Poštnin« ssvttllrwMi Leto III., štev. 10 V Ljubljani, četrtek dne i2. januarja 1922 Posamezna štev. 50 99r • 2 K tshaja ob 4 zjutraj* iitaae celoletno . . 240 K mesečno. ...... 20. ** inozemstvo . . 600 , Oglasi za vsak ma riSins Stolpca 58 mm) . \ K joali oglasi do 30 mm stolpca (58 tal) ■ J , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo; Mikiošičeva cesta c:!. li/i Telefon ŠL TZ Jpravnlštvo; "sernova nllca t i Telefon št, bU kr. pošt ček. j ao-itev. ILSt" Ljubljana, 11. januarja, j Država se nahaja v finančnih stiskah in klic po varčevanju na vseh poljih držav, življenja je popolnoma opravičen. Posebno se zahteva od več stran? varčevanje pri armadi, nekateri celo iz posebnih vzrokov zahtevajo redukcijo izdatkov za armado na minimum in bi državo najrajše popolnoma razorožili ter ji odvzeli vsa obrambna sredstva S takimi ljudmi in strankami je. seveda, vsak razgovor odveč. ker mi nismo Švica, ki od nikogar ni ogrožena. temveč imamo prav neprijazne sosede, ki bi prav radi videli, da bi bila naš.\ država (»opolnoma razoro-*ena in nesposobna z vsako obrambo. In vendar je zahteva po varčevanju pri arma li opravičena in tudi izvedljiva, ne da bi radi tega naša oborožena moč bila oslabljena. Naj se le zniža število aktivno služečih vojakov, ali to naj se zgodi na ta način, da se skrajša J tok aktivnega službovanja v vojašnici sa celo tretjino, na dvanajst, morda Beograd v pričakovanju kralfevega povratka KRALJEVA ZAHVALA VLADI. Pogoji za obnovne kredite Beograd, 11. januarja. (Izv.) Kralj Aleksander odpotuje jutri ob 11. dopoldne iz Sinaie v Beograd, kamor dospe proti večeru. Bukarešta. 11. januarja. Včeraj 1e Nj. Vel. kralj Ferdinand v Sinaji uradno objavil zaroko romunske prin-cezinje Marije z Ni. Veličanstvom kraljem Aleksandrom I. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. je na zdradco odgovoril: «Ko ste mi včeraj želeli dobrodošlico. je Vaše Veličanstvo poudaril tu I j prisrčne zveze naših dveh držav v nrošloeti. k? so se utrdile v obrambi skupne in plemenite stvari in v skupnem trpljenju herojsko borbe. mojega naroda so ista ;Tudi čustva 'kakor moja. Moja sreča, vstopiti v iudi manj mesecev. Obdržati bi se patj™* rodbine Vašega Veličanstva, bo, moral nn vsnb način rtreizlc.šeni «rlWfci-'.K?KOr "C?"!: l.Uti! SrCCa -VaS6 iJU&Hene mora! na vsak način preizkušeni srbski sistem, da dobi vojaško izobrazbo vsak za orožje sposoben državljan. Na ta način bi imeli malo manjše kadre ampak imeli bi močno rezervno armado, ki bi se v slučaju potrebe hitro formi-.-ala. Na odpravo kadrskega sistema v današnjih razmerah niti misliti ni. o tem govorijo samo oni, ki jim ni do tega. da bi naša mlada država izvršila vse svoje še .leizvršene nacionalne naloge in ohranila svojo neodvisnost. Takih ljudi. hva!a bogu. ni dosti med nami in jih bo — upajmo — vedno manj. Nam je dobra in močna armada potrebna in samo stvar organizacije je. zmanjšati izdatke za njo na mero. ki jo bo finančni položaj države prenesel. Novj vojni minister, ki je znan kot dober organizator, ie že aviziral reforme, po katerih se pač zmanjšajo vojaški kadri, kar bo imelo za posledico zmanjšanje stroškov za armado, nikakor pa ne oslabljenja armade, ker bo to znižanje števila aktivno služečih vojakov doseženo gotovo samo s skrajšanjem časa sl.ižbe v aktivni vojski, "rezerve bodo pa enako močne. hčere. Vaši državi in Vaši kraljevi rodbini želim vsako srečo in napredek.* Beograd, 11. januarja. (Izv.) Mini- seji. na kateri bo kralj Aleksander osebno naznanil svojo zaroko z romunsko princeso Marijo in podpisal proklamacijo na narod, k! se objavi potem v petek. Dan poroke kralja Aleksandra Se ni določen. Do 16. februarja je dvorno žalovanje, 5. marca ra nastopi veliki post, ki traja do 16. aprila. V tem času se po pravoslavnem običaju poroke ne smejo vršiti. Ako ne pride do poroke med 16. aprilom in 5. marcem, potem je verjetno, da bo združena poroka s kronanjem, Id se mora po ustavi izvršiti še lete«. Jutri ob pol 11. dopoldne bo v sa-borni cerkvi slovesno blagodarenje povodom zaroka kralja. Predsednik beograjske občine. Do-bar Mitrovič, ie posetil danes popoldne ministrskega predsednika Pašiča in se PRIZNANJE STARIH DOLGOV. -- GARANCIJA IZPOLNJEVANJA MEDNARODNIH POGODB. za ti. da bodo v vseh slučajih. kj«r so inozemski interesi vsled konffekaev> aH sekvestraclje imetja trpeli efcc" to škodo popravile. 2.) Urediti morajo zakoniti in pralni sistem, ki jamči ncpristraiaeko i--vedbo trgovinskih in ostalih pogoi-Dalje se morajo obvezati, da se ber odrekli vsaki propagandi, k? bi str., mela za tem. da kali red in politični sisteir. v drugih deželah, a ravnoiafci' se morajo obvezati, da se bodo vzdržali vsakega napada na sosednjo o,-žavo. Ruska vlada je, kakor znano, zahtevala. da jo evropske države oiicijelr -", priznajo, da se ii na ta način zasigat^ razeovarjal ž njim glede sprejema kralja. Kra!»a bosta pozdravila na ko-strski "predsednik Pašid je prejel da- !»dvoru ministrski predsednik Pasic nes !z Bukarešte od Nj. Veličanstva in predsednik skupščine dr. Ribar. ki Nj- kralja Aleksandra brzojavko, v kateri se zahvaljuje za čestitke vlade povodom njegove zaroke z romunsko princeso Marij x Mini: trski svet se sestane jutri popoldne ali pojutrišnjem dopoldne k čine dr. Ribar. prispe danes f»onoči v Beograd. Beograd 11. januarja. (Izv.) Predsednik demokratske stranke, Ljuba Davidovič, je poslal danes popoldne kralju Aleksandru povodom njegove zaroke brzojavno čestitko. Grfffffti predsednik irske republike Rim, 11. januarja. (Izv.) Listi objavljajo sledeči komunike o načelih za obnovitvene kredite, o katerih naj razpravlja gospodarska konferenca v Genui: Na konferenci v Cannesu zbrane drŽave so soglasnega mnerja, da se po-četkom mcseca marca skliče gospodarska in finančna konferenca, na katero se pozovejo vse evropske sile. a tud; Nemčija. Rusija. Avstrija, Madžarska in Bolgarska. Ker bo ta konferenca važna na poti k gospodarski obnovi Evrope, zato smatra vThovni svet za potrebno, da na n;ej sodelujejo osebno ministri - predstavniki posameznih držav, da se sklepi konferenco čim prej lahko realizirajo. Zar . . vezniške države so mnenja, da mora- možnost razvoja trgovine v Rušiti jo vse one države, ki žele dobiti kredit iz inozemstva, izpolniti sledeče pogoje: 1.) Priznati morajo vse javne dolgove in druge obveze, katere so sklenjene od države, občin ali ostalih javnih korporacii. al; ki bodo v bodoče ■klenjene Razen tega se morajo obve- z inozemstvom. Zavezniške države pristale na to rusko zahtevo samo po-? pogojem, da Rusija akceptira zgori' navedene točke. • Sklenjeno je definitivno, da re g>* spodarska konferenca vrši v Genu. Zedinjene ameriške države bodo p" zvane. da na konfcr'ne.5 - r^bneir- DI VALERE. — NOVA VLADA. London, 11. januarja. (Izv.) «Da;5 Eire-i anu» je odklonil ponovno izvolitev De Valcre za preJsednika irske republike e 00 proti 98 giasovom. Za predsednika je bi nato izvoljen z vsemi proti enemu glasu Artur Griffith. Angleika vlada je Soieien ministra dr. Žerjava Beograd, 11. januarja. (Izv.) Današnje »iravstveno poročilo o stanju ministra za socialno po! tiko, dr. Žerjava, se glasi: Šolnik se nahaja od včeraj v stanju kri-se, ki je neizprenenjena, kateri bo, kakor kaže, sledilo definitivno poholjšanje. srce jako dobro, subjektivno se počuti | »cinik jzberno in je za sedaj vsaka ne- i V" varnost izključena. Dr. Konjevič in dr. Moravec, že izdala naredbo. naj angleške čete takoj izpraznijo Irsko. Griffith je sestavil začasno vlado, ki bo potem sklicala parlament. V novem kabinetu je prevzel Coliins finance, Duffv zunanje zadeve in Mulcalv narodno bratu bo. P 5spele^ie »sgajanj z Stalilo Beograd. 11. januarja. (Izv.) V političnih krogih se govori, da je vlada tc dni ukrenila potrebne korake za po-spešenje rešitve odnosajev med našo državo in Italijo. Dogovori so sicer regulirani že v rapallski pogodbi, vendar pa jih je dosedaj izpolnila samo naša država, nikakor pa ne Italija V diplomatičnih krofih se zatrjuje, da pripravlja vlada tudi noto na Zvezo v kateri bo nag!aša!a. da je naša država izvršila lojalno vse med-| nrodne dogovore, vsled česar zahteva, da stori to tudi Italija. Cim bo ra-pall- Jamstvena pogodba anfaniinih držav ANGLIJA SE BRANI ZVEZE SAMO S FRANCIJO. London, 11. januarja. (Izv.) odarske in vojaške ugovore se pridržc za. slučaj, da se izkaže zanje potreba. V tem smislu je bil tudi stiliziran brzojavni odgovor Briandu. NOVI NEMIRI V EGIPTU. London, 11. Januarja. Izv.) Londonski listi poročajo iz Kaire: Egiptovska advokatska zbornica v Kairi Je proglasila stavko vseh advokatov - Egipčanov in le našnjih vesteh iz Sofije !&sWen!h bolgar-1 porvala rojake, naj izvajajo bojkot proti Nemci doili v Cannes Cannes, 11. januarja. (Izv.) Nemški delegati z RatLenauom na čelu so danes dopoldne prispeli semkaj. Sprev-'i so jih Carteron. Briand in Loucher. Lloyd George je nemške delegat za danes ob 5. popoldne povabil v r-: paracijsko komisijo, da bodo pojasnili glede od Nemčiji' zahtevanega plačilnega odloga in glede vsote, ki jo mogla Nemčija takoj plačati. KRAVALT V MADŽARSKEM PARLAMENTU. Btullmpeita, 11. januarja. (Izv.) V narodni skupščini je prišlo zopet do bumin prizorov med legit misti in kmetsko stranko. Vodja kmetske etrajike, poslanec K-vacz je v daljšem govoru obrazložil stališče svoje stranke v notranji in zuna-n-politiki. Poudarjaj je potrebo, da delz, Madžarska skupno z Nemč jo, ki je v težkih časih najbolj dokazala svojo živ Ijensko silo. Med njegovim govorom eo karlisti večkrat skušali z nepopisnim: hrupom onemogočiti mu nadaljevanje, i-ni se jim je kočno tudi posrečilo. Kovac?> je morai svoj govor vsled nastalega hrupa prekiniti, nakar je bila seja zaključene, DIREKTNA TELEFONSKA ZVEZA ZORICH PRAGA. Praga, 10. decembra. (Izv.) Prihodn * dni se otVorl telefonska zveza med Prapl In Zflrlchom. k! bo napravila praško fcor-zo neodvisno od berlinske arbitraže. MASARYK DELNIČAR LEGI-JONARSKE BANKE. Praga, 9. januarja. (Izv.) Upravni svet. banke čeških legionarjev je poklosl pivo akcijo banke predsedniku Masar^ku, k: jo je epreje! in obljubil prepus*:t: di- agar tranzit je prepovedan, kakor: mo-, škoda ie, da poročilo ne navaia imena' ska vlada zmanjšat! število uradništva za j ansSeški trgovini in indust-«t. Po vsem; vidende svoje delnice no-loornun legi' nouoino biaeo. orožie. eksniozivi itd. itces naivne« ^politika*. Ur.) 20 odstotkov. mestu le polno barikad- 1 narekim inst-itacuaan. PreassM zs^o* jSnRetazapramemoo nadajne skupščine o sltusciii Dopisniku osiješkega »Juga* je orisal predsednik zakonodajne skupščine tir. Ivan Ribaj politično situacijo takole: »Z velikimi težavami je prišlo do .sestave sedanje koalicijske vlado, a te težave so v glavnem temeljile na nezaupanju, ki se je pojavilo medsebojno med obema najmočnejšima strankama, med radikali in demokrati. Obe stranki pa vesta popolnoma dobro, da je brez njunega medsebojnega in iskrenega sporazuma nemogoče dobiti kombinacijo, ki bi omogočila pravilno in harmonično delovanje vlade in parlamenta na temelju vidovdanske ustave. Obe stranki sta poklicani, da se udeležita dela pr? stvareuju vseh onih zakonov, ki so omenjeni v tekstu ustave. Nezaupanje med obema odločilnima strankama je prod izbruhom krize in v njenem poteku tako uarastlo, da so strankarji pozivali v posameznih vprašanjih naše notranje in zunanje politike na odgovornost poedine reeortne ministre, a no ministrski svet, ki je po zakonu in ustavi končnoveljavno sklepal o vseh vprašanjih in s tem solidarno prevzel odgovornost. Po mojem mišljenju bi bilo mnogo bolje, da se --tranke večine, ki so sodelovale v vladi, reševale vsa taka sporna vprašanja potom posebnega medstrankarskega odseka, ker bi se na ta način olajžalo delo vladi in parlamentu in ne bi se v javnosti s političnimi in strankarskimi strastmi razpravljala vprašanja, ki b; so dala si>orazuiiino rešiti. Jaz sem vodno priporočal institucijo takega medstrankarskega odbora in zdi te mi. da vodilne stranko čim dalje bolj uvidevajo njegovo potreb:). Ako se res astanovi tak odbor, bo delo veliko olajšano in prepričan sera, da bo vlada izvršila z lahkoto svoj program, ki ga je naznačila v svoji de-daraciji, in da bo tudi skupščina delala nemoteno ves čas, ki je določen po volilnem relu za konstituanto. Današnja koalicijska vlada, ima v parlamentu ne samo kvorum, potreben / sklepanje, ampak tudi trdno večino, ki je pripravljena k hitremu delu. Med radikalno m demokratsko stranko ni v izvrševanju vladi nega programa nobenih načelnih nasprotstev, ker sta ob stranki že povodom debate o ustavi priznali potrebo zakonov, naznačenih v vladini deklaraciji. Obe stranki sta se na svojih kongresih izjavili proti reviziji ustave, kar dementira tinibolje ■-se vesti v razdvojenosti v radikalni stranki z ozirom na to vprašanje. Zato mislim, da je obstanek sedanje koalicijske vlade do konca zakonodajnega dela zakonodajne skupščine zagotovljen. Kar se tiče delovanja našega parlamenta začne ta 10. t. m. z delom iu iicer z debato o vladini deklaraciji. Ta diskusija bo trajala bržkotne nekaj dni ker se boJo ob tej priliki razpravljala razna vprašanja notranje in zunanje politike. To je tudi potrebno, ker bo ta način odpadlo mnogo interpelacij in vprašanj, ki so stavljena na vlado. Po vladini deklaraciji pride na dnevni red skupščinski 'osiovnik. potem pa predlogi zakonodajnega odbora. Finančni odbor bo začel takoj debato o državnem budžetu za 1922.. odsek za administrativno razdelitev bo razpravljal razdelitev v oblasti; vlada je izdelala že definitivni predlog o agrarni reformi in pripravlja predloge, ki spadajo v delokrog agrarnega zakonodaj-stva.» Na koncu svoje izjave je dr. Ribar Izjavil da je trdno prepričan o dela-zmožnosti vlade in narodne skupščine. Skupščina je tudi doslej že pridno de-lala. ker nje delo ne obstoji le v plenarnih sejah, ampak v odborih, odsekih in sekcijah. Delo zakonodajnega odbora samaga je dokaz o delavnosti narodne skupščine.* stavbnega reda mesta Uubljsne Včeraj popoldne se je vršilo t mestni posvetovalnici posvetovanje glede spremembe mestnega stavbnega reda. Debato je otvoril župan g. dr. Peri4, naiar je bil izvoljen vod teljem ankete gradbeni direktor g. Klinar. ki je v kratkem nagovoru očrlal namen in pomen sklicanja ankete ter izjavil, da je nemogoče že s to anketo posezati v vse podrobnosti ter kaj končnega fiksrati. Anketa io le infortnu-tivnega značaja, da se pokažojo nedostat-ki in pomanjkljivosti sedanjega stavbnega reda Ljubljano, ki se imajo spremeniti in dopolniti z novimi sedanjemu času in potrebam odgovarjajočimi določili in preuredbami. K besedi so se oglasili in vsak i svoje strani osvetili to važno vprašanje sledeči frsr-T nadsvetnik. inž. Preiovšek. Rup-n.k Ferijan. Ogrin, Klinar, Skarja, Turk, Fieliti. Skrbi je, Vurnik, Ažtnan in dr. Iz vsega razpravljanja se lahko kon-«iat;ra to, da je sprememba mestnega stavbnega reda z ozirom na stauovanjsko krizo potrebna. Pri spremembi pridejo v poftev. formalni in materialni ali tehnični predp si stavbnega reda. Sprememba prvih je zvezana z velikimi težkočami in je za sedaj toliko kot nemogoča. Preme-niti jo pa treba gotove tchnično-materlal-ne fredpise stavbnega reda. Glavno vprašanje pri tem jo: kako omogočiti hitro in ceneno zdanje, da se s tem odpomore stanovanjski bedi. V zvezi s tem vprašanjem je vprašanle kako naj se zida? Gledati je treba pri tem i na estetsko i na higijensko stran zidave. Zmisel debate je torej ta: v glavnem se mora stremeti za spremembo tehničnega dela sedanjega stavbnega reda. Končno je repliciral gradb. dir. g. Klinar na vsa izvajanja in konstat ral. da se iz vsega razpravljanja lahko razvidi to, da sedanji mestni stavbni red ni baš slab, a da jo treba gotovih sprememb in dodatkov in to edino v tehničnem delu stavbnih predpisov. Nato jo dal na glasovanje predlog vlad. svetnika g. Škarje, da se stvori ožji odsek v «vrho spremembe mestnega stavbnega reda. Predlog je bil soglasno sprejet. V ožji odsek odpošljejo: mestna občina ljubljanska tri, po enega pa Gradbena direkcija, Tehniška fakulteta, Društvo arhitektov. Društvo inženjerjev, Zveza in-dustrijcev. Trgovska in obrtna zbornica. Delavska zbomca. hišni posestniki, tesarski mojstri, stavbni mojstri ter zdravstveni odsek. Ožji odsek se bo v najkrajšem času sklical k posvetovanju in razpravljanju ter bo končno redigiral tozadevne spremembe in dopolnila tehničnega dela mestnega stavb. reda. Gradbeni direktor g. Klinar je nato zaključil anketino zborovanje. + Politični klub JDS v Ljubljani ima sestanek v petek, dne 13. januarja. zvečer ob 8. v tajništvu JDS (Narodni dom). Predava univ. prof. dr. N. Radojčič (Počeci državnog uredjenja u Srbiji). Člani so vabljeni k polno-številni udeležbi. Predavanje se prične točno ob navadenem času. 4- Volitev zagrebškega župana Novoizvoljeni zagrebški občinski svet ima priholnj" soboto sejo. na katere dnevnem redu je volitev župana. Kakor se iz Zagreba poroča, bo za župana zopet ;z vol jen aruu. ..t Vekoslav Heinzl, da-i so nekateri blokaši proti niemu. češ da je preveč »beograjski*. Ti bi radi videli na županskem stolen zopet prot. Srkulia, ki jim jo bolj sa-mohrvatski. 4- «Centralizem in avtonomija«. Klerikalna zaveznica »Jugoslavija* se je zopet lotila tega predmeta. Iz članka se zo|x t vidi, kako zmedeni pojmi vladajo T'ri naših političnih nasprotnikih. Člankar namreč pravi: »Contrali- Boc oča lu gos!© venska kraljica Nevesta kralja Aleksandra, kraljičina Marija, je bila rojena dno 8. januarja 1900. Zaročila se jo torej ravno na dan, ko je izpolnila svoje 22. leto. princezinja Marija je tretji otrok sedanjega romunskega kralja Ferdinanda I., ki ie prevzel vlado po smrti kralja Karla I. Starejša od nje sta brat Karel, sedanji romunski prestolonaslednik. rojen dne 15. oktobra 1893, poročen z grško princczinjo Heleno. in estra Elizabeta, rojena dne 11. oktobra 1894, sedaj žena grškega prstolonaslednika Jurja. Mlajša od Marije sta i>rinc Nikolaj, rojen dne 8. avgusta lc»03. sedaj na študijah v Angliji, in princezinja Ilijana, rojena jan. 1909, ki živi doma na dvoru. Mati naše bodoče kraljice, sedanja romunska kraljica Marija je rojena Angležinja, najstarejša hči vojvode Edinburgha. Zato je stala romunska kraljeva rodbina vedno v tesnih zve-zah z angleškim dvorom in najvišjimi i p "loškimi krogi. Angleško p°rek'° matere je vplivalo pa tudi na vzgojo nfenih otrok, zlasti kraljičine Mame, ki ie živela no svetovni vojni dalje časa na Angleškem in imela med svojimi učitele jn vzgojitelji več uglednih angleških pedagogov. Zato ima princezinja Marija temeljito in široko na-obrazbo. K^kor zatrjujejo, je tudi zelo muzikaliuna in ljubi srodbo nad vso. V angleški družbi se je naučila vpoštevati in ljubiti šport. Sama jc izborila tah*lka in avtom obilistka, poleg tega pa so imele romunske športne orga.ilzacije v njej vedno vnetega zagovornika. Kakor skoro vsem deklicam njene sta-osti, je oropala svetovna vojna tudi princezinjo Marijo ničnih najlejt-ših let. Ko je stopila Romunija v vojni metež, je bila Marija zvesta adju-tantka svoje matere, ki se je postavila na čelo karitativnemu delu v Romuniji. Pozneje je šla mlada princezinja sama med bolničarke in je delovala v raznih vojaških bolnicah. To njeno delovanje je mlado in sirnjiatično kraljičino, ki je I« demokratičnih tradicijah romunskega dvora že itak živela v stalnem občevanju s prebivalstvom, šc bolj priljubilo ne le Bukareščanom, ampak tudi drugemu romunskemu narodu. Popularnost kraljičine je povečala še njena izredna lepota, saj ženske članice romunske kraljeve rodbine splošno alove kot krasotice in princezinja Marija ni zadnja med njimi. Zato je tudi v Romuniji skoro nihče ne imenuje z ofi-cijelnim imenom »Marija*, ampak it za vse kar po domače Mariola. kakor jo kličejo v rodbini, ali pa Marička. Poseb.io priljubilo in razširilo se je pn o ime. ki se je tako vdomačilo. da jo danes nazivljejo ž njim kar splošno po časopisja in vseh. ne strogo uradnih objavah. z cm pometa, aa je v« onast r r črtan osrednje vlade, avtonomija pa, da vlada ljudstvo «amo». V tem ie pa glavna neresnica. V »avtonomiji*, kakor «o jo predlagali n. pr. klerikalci (NSS sploh nima lastnega načrta), bi nastal uprav. nI sistem pokrajinskega centralizma, ki bi dal klerikalcem vso oblast na-i ljudstvom, kakor nekdaj na Kranjskem. Sistem pa, kakor ga določajo vidovdauska ustava in vladni načrt o samoupravi oblasti, daje vse garancije, da si bo jugoslovansko ljudstvo vladalo samo i v parlamentu i v oblasteh. Decentralizacija v oblasteh je po tem načrtu tako obširna, da je uprav vzorna. Le od na-s samih, t. j. od ljudstva bo odvisno, koliko bo hotelo to samoupravo izvrševati. Govorjenje o »kulturni enoti* in enotnem jeziku itd. je pa neumnost, s kakršno se naj rajo pridni uvodničar »Jugoslavije* več ne blami-ra. Raje naj se poduči o bistvu uprave. Toda njemu ni za to, ampak za po-navljanje starih hujskaških fraz. Id jih je pa vsakdo sit + Imeniten strokovnjak. V »Slovencu* je začela neznana gospodarska kapaciteta priobčevati članke o letošnjem proračunu. Iz prvega članka je razvidno samo to. da ta gosjiod nima veliko pojma o lnidžetiranju: zato ni čttdno. da številkam proračuna ne verjamo. Citatelji so pa navzlic temu lahko potolaženi, kajti člankar jim obeta, da s tem — da številkam proračuna ne verjame — noče reči. da ne bi svojega »brskanja po obsežnih knjigah še nadaljevali. Mogoče najdemo še kaj prav zanimivega*. Brskanje je v danem slučaju vsekako zelo na mestu: saj pravijo, da pri brskanju včasih še celo slepa kura zrno najde. + Franc Ferdinandove namere. Dunajski vseučiliški profesor Ilans Spori ie izdal knjigo o zadnjem avstrijskem ministrskem predsodniku dr. Lamma-schu. Knjiga je zelo zanimiva, ker ima mnogo interesantnih podatkov o načrtih bivšega nadvojvode Franca Ferdinanda. Franc Ferdinand jo pozval pred vojno k sebi Lammas.eha in mu sporočil, da bo pri zasedbi prestola izdal manifest, v katerem bo ponovno svoje sinove izključil od prestola ker želi. da njim in Avstriji prihrat. pretendentsko borbo. Dalje je nameraval legislativno moč prenesti na delegacije. Ki bi fungirale kot centratlni parlament monarhije; v delegacije naj bi poslali svoje zastopnike poleg Avstrije in Madžarske tudi Bosna in Hercegovina. Madžarskim politikom naj bi so dale za to razne koncesije, med drugim carinska meja napram Avstriji, premeščev" centrale avstro-o-rrske banko v Budimpešto, eventualno pa tudi aneksija Bosne in Hercegovine k Madžarski in izprememba naslova »Avstro - Ogrska* v »Halrs-liurška monarhija*. Zopet enkrat dokaz za ono večno veljavno: Človek obrača... 4- Neutemeljen strah V sarajevski muslimanski »Domovini* je napisal znani muslimanski voditelj Šerif Ar-nautovič članek, v katerem se obrača do Hrvatov, odnosno Hrvatskega bloka, ki ga svari pred politiko sovraštva in razdirati ja, v katero je zašel sedaj. Radič hoče s svojim blokom republiko. hoče da se Hrvatska eman-cipira in nazadnie še oddeli ml Srbije; s tem hoče dokazati, da je skupno delo v skupni državi nemogoče. — Hrvatsko blokaško časopisje je vsled te suhe in končno popolnoma pravilne ter logične ugotovitve začelo napadati vlado, češ ona preko svojih listov lansira vesti, v katerih se izjavlja za amputacijo naše države, češ da hoče nrepustiti Hrvatsko njenim zunanjim sovražnikom! Ta trditev, ki je sicer tako absurdna, da je ni treba zavračati, je iziedno značilna za Hrvatski blok, ki na eni strani zahteva ločitev in osamosvojitev samostojne Hrvatske kot republiko, na drugi strani pa dol-ži vlado, da hoče Hrvate izročiti tujcem. Nekaj podatkov o krallevini Rumuni i Povodom zaroke kralja Aleksandra I. z romunsko kraljičino Mariolo. bodo naše čitatelje gotovo interesirali izdatki o veliki sosedi kraljevine, ki je bila že doslej naša zaveznica, a stoji sedaj v^led zaroko i nami še v tesnejši zvezi. Stara kraljevina Rumunija t. j. Vla-ška. Moldava in Dobrudža. je pred svetovno voj.io obsegala 140.000 km2 in imela 7.600.000 prebivalcev. Velika Rumunija ima danes poleg starega ozemlja še Besarabijo. Bukovino. Transilvanijo, romunski Banat in Marmaroš ter obsega 316.200 km' s 17.300.000 prebivalci. Glede narodnosti je kraljevina zelo mešana; posebno mešano ja prebivalstvo v novih pokrajinah, kier biva precej Madžarov. Nemcev in Po-liakov. V Dobrudži, bivši turški provinci, je tudi mnogo Bolgarov, Turkov. Tataro^. ciganov in Grkov. Prebivalstvo je ▼ pretežni večini pravoslavne vere in ima samostojno narodno romunsko cerkev. V Rumuniji je nadalje 1 milijon katolikov, 2 milijona unijatov in nad 1 milijon Židov, številno pa so zastopane tudi druge v-roizj>ovedL zlasti protestanti in muslimani. Po ustavi je Rumunija konstitucijo-nalna monarhija. Dasi prcavidev2 usta-| va oooolno enakonra^most vseh držav- Po svetit — Dr. Benei o Podkarpatski Rusiji. Ministrski predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. kj »e je te dni vrnil s svojega potovanja po Podkar-l>atski Rusiji, je v Bratislavi posetii »Društvo za politično vedo* in ob tej l»rliki povedal, • kakšnimi vtisi se vrača iz omenjene pokrajine. Izjavil je med drugim: »Ttjožaj je tam znatno boljši, kakor bi ss dalo sklejati po časopisnih vesteh. Prebivalstvo je s svojim novim položajem zelo zadovoljno, tam vladajoče razmere nam dopuščajo, da lahko rešimo nekoliko važnih vprašanj, kakor vprašanje občinskih volitev, vprašanje volitev v domači deželni zbor in volitev v državno skupščino. Treba jo naglasiti, da je bilo prebivalstvo spričo propada avstro - ogrske m onarhije [»opolnoma ravnodušno, kajti Madžari jim niso sezidali niti ene šole. vslod česar je nad 70% vsega prebivalstva nepismenega. Seaj se tudi v tein oziru razmere od dne do dne boljšajo.* — Koliko ima Francija prebivalcev? Službeni list francoske vlade »Journal officiel* prinaša rezultate zadnjega ljudskega štetja v Franciji. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je štev^o prebivalstva v Franciji za časa svetovne vojne močno nazadovalo. Skupno število prebivalstva v 87 pokrajinah znaša samo 37.500.017. kar znači z ozirom na rezultat ljudskega štetja iz leta 1911. nazadovanje za 2.104.975. To nazadovanje je posledica ogromnih izgub Francije v svetov-nj vojni, redukcije j>orodov in strašne epidemije španske bolezni, ki je razsajala |m) celem svetu. Te številke se> izpremenijo v francosko korist le v toliko. ker se 192.973 Francozov, vojakov in mornarjev. naha'a izven državnih mej in zato niso mogli biti popisani. — Nov amerikanskl poslanik na Dunaju. »Zeit* poroča, da bo ameriški opravnik v Berlinu Dresel prevzel za-sto]>stvo Amerike na Dunaju Prosvefa NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drama. Četrtek, 12. Jan.: »Pohujšanje v dolini šentflorjanskl*. Izven. Petek, 13. Jan.: »Pampeliška*. IX Sobota, 14. Jan.: »Gardist*. B. Opera- Četrtek, 12. Jan.: »Labodje jezero*. A. Petek, 13 jan.: »Faust*. E. Sobota, 14. Jan.: »Carmen*. G. • IL SIMFONIČNI KONCERT DRJA. CEPINA. Danes ob 20. uri bo v unionski dvorani IL koncert godbe Dravske divizije. Na sporedu je Mozartova res »Juf/itrova* simfonija, Glazunovega »Serenada», Glin-kov španski ples »Jota Aragonesa*, Dvo-rakova slika »Poledn ce* in Adamičeva suita za orkester »Ah, mladost ti moja, kje si?* Gospa Lovšetova bo zapela dve najnovejši Straussovi pesmi. Sport-d je silno zanimiv .n bo, kakor je upati, napolnil dvorano do zadnjega kotička. Na Mozartovo simfonijo v C-duru smo opozorili že v nedeljski številu »Jutra*. Kikard Strauss velja danes za največjega skladatelja Evrope. Strauss piše impresionistično glasbo, ki je bolj si kanje, opisovanje in ki učinkuje s pestro eksotično zaporednostjo predslav in je torej nekak aitalogou s mbulistične literature. Strauss je napisal tudi že par oper. med njimi znano »Elektro*, ki so jo izvajali tudi v Prag. Danes se nahaja Strauss na turneji po Angliji, odkoder bo že drugič krenil v Ameriko po novo slavo. — Glinka je bil rojen leta 180-1 blizu Pmo-lenska .n je umtl leta 1857 v Berlinu. Imenujejo ga pc pravici ruskega Berlio- in prvega glasbenika, ki je postavil temelje takozvani originalni »ruski* glasbi. ljanov prod zakoni, je vendar aoeodaj uspelo plemenitašem. da obdrže got '-ve politične privilegije in da izključujejo žide od pravice na posestvu zemlje. Romunski parlament sestoji iz |x> slanske zbornice in senata. Zakon postane veli .ven šele tedai. ko je sprej-1 v obeh hišah in sankcijoniran od kralja. Kralj ima pravo veta ter more od-goditj in razpustiti parlament ter razpisati nove volitve. Prestol je doden v moškem kolenu: v slučaju, da ni nobenega direktnega potomca, preide pravica pres»o!a na najstarejšega kraljevega brata in njegove poto.nce. Ako ni nobenega upravičenega naslednika, ali'ako se ta odreče prestolu, lahko kralj sam izbere naslednika iz katerekoli vladarske hiše v Evrojr. Ako tudi do toga ne pride. se proglasi prestol za izpraznjen, nakar se sestaneta obe zbornici in si izvolita novega kralja. Poslanska zbornica šteje 306 poslancev, a senat 188. Na vsakih lOO.OOi! prebivalcev odpade ^n senator, dočim odpade 1 poslanec na 50.000 prebivalcev. Volilna pravica je splošna, enaka in proporcijonelna z volilno dolžnostjo. Tudi senatorji se volijo, le okrog 10 odstotkov je virilistov (prestolonaslednik. škofje, zastopniki visokih šol itd.). V administrativnem pogledu se delila stan Rumunija na 32 okrožij katerim ie stal na čelu prefekt. S splošnimi volitvami se vo!5 okrožni svet. kateri t nrefektero upravlia okrožje. cnazunOT je nanee na Trntmeu svojega umetniškega udejstvovanja in bo v kratkem prirMil koncertuo turnejo preko Evrope. Danes je malo koncertov, ki bi ne iuieli na programu Glazunova ali Rah-maninova, teh dveh modemih reških velikanov. O Adamičevi suitl »Ah mladost* bom* še podrobneje poročali — Kar se pa t Dvorakove »PoleJnice*, naj postrežem^ v lažje umevanje z »vsebino*, to se pr»-vL snovjo, katero je glasbeno obdelal f* ški Beethoven: Kakor polnoč, tako Ima tudi poldart. po češki ljudski pravljic;, svoje (hudobne) zlo duhove, ki od enajstih do dvanajstih izigravajo svojo pogubonosne moči. Ti zli duhovi se imenujejo »opoldanske čarovnice* (češko: polcdnlce aH pe-ludnice) aH pa tudi »divje žene*. ZavoliO lega ni pr poročljivo muditi se opoldan v gozdu. V neki revni koči se Igra otrok nirno v svojem kotu, medtem ko mati pripravlja kosilo za svojega moža, ki dela na polju. Nato postane otrok nem ren in začne končno na vso moč kričati Mati jezna in skuša otroka pomiriti s tem, da mu daje raznovrstne igrače. Ko vse to nič no pomaga, mu grozi s »poledneo-. To učinkuje. Za nekaj časa se otrok pomiri: todi v kratkem začne znova kričati. Igračke zletijo v kot in mati. ki sj s malim divjačkom ne ve ničesar pomagati, zakliče jezno: »Ue, Truda, pridi in vzemi kričača!* Tedaj se vrata odpro in notri stopi ob bergli suho, strahovito ženšče. »Semkaj z otrokom*, zakliče. Do smrti pre3traše na, se oklene mati z rokami svojega otroka. Toda kakor senca se približa »c-poldanska čarovnica*; že stegne svoji roki po otroku, tedaj pa se mati zgrudi brezvestna na tla. Ravnokar zvoni poldan. Nič hudega sluteč se vrača oče s polja domov in naj de mater onesveščeno na tleh, otroka pn na njenih prsih zadavljenega. • Ustanovni obfnl zbor «Zveze slovenskih pevskih zborov* se jc vršil dne 6. t. m. v prostorih »Glasbene Matice*. Misel, ustanoviti pevsko zvezo ne slede na politično prepričanje, je sproži! ravnatelj našega konservatorija, g. Matej Hubad. Sicer je že obstojala svoječasno podobni zveza, ki Je pa zadnja leta čisto zaspala. Zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo ljubljanskih pevcev in pevk ter zastopniki 14 pevskih društev, je otvoril s prisrčnim pozdravom g. ravnate!) Hubad, ki je referiral o delu pripravljalnega odbora, na kar so se odobrila pravila Zveze, katero ie sestavil pevovodja »Ljubljane*, s. Bajuk. Odbor zveze se je konstituiral ta-ko-le: M. Huban predsednik, dr. A. Svi-gelj in dr. Fr. Logar podpredsednika, I. Dražil, V. Tome, M. Jakcl. J. Perdan, F". Marolt. 1. Lukežič. Fr. Bukovec, V. Ro man In J. Chčnik, odborniki. Pevovod ' .Zveze*: Zorko Prelovec in Emil Adamič, revizorja K. Lassbaclier in L. Fratina. Občni zbor ie odobril predlog, naj se imc-I nuje g. Hubad za častnega člana »Zveze . Tudi se Je sklenilo pos'at! skladatelju Vtl-harju o priliki njegove sedemdesetletnic« čestitka v imenu »Zveze*, na kar le bin' skupščina končana. Zbori, pristopite vv: Ličarjev koncert v Zagrebu. Dne 9. t. m. je koncertiral v Zagrebu prof. zagrebške glasbene akademije, Ciril Ličar. Igra? je HSndl-Llsztovo Sarabando ter Chacor-ne iz »Almire*, Stolccrjevo »Jugosloven-sko suito*, katero le celo tudi skeptič"" »Univerza! Edition. sprejela v svojo zbirko, dalle le igral g. Ličar Novakovi božiči.) in karnevalsko pesem, Dehussyjevo «La soirež Sans Granade* in Scottov »Danse negre*. Zagrebški listi poudarjajo Ličarjevo umetniško individualnost, hvalijo njegov stil in ugotavljajo soglasno, da umetnik Ličar absolutno ne zaostaja za svetovnoznanlmi piatiistL Orkestralnega društva ljubljanske Glasbene Matice skupni vaja je zaradi Ceri-novega koncerta namesto četrtka v petek dne 13. t- m. Ta administrativni j>rineip je razSirjea tudi na veliko Rumunijo, ki ima sedaj 175 okrožij. | Celokupni državni dolg Rumum.iS 'znaša danes 26 milijard lejev. Rumunija je, kakor naša drža-\ agrarna dežela. V normalnih razmerah izvozi na leto 550.000 vagonov blaga, 1 milijon vagonov lesa, a razen tega ogromno količine petroleja in žita. Najmočnejša politična stranka v Er, muniji je ljudska stranka, katero ve-it general Avan"=cu in ki ima danes v i^rlamentu 196 poslancev. Demokratska pod vodstvom Take Jonesca, ima sedaj samo 16 poslancev, kljub tem j ta velik politični vpliv; kmetska stranka ima 31 poslancev, narodna strani;?. Transilvanije 27, kmetska stranka i/. Besarabije 23. socialistična 19. libe- na 18. narodno demokratska 11 poslancev. Poleg tega imajo Nemci 1<\ a Madžari 9 poslancev. Glavni problemi povečane rumunsl ft kraljevine so kakor pri nas unifikaci-ia zakonodajstva in davčnega sistema, airrarna reforma, sprejem volilnega reda. reforma administracije in vpraša« nje interkonfesijonalnih zakonov. V zuna.iji politiki stremi Romuniji za tem. da dela za konsolidacijo srednje EvTope in Balkana. V ta namen je došlo do sporazuma m"d Rumunijo in Češkoslovaško na eni, Rumunijo Jugoslavijo na drugi strani, s Čimer I bil posta vljen temelj mali antanti- Domače vcsfi • Priprave za kraljev prihod v Dalmaciji. Iz Splita se poroča: V Split je prispel polkovnik kraljeve gardo 2iv-kovič, da vodi priprave ta kraljev prihod v Dalmacijo. Kralj prispe v Dalmacijo ,>■> Veliki noči. Iz Splita je polkovnik Zivkovič odpotoval v Tnv gir, od tamkaj pa se poda v Sibenik in na otok Hvar. Najbrže bo kralj obiskal vse omenjene kraje. • Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani priredi tekom januarja in prihodnjih mesccev ciklus predavanj, ki zasledujejo namen, seznan ti našo javnost z glavnimi predstavilelji in novejšimi pridobitvami češke kulturo. Prvo predavanje. ki se bo vršilo v kratkem, bo obravnavalo življenje in delo predsednika češkoslovaške republike, T. G. Masarvka, pisatelja in filozofa, ustvaritelja samostojno češke države. Sledeči večer bo posvečen Aloisu J risku. ki je najmarkant-nejši predstavitelj historijriega romana med Cehi. Kot tretji večer je na programu predavanje o Skavtingu, modernemu načinu življenja o pr.rodi, ki se zlasti goji v Ameriki ln Angliji in je tudi na Češkem zastopano z zelo močno organizacijo; pri nas je ta panoga telesno vzgoje skoraj popolnoma nepoznana. Vse predavanje bodo pojasnjevalo skioptične sliko, za katero smo dispozitive že prejeli iz Prage. Ne dvom mo, da bo naše občinstvo z Gbilnim posetom teh prireditev pokazalo svoje živo zanimanje za zavezniški narod češki. • Izenačenje plač učiteljiščnih profesorjev. V ministrstvu prosvete se y sestavila posebna komisija, ki se bavi z vprašanjem izenačenja plač profesorjev učiteljišč v novih krajih s plačami srbijanskih profesorjev. • Prisega vojaških novincev celjske garnlzijc se je izvršila na slovesen način včeraj ob pol 10. na Dečkovem trgu. Prisegli so po vrsti pravoslavni, katoliški in muslimanski vojaki. Svečeniki vseh veroizpovedi so v svojih govorih naglašali. da mora biti vojaštvo zvesto kralju in ljubiti skupno domovino. Komandant. polkovnik Nautnovič, jo imel na vojake nagovor, v katerem jih jo navduševal v ljubezni do kralja ln domovine, katero treba braniti kakor lastno srce. Zaključil je svoj govor z »Živi o kralj!«, nakar ja godba zasvirala vse tri narodne himne. Svečanost je bila zaključena s olešanjetn kola, • Poroka. Kakor nam poročajo, se jc r nedeljo dne 8. januarja v tamkajšnji mastni župni cerkvi poročil gospod Anton Britovšek, trgovec v Slovenjgradcu. z gospod.čno Jano Arriečičevo, hčerko pokojnega šolskega vodje v Pamečah. • Smrtna kosa. V Logatcu je utnrl tragične smrti kapetan v p. g. Pavel Stritar. Našli so ga včeraj mrtvega r spalnici. Kapetan Stritar je bil ujet na severnem bojišču ter je bil dalj časa v ruskem ujetništvu, odkoder se je po prevratu bolan vrnil v domovino ter stopil v pokoj. V Logatcu se je oženil s hčerko tamkajšnje hotclirke gospe Kramar-jeve. Iskal jo zdravja v raznih letovišč h in zdraviliščih ter se je ftele pred kratkem vrnil iz Da vosa v Švici. Pokojnik, zaveden narodnjak ln naprednjak, zapušča vdovo z dvema otrokoma. Blag mu spomini — V St. Petni na Medvedjem selu je dne 10. jan. umtl po kratki bolezni, v starosti 83 let, posestnik in župan Janez Kregar, vrl naprednjak. N. v m. p. • Na povratkn v domovino je umrl v Sibiriji za tifusom vojni ujetnik, porjftirk V-adimir P rkovič, ki se je pridobil velike zosluge za naSe ujetnike. Naj mu bo bratska ruska žemljica lahka! • Iz «Uradnega lista«. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 3 z dne 10. januarja »Zakon o proračunskih dvanajetinah za meseca januar in februar 1022» ter »Razglas o pobiranju takse od avtomobilov, fijakerskih voz in drugih vozil za leto 1922». • Maksimalne cene naj se po potrebi gtevldirajo. Z ozirom na urodlio ministrstva za socialno politiko, z dne 8. decembra 1921, s katero je ukinjeno poslovanje občinskih sodišč za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, je pokrajinska uprava za Slovenijo odred la. da pre_ POSLEDICE NARAŠČANJA ČEŠKOSLOVAŠKE KRONE. izza decembra, in sicer napram vsem tujim valutam. Dcviza Praga v Curihu, ki je od 1. decembra 1921. do 7. t. m. narastla za 50 odstotkov, kaže v Curihu napram drugim devizam sledeče raz-merje: I. dec. 2. Jan. 7. Jan. 10. jan. 5.60 7.25 8.40 8.45 Praga Zagreb Dunaj Berlin Nevvjork London Pariz Milan Budimpešta Varšava 1.81 0.15 2.65 5.26 21.10 37.15 21.95 1.90 0.19 2.75 5.13 21.60 41.70 22.55 1.80 0.18 2.77 5.17 21.74 4t.25 22.35 0.85 0.18 1.75 0.17 2.95 5.18 21-87 42.90 22.30 0.85 0.17 0.82 Vi 0.82 0.15 0.17 Padec tujih deviz na praški borzi n. pr. od L decembra do 5. t. m. le razviden iz sledeče tabele, ki kaže. koliko se Je zahtevalo na borzi za tuje devize: 1. dec. 5. Jan. padec za ca. Berlin Curih Rim Pariz London Newyork Beograd Dunaj Varšava Budimpešta 48.40 31.90 1783.— 1202.50 388.50 666.50 376.50 93.25 134.0 256.— 498.— 202.75 62.50 79.50 34% 33% 35 % 25% 3"% 33% 41% 21% 13% 21 % Soholshi vestnih Občni zbor Sokola H v L jubilant se vrši v nedeljo dne 22. t. m. ob 9. url dopoldne v telovadnici na realki, na kar opozarjamo članstvo s pozivom na polno-številno udeležbo. V slučaju nesklepčnosti se vrši občn zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Osebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Društvo «Sokol* v Bohinjski Bistrici ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 15. januarja ob 17. uri v prostorih br. Grobotka, z običajnim dnevnim redom. Bratje in sectre, udeležite se občnega zbora polnoštevilno. — Zdravo! Občni zbor »Sofcote* Dravograd - Meta sr vrši dne 15. t. m. pri Grizogonu z običajnim dnevnim redom. Dne 2. februarja priredi odsek sokolsko akademijo z lepim sporedom, na kar se že sedaj opazarja sosednja društva. Sijort in turistih Slovensko planinsko društvo. Občn: zbor litijske podružnice Slovenskega planinskega društva sc vrši v ponedeljek dne 16. januarja ob sedmih zvečer v gostilniških prostorih g. Ivana Robavsa v Smart-nem z običajnim dr.cvnlm redom. Blejsko jezero Je, kakor nam poročajo, popolnoma zamrznjeno. Le malo kdaj Je tako lep in čisti led, kakor letos, zato pa 1.52 Vi 1.20 2.72 Vt 2.40 13.15 10.45 Izmed vseh je najbolj padla deviza Beograd, katere padec znaša od 1. decembra do 5. januarja 40.68 %, potem sledijo Rim (35 %), Berlin (34), Newyork ln Curih (33), London (30), Pariz (25), Dunaj in Budimpešta (21), Varšava (13). Kakor kažejo znamenja, bo češkoslovaška krona še naraščala nekaj časa, četudi bo vmes še popustila; kajti to naraščanje temelji na trdnem češkoslovaškem gospodarstvu. Vesel Je tega padanja češkoslovaški konzument, ker bodo cenejše ponudbe uvoznega blaga nižale ccne domačim produktom. N. pr. cene pšenici, ki so dosegle v Češkoslovaški polno svetovno pariteto, se bodo morale prilagoditi gibanju češkoslovaške valute In se temu primerno nižati, dočim n. pr. pri mesu tega nI pričakovati — vsaj v večji meri ne —, ker stojijo cene mesu v Češkoslovaški nizko pod svetovno pariteto. Posledica naraščanja češkoslovaške valute bo tudi, da se bodo moral! odpraviti zadnji ostanki vezanega gospodarstva. Kakor hitro se bo pokazalo, da Je nadalnje naraščanja cen pri vezanih produktih nemogoče, ali da Je celo v svobodni trgovini pričakovati nazadovanje današnjih cen. bo postalo vezano gospodarstvo brezpredmetno. Za trgovino z inozemstvom pa bo to prehitro naraščanje češkoslovaške valute imelo neprijetne posledice. Češkoslovaška je industrijsko izvozna država ln indu strijski Izdelki se za Inozemstvo silno dražijo. Sicer bodo morale ccne Industrijskim izdelkom popustiti, toda brezdvomno niso in ne bodo padale v Isti meri in isto časno, kot narašča češkoslovaška krona. Takojšnje znatnejše znžanje cen Jc sploh nemogoče Drez velike izgube, ker se mo ra obenem Izvršiti znižanje delavskih mezd, potem pa je še rešiti celo vrsto dru gih vprašanj, da se obratni stroški zni žajo. Kakor poročajo Iz Prage, Je Zveza Industrijalcev že sklenila, znižati mezde delavcem, kot Je to že Izvedeno v industriji stekla in kemičnih tvomicah. Na kongresu slovaških Industrijalcev so povdarjali vsi govorniki, da je Industrija na robu propada ln da Je potrebna tudi takojšnja državna pomoč, ako drŽava ne mara, da industrija propade. Solidni industrijalci, ki sc niso podajali v nevarne špekulacije, bodo najbrže iažje klubovall opasnosti, ki Jim preti od visokega stanja češkoslovaške krone. Industrije s sezonsko produkcijo, zlasti one, ki vsled vezanega gospodarstva niso bile v stanu, Izkoristiti konjunkturo visokih povojnih cen, pa so v resni nevarnosti. Sladkorna Industrija, ki Je eden glavnih virov aktivne trgovinske bilance Češkoslovaške, bo utrpela ogromno škodo. Do-sej ie češkoslovaški sladkor uspešno konkuriral drugim sladkorjem na svetovnem trgu, z porastkom češkoslovaške krone pa se bo položaj spremenil. Četudi se bodo končno cene češkemu sladkorju znižale, se bo treba na novo boriti za izgubljene trge. Isto velja za mnoge druge Industrije. Po poročilih avstrijskih listov so bila mnoga naročila, ki jih Je prejela češka strojna Industrija Iz inozemstva, od naročnikov stornirana In prenešena v Avstrijo, ker se vsled porasta češkoslovaške krone prvotna kalkulacija ni mogla vzdržati. Kakor poroča »Neue Preie Prcsse*. je vsled zboljšanja češkoslovaške valute konkurenca češkoslovaških železarn na avstrijskem trgu Izločena. Isto velja za premog. Med državami bo mogla Izkoristiti ta položaj zlasti češka soseda Nemčija. Cujejo se tudi glasovi, ki pa niso dovoli verjetni, da so namteč češkoslovaško krono umetno pognali navzgor Italijani, Prancozi ln Švicarji, ki hočejo uni- hitro narašCr.nje valute povzroči ravno tako periir' je v gospodarskem življenju, kakor -idno padanje. Posledicc narcL-a češkoslovaške valute, oziroma silnega padca našega dinarja v Pragi bo plasti težko občutila naša država. Naše trgovstvo je že od lani dolžno ogromne svote Češkoslovaški. Te vsote so se sedaj povišale v toliko, v kolikor je padla deviza Beograd v Pragi. Kakor smo v početku omenili. Je od 1. decembra do 5. januarja padla vrednost naše devize v Pragi za 40.68 odstotka, kar bo za mnogega našega trgovca katastrofalno, ako se temu na kak način ne odpomo-re. Kočliivo vprašanje moratorija dobiva na zanimanju, in sicer v tem slučaju tudi od »prečanov* v prijaznejšem zmislu. Ce Je pa ravno moratorij rešilna deska. Je drugo vprašanje. — Mariborski živinski trg. Na sejem, Li se je vršil dne 10. jan., je bilo pripeljanih 143 volov, 2 bika, 226 krav, 10 telet in 4 konji, skupaj 385 glav. Cene so bile slodeče: voli debeli kg žive teže 20 do 24, poldebeli 15 do 19, plemenski 14, b !u za klanje 13 do 16.50. klavne krave dobcle 14 do 19, plemenske 10 do 14, molzne 12 do 18, breje 12 do 18, mlada živina 11 do 20, krave za klobase 8 do II K. Mesne cone: Volovsko meso L vrste 20 do 24, 1L vrste 18 do 20 K, meso krav, bikov in telic 16 K, telečje L vrste 20 K. IL vrete 18 K, sveže svinjsko meso 32 K. — Somborski žitni trg dne 10. januarja: Vsled ukinjenega tovornega prometa, naraščajo ponudbo, toda ne pride da mnogih zaključkov, ker trgovci ne morejo vtovoriti blaga, za špekulacijo pa. jim manjka denarnih sredstev. Pšenica notira 1500 — 1520 K, koruza 1130 — 1150 K, oves 920 — 940 K. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu je otvorila podružnico v Dubrovn.kn. «« Nova velebanka v Zagrebu. Kakor poročajo, se namerava osnovati v Zagrebu nova industrijska velebanka. Borza tudi prihajajo drsalci, da uživajo ta lepi , šport. Vreme je krasno in ima vsak obl-;«« s tem češkoslovaško konkurenco na skovalec Bleda tudi u:'itek lepe narave. V nedeljo popoldne cd 2. do 5. ure bo igrala na ledu godba, kar bo posetnlkom Bleda še posebna zabava. Ker Je zveza z vlaki prav ugodna. Je pričakovati, da v nedeljo posetl Bled tudi več Izletnikov iz 'Ljubljane. svetovnem trgu. Velika opasnost naraščanja češkoslovaške valute leži tudi v tem, da grozi državi preplava inozemskih industrijskih izdelkov, ki so postali mnego ccnejšL Češkoslovaška se bo morala proti tel po- Zagreb, devize: Berlin 171 — 173, MIlan 1280 — 1290. London 1245 — 1260, Nevvjork kabel 295 — 300, ček 293 — 296, Pariz 2460 — 2475, Praga 487 -< 490, Švica 5600 — 5700, Dunaj 4.40 — 4.60, Budimpešta 49.50; valute: dolarji 290 — 292. rubljl 23 — 26, avstrijske krone 5, napoleonl 1020 — 1046, marke 175. leji 225, lire 1260 — 1270, madžarske krone 48. Banka za Primorje 760 — 800. Trgovska obrtna banka 275 — 285. Hrvatska eskomptna banka 775 — 780. Brodska banka 380. Jadranska banka 1210 — 1280. Jugoslovenska banka 470 — 475. Ljubljanska kreditna banka 920 — 940. Slavcnska banka 495 — 500. Praštediona 5175 — 5200. Rečka pučka banka 470 — 495. Slovenska eskomptna banka 620 — 635. Srpska banka 725. Goranin 640 — 660. Gutmau 1675 — 1710. Narodna šumska industrija 580 — 585 Našlčka Industrija drva 475 — 500. Slavonija 695 — 700. Dubrov. paroplovna družba 4500 — 4610. Ljublj. strojne tovarne in livarne 885. Beograd, valute: dolarji 74.50, marke 43, leji 55, levi 47; devize: London 316, Pariz 610, Praga 122.50, Dunaj 1.14, Berlin 42.50, Milan 325, Budimpešta 13. Praga, devize: Zagreb 34-35 — 35.15. Curih 1180 — 1192, MIlan 267 — 269, Pariz 513.50 — 516.50. London 262 — 264, Ncwyork 61.50 — 62.50, Beograd 83.50 — 84.50, Sofija 42.60 — 43.40, Dunaj — 1.22, Varšava 22 in pol — 2.62 in po!. Budimpešta 9.70 — 10.50; valute: marke 3435 — 35.15, švicarski franki 1183 — 1187, lire 264 — 266, francoski franki 510.50 —513.50, funti 261 — 263, ameri-kanske note 61 do 62, jugoslovanske note SOJO — 81.50, bolgarske note 41.35 — 42.15, avstrijske žigosane 0.62 — 1.22, poljske marke 1.82 — 2.42, madžarske krone 9.70 — 10.50. Curih: Berlin 2.65, Newyork 516, London 21.80, Pariz 4230, Milan 22.15, Praga 835, Budimpešta 035, Zagreb 130, Varšava 0.17, Dunaj 0.17, avstrijske žigosane 0.9. Dunaj, devize: Zagreb 226030 — 2264.50, Beograd 9040 — 9060, Berlin 3859.50 — 386530, Budlmpeša 110330 — 110630, London 28.690 — 28.710, Milan 29.190 — 29.210, Newyork 6773 — 6777, Pariz 55.980 — 56.020. Praga 10.922 — 10.928, Sofija 4495 — 4505. Varšava 244 — 246, Curih 131.025 — 131.075; valute: amerikanske note 6698 — 6702, bolgarske note 4195 — 4205, nemške marke 3847 — 3S53, funti 28.490 — 28310, francoski fr. 55.430 — 55.470, lire 28.690 — 28.710, Jugoslovanski dinarji 8980 — 9000, poljske marke 238 — 241, rumunske note 5270 — 5280, švicarski franki 129.475 — 129.525, češkoslovaške krone 10372 — 10378, madžarske krone 1103 — 1106. Berlin: Rim 759.20 — 76030, London 748.25 —,749.75, Newyork 17637 — 176^3, Pariz 1458.50 — 146130, Švica 332635 — 3332.45, Dunaj 6.18 — 622, Praga 284.7U plavi, ki bo konkurirala domači industriji — 285.30, Budimpešta 2837 28,43. CLAUDE FARRfiRC: t6 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Tako je delala tudi sa največje veselje vsakega gledalca, ko so uplenili trgovsko ladjo iz Cadixa, nakr-cano s košeniljo in indigom. Ta trgovska ladja se sploh ni branila, da povemo istino, toda če bi bili pustili ladjo ali njeno posadko na svobodo, bi gotovo nastalo obilo govoric. Zato so morali umreti. V trenutku, ko so :ih nameravali pobiti, ukaže Juana smeje, naj porinejo iz line zaplenjene ladje dolgo desko ven nad morje. Ta mostič seveda ni vodil nikamor, ampak je nehal v zraku nad globino. Na to je ukazala jetnikom, da se takoj izkrcajo iz ladje, seveda po tem mostiču, ...kdor noče, temu oderejo kožo z živega telesa in ga vrhu tega ščipljejo z žarečimi kleščami. En sam se je obotavljal in res so ga mučili na ta način pred očmi drugih, da se sedaj niso več pomišljali, ampak so raje kar sami šli na to desko ter po-skakali v morje. Bilo je res zabavno gledati, kako plavajo, in ker jih je znalo mnogo plavati, saj so iz Cadhca doma, so plavali prav dolgo, in kakor je Juana že vnaprej vedela, so prišli tudi morski volkovi in plavali za zabavo v njihovi družbi... Nekoliko pozneje je bilo vsega konec. Končano je mesarsko klanje, plen pospravljen, ladja pa zažgana. Tako se guglje sedaj z vetrom, in kakor velikanski plamen na daleč razsvetljuje gladino, predno se potopi pod njo. Juana, pa, pijana krvi in v vseh svojih čutih razdražena do zadnjega najtanjšega živca, se v nepričakovani nestrpnosti odpravi v svojo kabino in pri vratih pogleda Tomaža z žarkim pogledom, ki je kakor ukaz ali klic... In temu ukazu Tomaž še ni nikdar odrekel pokorščine. Takšne večere se je «Lepa podlasica* odpravila vsakokrat z vsemi jadri ven na debelo morje, kjer ne preti nikakršna skalina več, in če je bilo lepo vreme, se je tam predala vetrovom, naj gre, katnor hoče. Krmilo je bilo privezano, brez krmarja, na jamborih in rajnah pa je viselo trideset svetilk, da ne zadene ladja ob katero drugo. Tako je brez jader šla kamorkoli, ne da bi se bil kdo brigal za manever in smer. Ce se jc pred takšno razsvetljeno in samo sebi prepuščeno «Lepo podlasico* pojavila druga jadrnica, ter zagledala razsvetljavo in zaslišala razposajeni smeh, kletve in vpitje, je na vrat na nos pobegnila, misleč, da vidi prokle-tega »Letečega Holandca«, in njego- ve za vse večne čase profdeto In pogubljeno posadko, ki je niti samo peklo ni hotelo sprejeti v se... 5 Koncem spomladi leta 1683. so Fli-bustejski kapitani Grammont, Van Horn in Laurent sklenili, da napadejo mesto Vera Cruz, ki leži ob melri-kanskem zalivu in je glavno mesto Nove Hispanije. Vse mesto ie zgrajeno iz samih granitnih rezanih kamnov in ima množico palač, hiš, vrtov, skladišč zakladnic in prodajalen, kamor bogati Spanci skrbno zapirajo svoja bogastva. Brez dvoma bi podjetje proti temu mestu več ko trikrat povrnilo Flibustejcem škodo, ki so jo imeli lani, ker jim načrt proti Puerto Bello ni uspel, čeprav je takrat Tomaž maščeval flibustejski poraz in uničil zadnjo stražo sovražnega bro-dovja. Tudi to pot so se dogovorili na Kravjem otoku in na njem so podpisali pogodbo, vedno iz istega vzroka. Namestnik Cussi Tarin se je še vedno trudi!, da ostraši Flibustejce od slič-nih podjetij. V zadnjih mesecih je postal že celo siten in jim tudi več ne daje poverilnih in korzarskih pisem. Ker se boji, da bi korzarji pisma zlorabljali, jim tudi več ne daje dovoljenj za nakup smodnika, ali za lov na ribe, ali za nakup potrebne op-e:ne. Pa tudi sicer je zadeva zelo važna. V Vera Cruza je posadka štirih tisoč izkušenih vojakov, v okolici pa je vsega skupaj petnajst tisoč mož kavalerije in infanterije, ki bi mogla priti v dvanajstih urah na pomoč. Kapitan Gramont je zato želel, da se s korzarske strani udeleže vsi najbolj predrzni voditelji in moštvo, in je vkljub temu zavezal vsakega posameznega, da mora varovati najstrožjo tajnost Ko so vodje podjetja baš imeli zadnji vojni posvet, predno odrinejo, so bili zato silno neprijetno presenečeni, ko se pokaže v njihovi sredi nikdo drug ko sam namestnik de Cussi-Ta-. rin, ki je bogve od kod izvedel za | nameravano podjetje in zapusti svojo ; rezidenco na Tortugi ter prišel flibu-jstejskim kapitanom še enkrat povedat, kako zelo obsoja njhovo najnovejše podjetje, in da se tudi kralj vsak dan huje ljuti na nepokorne roparje. Kakor vedno, poslušajo korzarji njegove besede tudi to pot uljudno in molče. Bili so menda polnoštevilno zbrani, namreč triperesna deteljica Laurent, Van Horn in Grammont, dalje Tomaž Jagnje, Rdečcbradi. oni iz Dieppa in oni iz Olerona, ter po moški preoblečena Mary Račkam. Od vseh znanih hrabrih Flibustejcev manjka samo Loredan, ki ga Tomaž že vse leto ni videl. Nikdo, niti Mary Račkam, ni vedela, kaj se je zgodilo ! s tem tajftistveajm možakarjem, Id je ostal nekakšna tajna osebnost za vso Flibustijo. Gospod de Cussi Tarin je govoril z veliko zgovornostjo in močjo. Našteval je, koliko jc že storil v zadnjih letih korzarjem in kako se je trudil, da odloži izvrševanje vedno nujnej-ših zapovedi, ki mu prihajajo iz Pariza. Dokazoval pa je tudi, da tako več ne pojde, in da je kralj trdno odločen, da v sporazumu s španskim kraljem najstrožje in s silo zatre vsako nadaljne kršenje svojih zapovedi. V to svrho namerava poslati v Zapadno Indijo več svojih vojnih fregat, ki naj s silo napravijo red, če ne pojde iz lepa. Kapitani se spogledajo ln ne odgovore takoj, ker nočejo kazati odkritega upora. Obenem pa so odločeni, da nikakor ne odstopijo od svojega namena. Končno se oglasi general i Grammont, ki misli, da je našel pravi j odgovor: «Ho,» pravi, »gospod namestnik! Kako pa naj kralj ve, da imamo na-mei) odpraviti se proti Vera Cruzu, ko niti vsi naši tovariši ne vedo za ta namen? To ni mogoče. Uganil sem, gospod namestnik! Vaša pri-' srčnost, ki nam je znana, vas vodi v tej zadevi, ker se bojite mogočih surovosti, ki bi jih mi pri tej priliki morda izvajali proti Špancem. Toda na flibustejsko čast vam obljubljam, da se ne bo zgodilo nič sličnega. Naš načrt je tako sijajno izdelan, da bomo zmagalci, predno poči ena sama puška, in Špancem bomo izpraznili mošnje, predno bodo sami vedeli, kaj in kako. Le priznajte, bolje se res ne bi nikdo drugi obnašal!* Vsi se glasno zakrohotajo, guverner pa ostane strog: «Ne šalimo se», pravi hladno. »•Kralj prepoveduje vsakršno ropanje in napadanje. Mir je mir. Takšna je njegova volja. Kdor je ne spoštuje, naj si pripiše posledice. To si zapomnite.« (Dalje pr5hnlnf!5.) Nerazfršni pod pet ni ki kavči t kov l za čevlje. Radi izselitve je naprodaj okoli 100 hI belega in rdečega prav dobrega štajerskega vina. Odda K tadi man ie množice. Naslov pore uprava „Jutra". 74 Parketne deščice iz slavonskega hrasta dobavljam r vsaki množini iu pokboam najceneje. 1660 ^jos.a.Puh1^ Ljubljana, Grada ta nlioa št. 29. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih .JUTRO" • Klavir, dobro ohranjen, prvovrsten kupim. Ponudbe pod »Primerna cena" na Upravništvo ,JUTRO" v Ljnblani. Iščejo se ■ ! Ponudbe na Msto Badalija, Virnsiticg. Potnika, : bivžega trgoveca v manufakturi, perilu in oj,rs-j mah za ceceste, kakor tudi galanteriji, biž;> ' teriji iJče boljša tvrdka v svrhi zastopet?s j "onudl>« pod ..PRVOVRSTEN" ca Ac. -av. Drago Beaeljak & drug. LJabljas::, Sod *a ulica št. 5. 76 Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra Odgovorni urednik Vit F. Jelene.! Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dao 11. jan. e § s! S 7. 14. 21. a 8 Ss II J40 6 741 3 738 6 i* 3 7 1 4 0 8 Vetrovi brezvetra I Nebo megla itanc pol obl. Srednja včerijlnja temperatura -1*0, norma lua -2 6. Vremenska napoveo: vež lepe vetr. vreme. Solace vzhaja ob 7 43. zaba:a ob 16-33. V* \t it M O O O I' S O v» o n x\ « « u v» u o o o o o « a u o it u o tt t* u d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, ▼ celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tadi za industrijska podjetja in razpečava I»čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2013 Prometni umi za premog, d. d. v ljubljeni, Hiinsfca ulica 19. iti V* t »ti V.? V* S i>J **! Vsi iti »Al m Vil O it tt « i* a, o> t a t vtf iti i\§ Vfc* al al ti S it it v* <\ iti »11 it! iti ivi •it? »■»s i* J it | Kdor hoče kaj prodati § Kdor hoče kai kupiti f Kdor išče službe itd. ,71 — inseriral v Jutru" * L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdetovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zalog-a sprehajalnih palic. 2107 Popravila točno in solidno 1 fudi zafčle, trgovina z usnjem D. Zdravil v Ljubljani« Sv. Fiorijana ul. 9 •telo to 90 b*Md< Ol«. 3*—, pr*nia*ii>. d* 90 bu.4) 5 01«.. — Ol.Uk.1 N. vpr.i.nl. I n.kD> a.d.l|.|lk S b..edi < Olik — Trgovski aglitl, dot>i.e».r.!«, >«■ n.klh «.d«i|n|lh 6 b.iadl 8 Din. — PI.4. .. n.pr.l, flahk. Ivdi . I. .dgo*«r!. i« A« !• »prsšanju orlloiana cntmlt. u edgsrar. • ■■■ Vajeno« 60 oziroma raznaialca v starosti od 14 do 18 let ie išče za pisarno. Event. m sprejme tudi vajenka. Ponudbe pod .Pridnost na upravo lista. Dve l točeni ilvtljl t lastnimi stroji, pošteni in sanesljivi osebi, i-četa služb« v Ljubljani. Naslov t upravi «Jutra». 52 BlTii aodaik išče mesta kot odvetniški kandidat. Cenj. dopisi na a pravo »Jutra« pod št. 59. 5!' Sprejmem 50 pridnega voznika. Kart. tovarna Bonač. Čopova cesta Konjskega bUpsa »prejme uprava splošne bolnice v Ljubljani. 63 61 Kontoristlnja se sprejme. Ponudbe «Pari» pod poštonle eče Kranj. Llkarleo 51 sprejme E. Kocbek, Kranj. Prosto stanovanje in braoa Dama, 41 inteligentna, s premoženjem, ki čuti morda v sebi uekaj pesniškega ali pripovednega talenta in ki bi bila pripravljena založiti 15.000 K, od kojih bi imela vuak mesec 1000 K čistih, naj pi*e pod • Umetnost* ua upr. «Jutra« „6evljl" gorski, Goisser, novi, se prodajo za K '-00'—. Vaslov pove An. zav. Drago 3eseijak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 68 Stenograf(lnja) s perfektnim znanjem sloven ; ske in nemške stenografije in j strojepisja, se takoj spre me ! pol ugodnimi pogoji. ; Vprašati je pri dr. Ivo Ben- ; kovičii, odvetniku v Ljubljani, ! Miklošičeva cesta 6/L 66 „Fraaooi61no" 72 poučuje gospod po moderni metodi. Cen ene ponudbe pod ! .Francoščino, ua upr. lista | j Lepe oltre 62 j iu serija jugoslanskih znamk,1 še ce rabljfnih, se proda i Poizve se v upravi «Jutra«, j Proda pokvarjen jarmenik in dobro ' uporabljivastaraiuroiua Pis | meue ponudbe naj se vpošlje-' io na gozdno in domensko1 o»krbništvo v Bohinjki Bi- ; str.ci, ki diiie vsa potrebna ; ■ pojasnila Mara Stritarjeva, roj. Mazlf neizmerno potrta izporočam v svojem in v imenu ljubljenih otročiCev Janje in Pavelčka kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, da nas je nepričakovano hitro zapustil dne 10. t m. zvečer moj iskrenoljubljeni soprog, gospod Pavel Stritar kr. stotnik I. kl. v p. In posestnik v Logatcu. Pogreb bo v Četrtek ob 4. url popoldne. Mirno počivaj, nepozabno zlato srce! V Logatcu, dne 11. januarja 1922. «9 m ■ ..-••• './/C.:iftk«ra Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Liublia'