaprek. Današnja tekmovanja v tej disciplini so se končaJa takole: 1. predtek: 1. Testtoni (Italija); 2. Ttffen (Italija); 3. I.anitis (Grčija). 2. predtek: t. Webb (Anglija); 2. Ecikeri (Nemčija); 3. Picket (USAJ. 3. predtek: 1. Tavlor (Kanada); 2. OTVien (USA); 3. Stair (Nemčija). 4. predtek: 1. Schailler (USA); 2. Valla (Italija); 3. Bracketer (Holandska). Semifinale bo danes zvečer, finale pa jutri, v četrtek. Med temi tekmovalkami je bila tudi naša Zulejka Stefaminijeva, vendar pa njenega imena v tabeli nadaljnjih tekmovalk nc najdemo in je zato zelo verjetno v predtekih izpadla Ivanovič v finala v teku na 110 m preko zaprek Berlin, 5. avgusta. V poznih popoldanskih nrah se je zvedelo za rezultate tudi v teku na 110 metrov preko zaprek. Ti teki so se začeli že dopoldne, vendar je nai Ivanovič prišel na vrsto šele popoldne. Pri tem se je plasiral v svoji grupi kot drugi ter s tem pride v finale. To je doslej najboljši uspeh Jugoslovanov na olimpijskih igrah in je radi tega zavladalo v naši koloniji veliko veselje. Ivanovič je z današnjim uspehom prišel med prvo šestorico najboljših tekačev sveta na 110 m preko zaprek. Svetovni rekord v tej disciplini znaša, kakor znano, 14.1, jugoslovanski rekord pa, ki ga branita dr. Bu-ratovič in Ivanovič, 15 sek. Tako je Ivanovič poleg dr. Buratoviča dosedaj najuspešnejši tekmovalec na letošnjih olimpijskih igrah. Vsekakor se mu pozna angleški trening. NAŠI VESLAČI IN NJIH KONKURENCA Danes popoldne je bilo tudi žrebanje za veslanje. Objavljamo konkurenco samo iz onih skupin, v katerih nastopajo tudi naši veslači. Cetvorka s krmarjem: v drugi skupini nasto- V • odmevi Slovenski tabor v Mariboru Za tabor je prijavljenih Izredno veliko število udeležencev od vseh strani. Tabor se vrši tudi ob slabem vremenu. Zbirališče udeležencev do 9 pri glavnem kolodvoru. Kolesarji se zbirajo v Kopitarjevi ulici, vozovi in avtomobili v Tomšičevem drevoredu, godbe se zberejo na Zrinjskem trgu, železničarji v Raz-lagovi ulici. Vsi drugi udeleženci dobijo navodila za uvrstitev na »Zbirališču« pri kolodvoru. Reditelji posameznih skupin naj sami skrbe za strogi red in se držijo navodil, ki jih bodo dobili. Sprevoda po mestnih ulicah se udeležijo štiri godbe. Na čelu gre skupina iz rojstne župnije dr. Korošca iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Začetek tabora točno ob 10. Vstop na taborišče pred prihodom sprevoda ni dovoljen^ Zaradi tega se naj vsi udeleženci tabora udeležijo sprevoda. Kot govorniki nastopijo: ministra dr. Krek in J a n k o v i d, glavni tajnik JRZ Smodej, dr. L e s k o v a r, kmet Spi nd ler, železničar Kristofič poslanec dr. V e b 1 e, obrtnik 8 o j 8 in dr. M i 1 e r. Tabor vodi podžupan in predsednik okrajne organizacije JRZ Že bo t. Tabor ee vrši na Ljudskem vrtu na prostoru, kjer se je vršila ob Slomškovih slavnosfib igra »Naša apostola«:. Za red bodo skrbeli posebni reditelji. — Pozivamo posebno Mariborčane in okoličane, da se v velikem številu udeležijo sprevoda in tabora. Kongres učiteljev Novi Sad, 5. avgusta, m. Sinoči malo pred polnočjo je bilo zaključeno zasedanje 16. rednega občnega zbora JUU z izvolitvijo odbora za novo poslovno dobo in s sprejetjem resolucije. Opozicija je pri razmotrivanju poročila o finančnem poslovanju JUU napadla odbor zaradi velikih nagrad, ki da jih imajo nekateri odborniki, ter je zahtevala tozadevno znižanje, kar je občni zbor deloma tudi sprejel. V resoluciji, ki jo je predložil, poseben odbor, učiteljstvo med drugim zahteva stalnost, dalje da se izpraznjena mesta zasedejo po natečaju, da se učiteljice, ki so bile vrtnarice z učiteljsko kvalifikacijo, pravno in materijelno izenačijo z učitelji, da se učiteljem zagotovi materijelni minimum, da se učiteljem z dovršenimi 30 leti službe pred upokojitvijo da 5. položajna skupina, a se popravijo krivice katehetom in učiteljem, ki so službovali na privatnih eirilmetodijskih šolah na ta način, da se jim dotična službena doba všteje v pokojnino. Zatem so biti stavljeni na.dnevni red predlogi glavne uprave, med drugim predlog zaradi izključitve treh učiteljev, od katerih je eden na sestanku zagrebške sekcije predlagal, da se zaradi preiskave, ki se je vodila proti Dimniku zaradi znanih akcij, slednjemu da nezaupnica. Ta predlog bo uprava z Ivanom Dimnikom na čelu pač težko spravila v sklad s svojo zahtevo »po polnih političnih svoboščinah«, ki jo je podal Dimnik v svojem otvoritvenem govoru. Stavljen je bil zatem tudi predlog, da se predložena resolucija spopolni še z nekaterimi točkami, kakor n. pr.. da se učitelji ne raarešijo ob upokojitvi vse dotlej, dokler se jim ne uredi pokojnina, da se brezposelni učitelji nastavijo na izpraznjena mesta ift na ona mesta, ki hi se dobila t otvoritvijo novih šol, da naj bo mednarodni učiteljski kongres vsekakor v Belgradu, kakor je bilo predvideno, da se prouče zasluge posameznih ljudi za učiteljstvo in da se vse te proglasi za častne člane združenja, da se šolskim vrtnaricam omogoči napredovanje do 6. skupine, končno da se izreče priznanje nekaterim politikom za zasluge, ki so si jih pridobili za učiteljstvo kot eeloto (komu se je le hotel prikupiti glavni odbor na čelu z g. Dimnikom). 0 predlogih o izključitvi treh učiteljev in o resoluciji se je razvila živahna daljša debata. Proti izključitvi omenjenih učiteljev je ostro nastopil učitelj Smiljanie iz Belgrada, nakar je poročevalec odbora Lungulov predlagal, naj občni zbor predloženo resolucijo sprejme, kar pa se tiče priznanja, ki ga hoče dati glavni odbor z g. Dimnikom na čelu nekaterim politikom, je govornik dejal, da je lem politikom dala priznanje že državna blagajna. Lungulov se istotako upira zahtevi, naj se nekateri učiteljski velikani izvolijo za častne člane. Resolucija je bila s temi spremembami poročevalca Lun-gulova sprejeta. Pri volitvah je bila znova izvoljena lista sedanjega odbora z Ivanom Dimnikom kot predsednikom. Ob koncu zasedanja je imel piedsednik Dimnik še krajši govor, nakar je bil občni zbor zaključen. — Danes dopoldne je bila seja novoizvoljenega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika glavnega odbora znova Ivan Dimnik. Šah v Zemunu '' Belgrad, 5. avg. m. V dvorani Narodnega domo kralja Aleksandra v Zemunu se je sinoči odigralo drugo kolo nacionalnega šahovskega amaterskega turnirja, na katerem je Lešnik "iz Maribora z žrtvijo stolpa postavil svojega nasprotnika v 30. potezi pred neubranljiv mai. -Ostale partije iz A skupine so končale takole: V igri Maloškovič (kr. mornarica) : Matvejev, je slednji v solidni, njemu lastni pozicijski igri, premagal svojega nasprotnika. Schreiber iz Subo-tice je proti Burmistrovu (Belgrad) zašel že v otvoritvi v težave. Njegov nasprotnik jc zatem slabo nadaljevaJ in napravil tako težke napake, da se je kmalu moral udati. Igra Filipčič (Belgrad) : Prokopljevič (Zemun) je končala z remi-som. Nekončami pa sta ostali igri Baycr (Osijek): Scwab (Novi Sad), v kateri ima več izgledov na Zmago Bayer, in Mužaran (Zagreb) : Filipovič IZemum). — B skupina: inž. Poljakov (Skopije) je proti Aviroviču (Zagreb) prešeJ že v otvoritvi v močan napad in je potem z žrtvijo figure odločil igro v svojo korist. Milojčič (Zemun) in Pavlovič (Belgrad) sta igrala tipično pozicijsko igro in sta po 35. potezi reniizirala. Točko sta si delila tudi Pelva (Vel. Kikinda) in Ninoie (Smed črevo). Igrala nista jurišič (Belgrad) in Zivanovič (Belgrad). ker je bil Zivanovič zadržan. Igri dr. Ilijič (Novi Sad) : Kindii (Belgrad) in Jonke (Karlovac) : Rreinfalk sta bili prekinjeni na nejasni poziciji. V drugem kolu prekinjene igre se bodo igrale danes dopoldne ob 10. Cvet Pohorcev se zbira Danes imamo ▼ Mariboru zanimive goste. Z osebnim vlakom ob 11. uri dopoldne so prispeli poslanec Prekoršek v družbi senatorjev Banjanin«, dr. Zeca, Grge Angjelinovič« ter bivšega poslanca Josipa Svetiča in ing. Paštroviča. Na kolodvoru so pa odlične goste pričakovali podpredsednik senata dr. Ploj, bivši mariborski župan dr. Lipold, dr. Go-rišek iz št. Lenarta ter ravnatelj ruške tvornice dušika g. Krejči. — V Mariboru je sedaj zbran cvet jugoslovenskih Pohorcev. Zbrali so se nekako ob obletnici slovite deklaracije in javnost pričakuje, da bo tudi drugi'sestanek v senci pohorskih vrhov rodil nekaj podobnega. Prihod omenjenih pohorskih prvakov in sestanek s tukajšnjimi njihovimi pristaši je tajen ter r javnosti ni bil razglašen. 800 Slovencev odšlo v Berlin Ljubljana, 5. avgusta. Nocoj ob 20. je odšla na olimpijske igre v Berlin ekspedicija SK Planine, ki ie organizirana kot izlet gledalcev olimpijade in en dan svetovne pomorske luke Hamburg. Že ob 19. je bil glavni kolodvor vse od postajih poslopij do tovornih skladišč živ kakor polno mravljišče. Dva dolga vlaka sta odpeljala v presledku 10 minut vseh 800 udeležencev, ki so se zbrali h prav vseh krajev Slovenije. SK Planina je svojo zamisel, ki je zahtevala ogromnega dela, srečno uresničila. Vsak voz ima svojo vidno številko,— vseh je skupoo trinajst,-ser dem la šest povrhu je še vsak okrašen mi venci in državnimi trobojkami. Osmi voz, ki je na koncu prvega vlaka, nosi velik nap« n»