Leto XXIV., št. 73 Jpravniitvo! LjuDhana. buccini leva allea 3. Teletoo 4t ?l-22 »1-23 11-24 Ln ser a irti jddcleK : Liuhljana Huccimieva ali' a i - Ielefoo ta. Jl-25. 31-26 Podruinica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Uk meno outopstvc a iglast a Italije io inozemstvo - . UP) S A. MIl_ANC Računi za Ljublianskc pokra imo prj poštno-čekovnem zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cona. Cort Post. No 11-3118 Poštnina plačaal y gUtWgfl Postgebühr bat bezahlt Ljubljana, četrtek » marca 1944 Preis — Cena 1.— L libili ml dio amo pooedeuka Nitoioioi mata m • » e 4 a c La I% a fr»"»—""f rfclioAao > »Pooedelisium Ja» (zoom Ut 96.50 U redolii vo • Ljublfana. Poccmijeva ulica k. 9. — Telefoo fecv 31-22. 31-23 31-24._ Rokopisi •« oc 11 « č « j o. Dnrclitehsvfrsische in wechselvollen Kämpfen abgewehrt Hohe Material- und Menschenverluste der Sowjets — Nikolajew bef ehlsgemäss geräumt — Keine besonderen Ereignisse in Italien — Zwei britische Schnellboote im Kanal versenkt Ans dem Führerhauptquartier, 29. März. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am unteren ukrainischen Bug scheiterten erneut starke Angriffe und übersetz-versuehe der Sowjets. Mehrere mit Geschützen und Infanterie beladene Fähren wurden durch Artillerie vernichtet, zahlreiche Gefangene und Beute eingebracht. Die am Ostufer des Bug gelegene Stadt Nikolajew wurde nach wochenlanger Zerstörung aller kriegswichtigen Anlagen be-fehlsgemäss geräumt. In den Kämpfen der Vortage hat sich dort der Hauptmann Staude, Bataillonskommandeur in einem Gre-nadierregiment, besonders ausgezeichnet. Zivi schon Bug und Pruth schlugen deutsche and rumänische Truppen starke Angriffe der Sowjets zum Teil im Gegenangriff ab. Südilich Proskurow, nördlich Tscherno--vitz und am oberen Dnjestr stehen unsere Truppen zusammen mit ungarischen Verbanden welter im wechselvoilen Angriffsind Abwehrkämpfen. Die Besatzung von Tarnopol schlug starke, von Panzern und Tieffliegern unterstützte feindliche Angriffe ab. Auch bei Brody wurden mit -irksamer Unterstützung durch Nebelwerfer alle Angriffe der Sowjets abgewehrt. Einer unserer Panzerverbände zer--ohlu<* in schneidigem Verstoss stärkere feindliche Kampfgruppen. Fei den harten Abwehrkämpfen im Raum südlich Proskurow hat sich die vvürttembergiseh-sudetendeutsehe 101. Jä-crerdivision unter Führung von General-fiitnant Vogel Aureli besondere Tapferkeit ml Standfestigkeit hervorragend ausgezeichnet. Die Sowjets griffen auch gestern wieder iie Stadt Kowel vergeblich an. Nördlich r Stadt brachen unsere Trnopen starken endlichen Widerstand nnd stlessen weiter ".oh Osten und Südosten vor. In diesen mpfen hat sich das SlcherungsbataiHon 70 unter Führung von Hauptmann Borri- besonders bewährt. Zwischen Dnjepr und Tschanssy, sowie südöstlich Witebsk führten die Bolschewi-sten mit neu herangeführten Kräften, von zahlreichen Panzern und Schlachtfliegern unterstützt, starke Angriffe. Unsere tapferen Grenadiere und Panzergrenadiere vereitelten in hervorragenden Zusammenwirken mit Artillerie, Sturmgeschützen und Kampffliegerverbänden alle feindlichen Durchbruchsversuche und fügten den Sowjets wiederum hohe Menschen- und Ma-tcrialveriuste zu. Auch südöstlich Ostrow und an der Nar iv-Front wurden heftige Angriffe des Feindes von deutschen Truppen und lettischen SS-Freiwilligenverbänden in harten Kämpfen zerschlagen. Wachfahrzeuge der Kriegsmarine schössen über dem Finnischen Meerbusen drei sowjetische Bomber ab. In Italien verlief der Tag ohne besondere Ereignisse. Ein starker Verband deutscher Kampfflugzeuge griff in den Abendstunden des 28. März erneut den feindlichen Inselstützpunkt Lissa an. Im Hafengebiet und in Verteidigungsanlagen entstanden schwere Zerstörungen. Kampffähren der Kriegsmarine wehrten im Golf von Genua Angriffe britischer Schnellboote ab und beschädigten eines der Boote so senwer, dass mit seiner Vernich-tuno postalo mesto močnejše in mogočnejše, ka-or je bilo prej, ko ga je židovsk' značaj skup-o z bogastvom pognal v zmedo in pokvarjenost. Pissc prikazuje, kako so Židje združili svoje notranje politične c'lje 9 smrtnonevamimi lednarodnimi cilji. Židovstvo se je odločilo a sovražnika in proti boju madžarskega naroda in njegovih zaveznikov Upalo je v anglo--aško in sovjetsko zmago ter storilo vse, da bi vlomilo madžarsko odporno moč. Organiziralo a svoje »krščanske pomočnike« zvezalo se je s konzervativnimi elementi :n vzdrževalo z denarjem večino tiska. Ker se je to godilo ned vojno, je židovstvo s svojimi priveski postajalo iz dneva v dan vedno bolj očividen /xlajalec. Rajniss piše. da se je le v budim-peštanskem ozračju lahko razvila ta »semitska fronta«, čeprav so veljali židovski zakoni. Nezdrava razdelitev premoženja, židovska lastnina stanovanjskih hiš. židovska trgovina, s potvorbami »arizirana« industrija, zmes krvi. položaj višjih slojev židovskega kapitala v tisku, židovsko izkoriščanje založništev in filma. so spravili tako ogromne množ ce arijskih oseb pod židovsko nadzorstvo in moč, da je bilo le presenetljivo majhni človeški skupini mogoče ohraniti duhovno in gmotno neodvisnost. Ta-budimpeštanska židovska kuga je prinesla madžarsko krizo. Članek se končuje z ugotovitvijo, da je nujno potrebno urediti bu-dimpeštanske gospodarske, socialne in politične odnose v korist madžarskega prebivalstva. da ne bo židovstvo s svojo organizacijo v prestolnici nikdar več moglo pognati Madžarske v pogubo. Budimpešta, 28. marca. Madžarski listi se zadnje dni zelo živahno bavijo z židovskim preblemom. Prinašajo tudi informacije iz krogov vlade o takojšnjih ukrepih, ki jih je sklenila na svojih sejah glede rešitve židovskega vprašanja. Del zadevnih ukrepov bo objavljen že v bližnjih dneh Glasilo Puščičastih križev »Virradat« prinaša članek z naslovom: »Kaj bo z Židi?« V njem piše, da je prišel čas, da se doslej nerešeni ali namenoma zavlačevani problemi čim hitreje rešijo. Cilji in pota so jasni. Vse scie, ki so na razpolago, je treba popolnoma duhovno in gmotno mobilizirati, da se bo Madžarska lahko udeležila velikega in gigantskega boja za Evropo. Madžarski narodni socializem pričakuje, da bo vlada sklenila takojšnje obsežne ulsrepe, ki bodo Madžarski omogočili, da se notranje ojačena udeleži današnjega svetovnega boja Sestanek madžarskih narodnih socialistov Budimpešta, 28. marca Poslanci narodno-socialisrične stranke madžarske obnove so imeli ped predsedstvom viteza Bele Imredyja sejo. Na posvetu je Imredy očrtal sedanji položaj in poročal o delu . voditeljev stranke za čim hitrejšo in lažjo obnovo. Namestnik ministrskega predsednika Racz je nato podal pregled poetičnega položaja in pojasnil bližnje vladne načrte. Turški glas o ukrepih na Madžarskem Ankara. 28. marca. Turški l;st »Džumhuri-jet« se bavi v svojem uvodniku z dogodki na Madžarskem in piše: »Ukrepe na Madžarskem moramo označiti kot zelo pametne. Saj omogočajo enotno bojišče od Karpatov do Črnega morja, na katerem bo Nemčija lahko zagotovila obrambo Evrope.« Abteilungen der Landeswehr in Laibach auf dem Bückweg« vom Sonntagsgottesdienst Domobranski oddelki se od nedeljske službe božje vračajo r Ljubljani preko Marijinega trga ob simpatije prežeti pozornosti na ulicah se nahajajočih ljudi Velik letalski napad na Bristol Berlin. 28. marca. O velenapadu nemškega letalstva na Bristol v pretekli noči javljajo, da je bil to časovno strnjen in zelo močan napad. Veliko Število težkih nemških vojnih letal je operiralo skupaj z nemškimi brzimi bojnimi oddelki, ki so z različnimi sunki napadli med drugim tudi mestno področje Londona. Razmere za napad na Bristol so bile zelo ugodne. Poseben postopek je omogočil vsem posadkam, da so našle svoj cilj. Že v prvih minutah napada so letalci z množestvenim odmetom zažiga Ini h bomb povzročili več velikih požarov katerih posledice so lahko opazoval pri prihodu in odletu. Popadke nemških brzih bojnih letal, ki so operirale nad širokim področjem južnozapadne Anglije in nad Rristoskm prelivom. so opazile v Bristolu nekai močnih eksplozij, ki so zelo ojačile ognjeni svit Nemško letalstvo je doslej že 104krat napadlo pomembno prekladalno luko Bristol » tisoči ton rušilnih bomb. Petletnica osvoboditve Madrida Madrid, 28. marca. Madrid je proslavil danes peto obletmeo osvoboditve izpod rdečega terorja. Tisk se ob tej priliki spominja na trpljenja, ki ga je moral med triletno voino prenašati španski narod pod boljševiško vlado. Od 18. julija J. 1936 do 28. marca 1. 3939 je bdi Madrid, p še »Ya«, velika jetnišnica, v kateri so vladale revščina, beda, izdajstvo in strahovlada. Madrid, 28. marca. Ob peti obletnici osvobod:tve španske prestolnice izpod rdeče strahovlade je sprejel danes general Franco madridskega župana Alcocerja in štab njegovih sodelavcev, župan Alcocer je podc.1 državnemu poglavarju poročilo o delih in gradnjah v zadnjih letih. Istočasno je sporočil Caudillu pozdrave pre-stolniškega prebivalstva, ki je priseglo, kakor je zagotovil generalu Francu, brezpogojno zvestobo in pokorščino. Angleški visefcfi komisar za Italijo ženeva, 28. marca. Sir Noel Charles, bivši britanski poslanik v Braziliji, je odpotoval v Italijo, kjer bo prevzel položaj visokega komisarja pri Badoglju. To vest je objavil »Exchange Telegraph«. Domnevajo, da bo- Charles igral pomembno vlogo v posvetovalnem odboru za Italijo, kjer bo najbrž nadomestil Mac Millana. Imenovanje »visokega komisarja« brez dvoma pomeni, da Anglija noče sled ti moskovskemu zgledu in da ne bo priznala Badoglijeve vlade. Sicer bi bila namreč imenovala poslanika ali veleposlanika. Mesto visokega komisarja je namreč običajno le v onih deželah, ki so ped angleško oblastjo, ozroma so sol:h angleške kolonije. Iz sedanjega angleäkega imenovanja bo Badoglio pač lahko uvidel, kako cenijo njegovo vlado v Lrndonu, kakor tudi, da kljub vsemu klečeplazenju Italija za Anglijo ni nič drugega kakor premagana država. Asigleški letalci napadli švedsko ladjo Rdečega križa Milan. 28 marca. Anglija je kriva nove tršitve mednarodnih določil. Ita ijanski list poroča, da so angleški bombnk na Jadranu v višini Ankone napadli švedsko Isdjo Rdečega križa »Allaren«. Ladja je klicala na pomoč. Japonsko prodiranje v Prednjo Indijo Tokio, 28. marca. Japonske čete, ki so pred kratkim prekoračile Sindvin in vdrle v Prednjo Indijo, so že dosegle ozemlje Sil-hala. Dasi je sovražnik oborožen z avtomatskim orožjem vseh vrst, tako z 200 avtomobili, 70 do 80 topovi in par sto oklopniki, je bil zaradi japonske taktike presenečenja premagan. Japonske čete čistijo sedaj ozemlje razpršenih in za borbo že onesposobljenih preostankov sovražnika. Tokio, 28. marca. Borba proti 20. angleški diviziji na področju Tamorja se nadaljuje z neizprosno trdostjo, in japonske čete vedno bolj zožujejo železni obroč okoli sovražnika. Z vseh strani napadajo Japonci sovražnika in so pognali nazaj sovražnikove oklopniške oddelke. Jedro 20. divizije je v pravem begu ter podvzema svoje poslednje obupne, toda brezuspešne poizkuse, da bi ušlo usodi. Jože Broz-Tit? hi rad dobil priznanje Stockholm, 28 marca Nekaj jugoslovanskih prenapetežev. ki so se v Londonu zbrali k proslavi tretje obletnice državnega udara 27. marca 1941, je poslalo Rooseveltu. Churchillu in Stalinu brzojavke, v katerih pros!jo. naj priznajo »narodm osvobodilni odbor maršala Tita« kot »edino upravičeno jugoslovansko avtoriteto«. Nadalje prosijo zavezniške vlade, naj prekinejo odnose z jugoslovansko begunsko vlado. Na istem zborovaniu je izjavil dr. Bčanič. zastopnik Titovega odbora v Londonu, da ne priznava n:kakih pogodb ali obveznosti, ki jih je sklenila, odnosno prezvela jugoslovanska begunska vlada. Zborovanje je naposled sprejelo sklen. ki naproša vlade združenih narodov naj protestirajo. ker uporabljajo jugoslovansko državno imovino »brez vsakega nadzorstva ali odgovornosti člani jugoslovanske begunske vlade Ženeva, 28. marca Predsedn k jugoslovanske begunske vlade Purič je dal po vesti »Manchester Guardiana«, angleškemu tisku 'zjavo o tolovajskem poglavarju Titu De;al je. da je Titova trditev, da zastopa s. svojim pokretom srbski nanvd. popolnoma brez podlage. Tito je le »orodje tujih političnih vplivov in sluzi zgolj tujemu vmešavanju« To je vsekakor dobra označba boljševškega agenta in tolovajskega poglavarja Broza. LvVf,l,v-? '.\.v5'-V.V5 '>>Tl'.x\-7'.n • -, I vvf,I. \ ,x\%rC\ , Darujte za siromake! Zimska pomoč še vedno sprejema prispevke , prebi]alnih poizkusov v Izpremenljivih bojih Velike sovjetske izgube — Nikolajev na povelje izpraznjen — Nükaldh posebnih dogodkov v Italiji — Potopitev dveh britanskih brzih čolnov v Rokavskem prelivu Fiihrerjev glavni stan, 29. marca DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob spodnjem ukrajinskem Bugu so se ponovno izjalovili močni sovjetski napadi in poskusi za prekoračenje reke. Topništvo je uničilo več s topovi in pehoto natovor-jenih brodov. Naše čete so zajele številne ujetnike in precejšen plen. Po večtedenskem uničevanju vseh vojaško važnih naprav so naše čete na povelje izpraznile mesto Nikolajev na vzhodnem bregu Buga. V bojih zadnjih dni se je tamkaj posebno odlikoval stotnik Staude, bataljonski poveljnik v grenadirskem polku. Med Bugom in Prutom so nemfike in ru-munske čete deloma s protinapadi odbile močne sovjetske napade. Južno od Proskurova, severno od Cerno-vrtc in ob zgornjem Dniestru so naše čete skupno z madžarskimi oddelki še nadalje v izpremenljivih napadalnih in obrambnih bojih. Posadka Tarnopola je odbila močne sovražnikove napade, ki so jih podpirali oklepniki In nizko leteti letalci. Tudi pri Brodili smo z učinkovito podporo metalcev megle zavrnili vse sovjetske napade. Neki naš oklopni&ki oddelek je z zauos-nim sunkom razbil močnejše sovražnikove bojne skupine V hudih obrambnih bojih na področju južno od Proskurova se je s posebnim junaštvom in vztrajnostjo izredno odlikorvn-la virtenberško-sudetskonemška 101. lovska divizija pod vodstvom generalnega poročnika Vogla. Sovjetske òete so tudi včeraj znova, a zaman napadle mesto Kovelj. Severno od mesta so naše čete strie močan sovražnikov odpor in prodrle dale proti vzhodu in jugovzhodu. V teh bojih se je posebno odlikoval 670. zaščitni bataljon peni vodstvom stotnika Borgerta. Med Dnjeprom in Causi ter južnovzhodno od Vitebska so izvršili boljševJd mečne napade s svežimi silami in s podporo številnih oklopnikov in bojnih letal. Naši junaški grenadirji in okiopnižkf grenadirji so v sijajnem sodelovanju s topništvom, naskakovalnimi topovi in z jatami bojnih letal preprečili vse sovražnikove prebijalne poizkuse ter so zadali sovjetskim četam znova veLke človeške in tvarne izgube. Tu d j južnovzhodno od Ost rova ter na bojišču ob Narvi so nemške čete in latvijski prostovoljski oddelki SS v hudih'bojih razbili silovite sovražnikove napade. Stražne edinice vojne mornarice so nad Finskim zalivom sestrelile tri sovjetske bombnike. V Italiji je potekel dan brez posebnih dogodkov. Močan oddelek nemških bojnih letal je v večernih urah 28. marca znova napadel sovražnikovo otoško oporišče Vis. V luki in na obrambnih napravah so bila povzročena težka razdejanja. Bojni spiavi vojne mornarice so v Genovskem zai.vu odbili napad britanskih brzih čolnov in enega tako težko poškodovali, da lahko računamo z njegovim uničenjem. Nemški in italijanski lovci so zbili nad severno Italijo 12 severnoameriških letal. V pretti vii noči so nemške zašč.tne enote v nizozemskem vodovju in pred zapadno francosko obalo potopile med uspešnimi obrambnimi boji dva britanska brza čolna ter tretjega tako težk0 poškodovale, ila je njegova potopitev verjetna. Nad zasedenimi zapadnirai ozemlji je unčilo včeraj protiletalsko topništvo v sestavu letalstva 7 sovražnikovih letal. Oddelki protiletalskega topništva letalskega pove!jn'štva Belgija-Severna Francija so se s sestrektvijo nad tisoč sovražnikovih letal prav posebno odlikovali. Obrambni uspeh med Di^psm m čavsiji Berlin, 29. marca. V srednjem odseku vzhodnega bojišča, kjer boljševiki že tri dni napadajo med Dnjeprom in Cavsiji zgolj, da bi vezali nemške sile, je sovražnik tudi 27. marca nadaljeval brezuspešne poizkuse prodora. Svoje sile je tik vzhodno od Dnjepra združil na ozkem prostoru in se je zategadelj v drugih odsekih omejil na slabotnejše sunke. Glavni napad se je pričel z izredno močnim topniškim ognjem in so ga podpirali številni oklopniki, lovci in bojna letala. Ob odličnem sodelovanju topništva so nemški grenadirji v težkih bojih odbili prvi naskok in s tem dosegli nov popoln obrambni uspeh. Sovražnikove izgube so bile izredno težke. Znašale so več tisoč padlih, par sto zajetih in številne oklopne topove, protioklopne puške in večje količine drugega orožja. Nadaljnjih 15 oklopnikov in mnogo tovornih avtomobilov so uničili bojni letalci med napadi na izhodiščne postojanke. Na severu vzhodnega bojišča so bili dne 27. marca le krajevno omejeni boji. Pri Ostrovu je utegnil sovražnik razširiti starejši vdor, dočim so Nemci s protinapadom pridobili na nekem drugem vdoru nekaj ozemlja. Južnozapadno od Narve so Nemci z napadalno akcijo, ki so jo odlično podpirali topništvo in metalci min, po odbrambi močnih protisunkov zamašili neko frontno luknjo. Na očiščenem ozemlju so ostali trije uničeni sovjetski oklopnild. Na Arktiku so donavski planinski lovci s presenetljivim sunkom vdrli v več so* vražnlkovih višinskih postojank in uničili bojne naprave skupno s posadkami. Ko so se boljševiki pripravili za protinapad, je topništvo razpršilo čete na zbirališčih. Izgube sovražnika so bile velike. Berlin, 28. marca. Iz svojega predmostja južnozapadno od Narve so sovjetske čete v zadnjh bojih zabile južno od železnice Narva-Wesenberg (Rakvere) dva topa klina. Iz teh dveh izpostavljenih, odsekov bojišča so 17. in 18. marca z več strelskimi divizijami in z eno oklopniško brigado napadle proti severu v namenu, da bi odrezale nemške čete na predmostju pri Narvi in severno od mesta in prodrle do Finskega zaliva, sunki pa so se z velikimi Izgubami boljševikov izjalovili. Da bi preprečile ogražanje železnice in nadaljnje sovjetske poizkuse preboja, so nemške čete z močno topniško, oklopniško in letalsko podporo 26. marca napadle za-padnj izpostavljeni odsek sovražin kovega bojišča. Na gozdnem ozemlju je nemški napad dobro napredoval. Do popoldneva je bil južni sovražnikov klin prebit in sovražnik severno od te vrzeli odrezan. Nemški grenadirji so tu odbili kake tri sovražne strelske divzije. Sovjetske čete, ki so se utrdile v številnih bunkerjih, so imele pomembne izgube. Točne številke ter množino zaplenjenega in uničenega materiala bo mogoče ugotoviti šele po očiščenju in pregledu zavzetega ozemlja. Neko sovjetsko divizijo, ki jo je hetel sovražnik na kakih 175 tovornih avtomobilih in 20 oklopnikh čim hitreje pripeljati na bojišče, so med potom napadli nemški strmoglavci. Z uničenjem zapadnega izpostavljenega odseka bojišča so Nemci preprečili boljševikom, da bi jim ogražaii oskrbovalne zveze. Poleg tega se jim je posrečilo, da so jim odvzeli važen prostor, ki bi jim omogočal nadaljnje prebijanje k Finskemu zalivu. se vedno ostra zima v južni Italiji Berlin, 29. marca. Na južnoitalijanskem bojišču je navzlic koledarski spomladi še vedno ostra zima. Zaradi viharjev v zadnjih dnen je v gorah zapadel nov uneg in ponoči vejejo ledeni vetrovi nad skalovjem. Boji so zato že od 27. marca povsod popustili, tako da je zgolj pri Minturnu in Castelfortu prišlo do sovražnikovih izvidniških sunkov, ki pa so propadli v ognju nemških grenadirjev z velikimi izgubami nasprotnika. Tudi pri Cassinu je v splošnem vladal mir. Sovražnik je očividno pod vtisom svojega težkega poraza in se še vedno ukvarja z razmeščanjem svojih močno oslabljenih sil. Nemški padalski lovci so poleg udarnih akcij izvedli sunek na koto 435 nedaleč od samostana Monte Cassino. Tam so, kakor je bilo že javljeno, že 12 dni .obkoljene anglo-indijske čete. katerih poizkusi izpada in razbremenitve niso doslej uspeli. Neki udarni oddelek nemških padalskih lovcev je v jutranjih urah napadel ta vrh, ga iztrgal sovražniku, uničil velik del obkoljenih sil in očistil ozemlje. Pri tem je imel sovražnik znova občutne izgube in številne zajete. Sevemozapadno od Cassina so pri Massa Albanete odbili nemški grenadirji dva sovražnikova udarna oddelka, dočim so protioklopni topovi in minometala uničili v razvalinah menta dva oklopnika. Navzlic težkim pogojem, pod katerimi so se padalski lovci in grenadirji borili v Cassinu, so bili uspehi izredni. Zgolj v severnem in vzhodnem delu mesta ter na jugu izven Cassina ležečega kolodvora, ki ga je sovražnik zasedel, so od 15. marca zgolj s sredstvi za boje iz bližine uničili skupno 30 angleških oklopnikov. S tem so Angloameričani izgubili eno tretjino oklopnikov. ki so jih uporabljali pri Cassinu. V bojih za Cassino Je bil obojestransko posebno silovit topniški ogenj. Sovražnik je samo od 20. do 26. marca izstrelil okoli 80.000 granat, ne da bi se s tem približal svojemu cilju in zavzel mesto ali prodrl na Via Casslllno. Nemško topništvo je v preteklem tednu obstreljevalo 77 sovražnikovih baterij. Po številnih eksploz jah in požarih je bil viden velik učinek tega obstreljevanja. Nadalje so Nemci razdejali tri velika skladišča streliva in obstreljevali skladišča pogonskega goriva, kolone s strelivom, bivališča čet in edinice na pohodu. Poleg tega so topniške in mino-metalske baterije dosegle polne zadetke na sovražnikovih izhodiščnih postojankah in so razbile čete in zbirališča oklopnikov. Na nettunskem predmostju je bilo tudi 27. marca mirno. Ponoči je sovražnik napadel v moči čete, vendar so ga nemški grenadirji z občutnimi izgubami vrgli nazaj. Celotno področje Nettuno-Anzio, ki ga je sovražnik zavil v umetno meglo, je bilo ves dan pod ognjem nemških baterij. Stockholm, 29. marca. Ameriški general Mac Nair, ki je odgovoren za vojno izvež-banie Američanov v Italiji in se je sedaj vrnil, kakor javlja »Stockholm Tidningen« iz Newyorka, s poročanja nazaj v Italijo, je izjavil med drugim, da ima največje spoštovanje pred trdovratnim in spretnim odporom nemških vojakov/ Sleherno poslopje je oboroženo s strojnico in nemški vojaki, tudi pri pratežu, se bore do zadnjega moža Nemci so izredno iznajdljivi in nikoli ne store iste stvari dvakrat. Veliki gozdni požari v Tessimi Bern, 27. marca, že nekaj dni divjajo v Tessi nu veliki gozdni požari in sicer zaradi suše, k; traja že od novembra. Pri Locarnu gori že 4 dni gozd, ki leži pod Ascono in Ron com zarad česar je b«lo, v nedeljo zvečer v Locarnu tako svetlo, kakor podnevi V soboto zvečer'so izbruhnil' novi požari. Tudi z ozemlja Monte San Salvatore pri Luganu javljajo o velikem gozdnem požaru. Plameni so visoki do 30 metrov. Tako obsežnih požarov v Tessinu sploh še ne pomnijo. Kesnämachnsagea Afegafce vcc ratiffirierten Le-brauX^la :m Monate April Im Monate April werden Händler n aer Ste.dt Lambach bezugsbeschränkte Lebensmittel nur an Ihre ständigen Abnehmer auf Lebe, snittelkarten, ausgegeben vom Stä'tischen Versorgungsamt, auf folgende V/eise abgeben: 1. Auf die Grundlebensmittelkarte: tä^'ich 225 g Brot oder je 188 g Enheits-mehl auf 25 Tagesabschnitte, d. h. zusammen 4G59 g Einheltsmehl und je 375,6 g Maismehl auf 5 Tagesabschnitte, d. h. zusammen 1687 g Ma^melii. Bei der Zuteilung auf teilweise schon verbrauchte Lebensmittelkarten haben d e Händler Mehl im Verhä'itn;s auf 5 Abschnitte E'nheits- und auf 1 Abschnitt Ma:simehl abzugeben. Nur eine Art Mehl dürfen Händler nicht abgeben. Monatlich: 1 kg Reis und 1 kg Teigwaren ( auf 1 Tageaabschntit entfallen je 68 6 g P^cis bzw. Teigwaren), 4 tll öl (auf 1 Tagesabschnitt entfallen je 1 38 cl ö), 500 g Zi'ckrr (auf jeden kleinsten Ab-schn tt je 50 g). 300 g Salz (auf jeden Abschnitt je 150 g). Die bisherige Monatsmenge wurde auf Auftrag der höheren Behörde auf 300 g era edrigt. 100 g Waschseife (auf jeden Abschnitt je -50 g), 1«0 g Toa-'ettenseife (auf den Abschnitt »8-Ap«). 3. Anf die Znlsgekarte für Handarbeiter (TID) und auf die Krotzulagefcarte für Hrrnke: täglich 100 g Brot oder je 82 G g Einhe'tSmehl auf 25 Tagesab-schr'tte d. h zusammen 2065 g Einheitsmehl und ie t50 g Ma'smehl auf Tagesabschnitte, h. zusammen 750 g Maismehl. Bei der Zuteilung auf teilweise schon verbrauchte Lebensnr'ttelkarten haben die Händler Mch! \m Verhältnis: auf 5 Abschnitte E'nheitsmehl und auf 1 Abschnitt Maismehl abzugeben. D'ese Bestimmung gilt auch für alle übrigen Brotzu'agekarten. Zuteilung von nur einer Mehlsorte ist nicht statthaft. 4 Auf die Schiverarbsierarjlagekrirten (TD) : tn'gl ch 200 g Brot oder 165,8 Einhelts-mehl auf 25 Taeiessbsehnltte, d. h. zusammen 4132 g Einheits-mehl, je 300 g Maismehl auf 5 Tagesabechnitte, d. h. zusammen 1500 g Maismehl. Monatlich 600 g Teigwaren auf sämtliche 6 Abschnitte für Res und Teigwaren; auf jeden e'nzelnen Abschnitt entfallen also je 100 g Teigwaren. 5. Anf d'"e Zulagekarte für Schwerarbeiter (NTD) : tägreh 800 g Brot oder je 248 g Einheitsmehl auf 25 TagèSab-schrdtte, d. h. zusammen 6200 g Einheitsmehl, je 450 g Maismehl auf 5 Tagesabschht-te. d h. zusammen 2230 g Maismehl, und monatlich 600 g Teigwaren auf sämtliche 6 Abschnitte für Reis und Teigwaren; auf jeden einzelnen Abschnitt entfallen also je 100 g Teigwaren. 6. Auf Zulagekarten für Kinder bla tn 8 Jahren (DO. MA) für don Monat AprJ: monatlich 1000 g Reis und fcoo g Zucker auf die betreffenden Abschnitte. 1, Auf die Feberzulagekarte für Kinder und jugend-iche von 0—18 Jahren (DO. MA., DO. MB., DO. MO. Feber)t Allfällige Zuteilung wird rechtzeitig in Zetungen bekanntgegeben werden. 8. Auf besondere Brotzulagekarten (für Anstaitpersonen und werdende Mütter): täglich 150 g Brot oder je 124 g Einheitsmehl auf 25 Tagesabschnitte, d. h. zusammen 3100 g ilnhe.tsmehl und je 225 g Maismehl auf 5 Tageeabachnit-te, d. h. zusammen 1125 g Maismehl. 9. Auf Fieischzusatzkarte für Kranke: täglich je 100 g Fleisch bei den. für die Fle schzuteilung an Kranke bestimmten Metzgern 10 Auf »Besondere Anweisungen« und auf Anweisungen für Kranke«, ausnegebe i vom »Prevod« oder städtischem Versor-gungramt dürfen Händler rationierte Lebensmittel in Mengen,, die auf Anweisung stehen, ausfolgen. 11. Auf Fami'ierkarte »A«: 5 Schachteln Zündhölzer auf Abschnitt »A«. 12. Auf Familienkarte »B«: /0 Schachteln ZündzÖizer auf Abschnitt »B«. 13. Auf Familienkarte »C«: 15 Schachteln Zündhölzer 3uf Abschnitt »C«. Alle Verbraucher werden aufmerksam gemacht ihre Familienkarten A. B und C sorgsamst aufzubewahren da dese auch in kommenden Monaten ihre G-'i't'Pket bewahren werden AuHonSerung an Viehzüchter Sämtliche Landwirte-Viehzüchter in Lai-b^ch und in den Umg-b'tn^emeindcn die Vieh zur Absahe an den »P-evod« >m Monate Aprii bèreitha'ten werden h errrt benachrichtigt dp.ss der Auftrieb 'n Vrhnika am 4. in Laibach am 5 April stattfindet Wer das Vieh sofort abzugeben wünsche soll d:e Aufforde runqen zum Auftrieb bi* Montag. den 3 Apri' bei der zuständigen Gemeinde üben eh men Landwirte aus der Gemeinde Laibach Sollen diese Aufforderungen be der Lan-lwirtschifts-sektion des Städtwirtsebaftsamtes in der Beethovenga^e 7. Z'rnmeT 15. bis^Dienstag. den 4. April beheben Anweisung von Oel Händler und Genossenschaften :n Laibach haben beim »Prevod«. Novi trg 4/II. Anweisungen für öl. welches Im Monat Apr'l zur Abgabe gelangt, in nachstehender Nachfolge zu beheben: Am Donnerstag, 30. d. M sämtliche Ge nossenschaften und Händler mit den Anfangsbuchstaben A bis J am Freitag 31 d M die mit den Anfangsbuchstaben K bn so trdno oddočeni počutiti vsakršno gnilobo v našem javrem življenju Komunizem pa. ki ;'e vzel ga geelo »rop požig, umor*, bo nujno propadei. kajt z vagoni se je zvezal m vrag ga bo vzel Slovensko delavstvo se je odločilo, da tud t aktivnim sodelovanjem pomaga pri leiu za rešitev domovinfe Delavstvo v »stori« je pesa čn st «va janj g predavatelja potrd'lo s odfbrava-njem eb koncu predavanja ta s® mu po svoji zaatopn oi zahvalilo. Obvestila »Prevoda« Delitev raoioniranih Zivil v mesecu aprilu V mesecu aprilu bodo delili trgovci v mestu Ljubljani radonlrana 2 vila samo svojim stalnim odjemalcem na 2ivi.ske nakaznice ki jih je ;zdal ljubljanski mestni preflkrbovalni urad, na sledeči nač'n: 1. Na osnovno živilsko nakaznico: dnevno po 225 g kruha ali po 186 g enotne nicke na 25 dnevnih odrezkov, t. j. skupno 4.650 kg enotne moke ln po 337.5 g koruzne moke na 5 dr.evnth cdrezkov r. j skupno 1.687 kg koruzne moke. Pri delitv na že oelno Izrabljene nakaznice naj delijo trgove moko v razmerju: na 6 odrez-kov enotno in na 1 odrezek koruzno moko; samo eno vrsto moke nI dovoljeno Io-liti; mesečno 1 kg riža k-, 1 kg testenin (na 1 celodnevni odrezek odpade po G6.6 g riža oz. testen n); 4 dei olja (na 1 celodnevni odrezek odpade 138 cl olja); 500 g s.ai.korja ( na vaak najmanjši odrezek označen z «/to odpade po 50 g sladkorja) ; 300 g soli (na vsak odrezek, označen t «/s, odpade po 150 g soli); dosedanja mesečna količ na soli j« bila po nalogru viije oblasti zmanjšana na sedanjih 300 g; 100 g pralnega mila (na vsak odressek, označen z l/», odpade po 50 g mila); 100 g toaletnega mila o® odrezek »S-Ap« 3. Na dodatno živilsko nakaznico ra ročne delavce (R. D.) ter na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno po 100 g kruha ali po 82.6 g enotne moke na 25 d ovnih odrezkov, t j skupno 2 065 kg enotne moke ter po 150 g koruzne m-ke na 5 dnevnh odrezkov, t. j. skupno 0.750 kg koruzne moke. To razmerje (5:1) med enotno in koruzno moko je obvezno tudi pri delno že izrabijo- j nih nakaz icah. Ta doiočba ve ja tudi za vse ostale čodatne nakazn ce za kruh Delitev samo ene vrste moke ni dopustna. 4. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (T- D.): dnevno po 200 g kruha ali po 165.3 g enotne moke na 25 dnevnih odrezkov, t j. skupno 4.132 kg enot-e moke in po 300 g koruzne moke na 5 dnevnih odrezkov. t J. skupno 1.500 kg koruzne moke; mesečno 600 g testenin na vseh šest odrezkov določenih za riž al testen'ne; na vsak posamezni odrezek oopade torej po 100 g testen'n. 5. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežih del.h (N. T. D.): dnevno po 300 g kruha ali po 248 g enotne moke na 25 dnevnih odrezkov t. j. skupno 6.200 kg enotne moke in pc 450 g koruzne moke na 5 dnevnih odrezkov, t j. skupno 2.250 kg koruzne moke, ter mesečno 600 g teste-tfn na vseh šest od /ezkov. določen h za riž ali testenine; na vsak posamezni odrezek odpade torej po 100 g testen'n. 6. Na dedatno živilsko nakazn'co za otroke do S let starosti (Do. Ma) Ra mesec april: mesečno 1 kg riža ter 0 500 kg sladkorja na določene odrezke. 7. Na februarske dodatne Živilske nakaznice za otroke in mladine od 0 do 1*. leta starosti (Do. Ma, Do. Mb in Do. Mc februar) t moreb tr« del'tev ž'vil bo objavljena pravočasno v časopisih, zato naj prizadeti te nakaznice skrbno čuvajo! 8. Na posebno dodatne nakaznico za kruh zavodarje ln noseče *ene): dnevno po 150 g kruha ali po 124 g enotne moke na 25 dnevnih odrezkov, t. J. skupno 3.100 kg erotne moke in po 225 g koruzne moke na 5 dnevnih odrezkov, t. j. skupno 1.125 kg koruzne moke. 9. Na dodatno iiv.lsko nakaznico za meso za bolnike: dnevno po 100 g mesa pri mesarjih, ki so določeni za delitev mesa bolnikom. 10. Na »posebno nakazilo« in na »nakazilo za boteike«, iarano od Prevoda «il Mestnega preskrboval nega urada smejo 'z-dajati trgovci rac'onirana živla v količini, ki je na nakazilu vpisana. 11. Na družinsko nakaznico »A« : 5 škatlic vž galic na odrezek »A4c. 12. Na družinsko nakaznico »B«: 10 Škatl e vžiga ic na odre«ek »B4«. 18. Na družinsko nakaznico »C«: 15 Škatlic vžigalic na odrezek »C4«. Vse te tri druži-eke nakaznice nal potrošnik skrbno čuvajo ker bodo veljavne še v naslednjih mesecih. Pri ob&konlcih nafte kulture Pri Vladimir!» Bartolu Pisatelja znanega »Alamuta« m zo:rke novel »Al Arai« dr. Vladanlrja Bartola oem dobil v tretjem nadstropju moderne tuie v sredini mesta. Začela sva pogovor o psihoanalizi in o njegovi noveli, ki opisuje tragično smrt miauega idealista v planinah, razočaranega nad svojo zaročenko Gre nama za to, da utrdiva, da m bila ta ženska vzrok tragedije, temveč le povod zanjo. Nesrečnež je šel v resnici ono smrtno pot zato, ker se je v njegovi notranjosti zrušila vsa velika, na ideain.h temeljih sloneča življenjska stavba ln se je tega zavedel, ko ga je razočarala zaročenka, ki se mu je pač zdela poosebljen ideal. Potem govoriva Ae o podzavesti in sličnih pojavih, končno pa pre>deva na našo državljansko vojno. »Z državljansko vojno je vedno tako, da je neprimerno hu.ISa od gospodarskih ln nacionalnih vojn«, pravi dr. Bartol. »Danes vidimo, da je ta borba prizadejala našemu narodu veliko večje izgube kakor katerakoli druga vojna vihra v naši zgodovini. Oe pogledamo po naJi deželi, vidimo žalostna dejstva, da je bilo porušenih toliko in toliko zgodovinskih gradov z redkimi starimi knjigami ter s slikami domačih ln svetovnih starih si karjev. To so žalostna dejstva, ki jih ni mogoče zanikati. Taka je perspektiva, gledana s kulturnega gledali- sta, gospodarska šKoda m človeške izgub« pa so àe neprimerno večje.« »in kje istete vzroka temu vi, gospod doktor?« vpraäam jaz. »Vzrok nesreči v.onn v globokem strankarskem ra^KOlu, ki datira ae iz prejšnjega stoletja m ki je zavzel v tej vojni pri uas suahotne oblike sproščenega lanatizma. Tu ne gre več zgcij za stianke, tu gre za ideologije, katerih ena najbolj fanatičnih je neuvomno komun.zein.« Ko govoriva o kulturnem boljševizmu pil nas, pravi dr. Bartol, da se Je ta bolezen razpasla zato, ker je bila moda ... Mladino visoko ceni in po svojih močeh ji je vedno pomagal odpirati pot. »In kako gledate na domobranstvo?« »Večkiat me vprašujejo znanci, kaj mislim o domobranstvu, k: da »sodeluje z okupatorjem« proti »narodno osvobod im vojski.« Odgovorim jim vedno in povsod, da Je pač to logična reakcija na nasilno delovanje OF. Sicer moram reči, da se nisem nikoli bavil s politiko, vendar je potrebno, da človek obsodi tisto, kar je pač obsojanja vredno.« Razgovor s tem slovenskim pisateljem in mislecem je bil prav prijeten, vendar se je bilo treba posloviti, ker se je bilo medtem že popolnoma stemnilo. Ljenko Urbaučič QospodüMivo Proti okrajšavam strokovnih izrazov v nemškem gospodarstvu Kakor poroča »Vö.kischer Beobachter«, je nemški državn; min steT za propagando izdal okrožnico proti okrajšavam strokovnih izrazov zlasti v industriji jn trgovini, na pod'agi katere je gospodarski minister pretekli mesec izdal podrobna na\odila Okrajšave strokovnih zrazov so zavzele v* gospodarskem prometu tri« obseg da jih laik sploh ne razume več. Medtem ko se razi ka med posameznimi nem škimi da' kti po&tonno zmanjšuje, rasta ajo ta/;o rekoč novi strokovni dialekti. Pri tem ne motijo morda nov: strokovni izrazi, ki &o ne-oq'bno potrebni, temveč razne okrajšave, iz katerih nastajalo nove besede Zlasti v sedanji vojni se je ta grd* navada zelo razširila. Odlck državnega propagandnega ministra pravi: »če tfrmu ne bomo energično nasprotovali naslaja nevarnost, da se široki sloji nagega naroda * posameznih vprašanj h iz strokovnih področij ne hodo moeli več sporazumevati. ker bo jezik pod vplivom okrajšav in novih besed razpadel v množico strokovnih in snecia'nih dialektov ki ne bodo več splošno razumljivi. V splošnem prizadevanju, da se vse. kar je v zvezi z gospodarstvom, racionalizira je go-»xidarstvo zana dio ekušnjav:. racionalizirati tudi jerifc S'cer je razumljvo. da sil: današnji čas pri pospešenem delovnem tempu k okrajšavam v pisemskem premetu, toda te okraj "a-ve ne smejo dovesti do pačen;a jezika So okrajšave ki so «pioTno razumljive in so se 'uveljavile in ki jim vsakdo pozna izvor. Marsikatera cScraj "ava pa nj več razumljiva in ' tnfco nastane nova beseda. Možnost sestavljanja novih besed iz pos-ameznih dtlov prvotnega naziva zavaja vrhutega tvorce novih izrazov do tega, da izmislijo predolg nov izraz. češ saj se bo tako uporabljal v okrajšani, cklcičcni in spremenjeni ob'iki. Celo v zakonih in naredbah so se pojavile take okleščene nove besede. »Volk scher Beobachter« navaja vrsto takih primerov novih besed Tako se je na primer povsod udomačila beseda »Refa«. malokdo p* ^e °e /averla, da ie to okrajšava za »Rečhsausschuss für Arhe'tsstudicn«. k' skrbi v obratih za raciona'nejSo uporabo dc- ! ski. stroki. Fenoplasti in aminoplasti se kun. — Za proizvodnjo in trgovino z gradbenim materijalom je bila v Zagrebu z glavnico 10 milijonov kun ustanovljena družba »Betočel«, industrijska in trgovinska d. d. = Nemški državni dolg ob koncu lanskega leta. Iz statističnega pregleda nemškega državnega finančnega ministrstva je razvidno, da je znašal ob koncu leta 1943 nemški fundirani dižavni dolg 110.7 mili-jaide mark (nasproti 103.6 ob koncu septembra), leteči dolg pa Je dosegel 142 3 milijarde mark (129.7). Skupaj je znašal fundirani in viseči dolg 253 m'lijard (233 3). = Nemško-aibanski trgovinski promet. Kakor smo že poročaii, je bila ob koncu preteklega leta sklenjenea med Nemčijo in Albanijo prva trgovinska pogodba. Ta pogodba predvideva ustanovitev organizacije za pospeševanje medsebojne blagovne izmenjave. V tem smislu je bila te dni ustanovljena Nemško-aibanska družba za izravnavo v blagovnem prometu, ki bo imela sedež v Beriinu in podružnico v Tirani. Družba sama se ne bo bavila s sklepanjem kupčij, temveč bo kupčije le posredovala in bo skrbela za izravnavo obojestranskih prodajnih cen ter za prilagoditev teh cen tržnim razmeram v cbeh deželah. Tehnično izvajanje izravnalnega postopanja glede cen bo vršila podružnica v Tirani. = Nova surovina za tiskarski črkovni material. Nemški strokovnjaki napovedujejo, da bodo nove sintetične plastične mase v bodoče zavzele važno vlogo tudi v tiskarski stroki. V aniliiiskem tisku so že davno pred vojno uporabljali klišeje iz kavčuka, ki so se dobro obnesli. Kmalu so pričeli tudi klišeje za pioski tisk izdelovati iz raznih sintetičnih snovi, kakor so umetne smole in plastične mase. Ti kii-šeji so se naglo udomačili zlasti tam, kjer je treba klišeje razmnožiti. V zadnjem času pa so napravili uspešne poizkuse s črkovnim materialom iz umetnih smol, kakor so razni fenoplasti in aminoplasti, znani pod različnimi imeni kakor bakelit, polopas itd. Ni izključeno, da bodo te sintetične surovine spodrinile kovine v ploskem tisku, in to ne samo sedaj v vojni, ko je treba štediti s kovinami, temveč tu-! di po vojni, saj imajo nove plastične ma-j se mnoge prednosti nasproti kovinskim zlitinam, ki se sedaj uporabljajo v tiskar- Nekazovanje olja Trgovci in zadruge v Ljubljan nàj dvigne-, jo pri Prevodu. Novi tre 4/II. nakazi'a za olje ki ga potrebujejo za delitev v apnlu. po naslednjem redu: V Četrtek. 30 t m vse zadruge ln trgovci 7 začetnicami A dc j, v petek 31 t. m. z začetnicami K do N in v soboto. 1. aprila, z začetnicami O do Ž Trgovci in zadruge ki imajo Še celi grah v zalogi na i teca čimprej zamenja i o v Prevo- j dovih skladiščih za razpoloviienega lovnih metod. Strokovnjaki teca, odbora se sp'rsno imenu;ejo refa-možje Podobnih primerov je vse polno. »Vö'kischcr Beobachter» ie dal čla-ku na^ov «D;e Hersfa der W'gru« Ta naslov ne izvira moTda iz kafe-ga slovarja tujk. temveč pomeni okrajšano »D e Herstel-luntfsanweisung der Wirtschaftsgruppe«. Vse te nove besede pa ne pomenijo nobene obogatitve jezika V posameznem prmeru eo besede morda znosljive in ce'o originalne S časom Pa celo strokovnjak' ne vedo več kako je prišlG do teh nov'h besed. Nem'k' gospodarski minister je v svojih na-vodirh ponovil načela, ki jih jt postavil za uporabo in tvorbo okrajšav državni pronugand-ni minister z izrecnim odobren jem Führer'a. I Državni propagandni minister je za svoje področje prepovedal ustvarjanje novih okrajšav in tudi uporebo že obstoječih okrajšav, kj se še niso udomačile. Tudi v gospodarstvu mora veljati načelo, da je treba nove strokovne izraze 'n nova imena določit" sm selno in kratko, tako d3 se bodo izrazi lahko uporabljali ne-krajšano. Poziv živinorejcem Vse kmetovalce živinorejce Ljubljane in okol!šk'h ob črn k: imajo pripravljeno živino za oddaje Prevodu v aprilu obve*čamo da bo dorton živine dne 4. aprila na Vrhn k' ln dne 5. aprila v Ljubljani Vsi. ki Želijo takoj oddat' živino, naj prevzamejo poz:vnice za dogon na pristojnih občinah do ponedeljka 4. aprila Kmetovalci iz chč;ne Ljubljane naj dvignejo te pozivnice pr kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Bcethovmr» ulici 7. soba 15. do torka 4 aprila Skandal z acgleskfsni okttjm'ki Stockholm. 28 rr.i.rca. Med angle'kim posadkami oklopnikov narašča vedno bolj nezadovoljstvo t oklopnik k- jih dotavi Ja vlada Izjave ki Jih je nedavno podal Churchil v >podnji zbornici, niso nikogar zadovoljile Dc-lavsk. poslanec Stokes. ki Se je zavzel za to zadevo ie stroll svojo 9odbo v besede »T Soči angle k h vojakov so moral dati svoit Živ Ijenje «arad- napak k *o jih zagrešili viadn» krogi pr gradui natfh ok'onnikov« Sinket, le nada ie iziav 1 da le zbra' tt hfotmacne pr iflstmkih (itlormeg" ctoži« v sevem Atriki nn Caslihu n rta nettunskem predmoM«u M iistrskemu nredsedniku oé 'aio da ie *> svo im **bn m hi» e*om * nfe bi a enako blizu, v radosti zdravju in i..nah. k. jih zadaja boljševizem n sva jih s solzami izpirala. juak« b itu bolesti trpljenju n ponižanju, ki so «a krivi komu :i: tični kolovodje, v ciljih in stremijo ..ih in silnem zagonu po svobodnem zre-Lu prot jasr.in in prostem dihu, vedm e .ako blizu. Vedno enako blizu srcu in duši. s pesmijo in v pesmi sva se v urah najrazličnejših čustev p-igovarjaia z njo, jo ččrživ.jala n razumeva'a, ju ljubi a in bulj cd živ jenja spoštovala. Bolj od življenja spoštovala, saj se je najino življenje, brat, že cd prvega dne z njo sklenilo, saj je imelo isto srce, isto rast in isto vsebino. Isto vsebino — nekje smo sluiili pozdrave očetov nekje globoko v zavesti in krvi nosimo našega rodu izročilo, naš h dedov nerozabn; testament, ki sa ga naši bratje včeraj s krvj.i potrjevaii, v zvestobi in zaprisegi, da bedo hodili po stopinjah in po sledi, z bojem zaznamovani, k so ga vojevali in bili za tvejo in mojo srečo, za tvoj irj rnoj mir, za moj in tvoj kruh. za tvoj in moj kes naj:ne remije, rajne rude, najine skupnosti, najinega doma. Vajinega doma, s katerega sva izšla kot dvoje čebel iz svojega panja z željami in iskanji za dobr m in popolnim. Za dobrim in popolnim, c katerem nama je matj govorila, ki je samo doma in v srcih ljudi istega redu n iste krvi ki o enakih misli in enakih želja. Enakih el.ja, da ostanejo kot rastline zvesti svoji prsti, v katero so pegnali ket bori z vsem svojim najmočnejšim in na.ibo jšim, da - imo iz nje črpajo vere in meči. Vere in noči, ki sta nam potrebni, da se ohranimo v našem poslanstvu, da se držimo in e popustimo v urah najtežjega, v urah re Izkušenj in ovr, da smo odporni in ži-avi, ko pridejo in nam skušajo zadati, da umrli in izkrvaveli za misli, ki nso misli asih misli in kr' raše krvi. ki niso obrazi naših čustev in obličja naših p g'edcv asih pogledov, ki so od rojstva dj smrti uprti v loge in senožeti. v klance in griče, v trave in smrečje, v domove in vitke zvo-n ke, v ... Ah. koliko je besed, koliko je slik in pri-rorov, koliko bogastva, ljubezni sreče in iepete. ki se vsi stekajo in združujejo v n največji svetinji, ki se ji pravi domovina. Ki se ji pravi domovina, ki je podoba naše notranj .s!i, naš;h teženj in našega hotenja, ki je namenjena le njej, v katere okri ju se zb ramo kot ctroci, prrd reko. ki jo k udam dvijra zlo ved^o priprav'jeno. da ne prizanese, da udari tebe ali mene, naju oba. vso našo zemljo. Vso našo zemljo, vso našo zemljo je preplavilo. se vgnezdilo v srcih in j h zastru-ilc, da je brat ra brata pozabil, da mu ni vedel več imena, ampak je vzel bodalo n mu zadri rano prav tam v sredo srca, prav tam v sredo srca, kjer je k. šček svela, kjer se je vsa zemlja spojila z rodom, ki j.a je rodila kjer je mala podoba sredi .-ličnega oltarja nas vseh poslednja in najdražja dragotina ... Najdražja dragotina. ki je življenja zad-ni h žrtev in krvi vredna, dragotina svetega prostora prvega diha, prv h besed, sočne, svete, b'age r.aše govorice, dragotina. kr2.ja. kjer se je tvoje in moje rojstvo zače o. kjer so kali življenja pognale in se je cvet pognal k soncu, ki se je razvilo čez kraje, ki so vsa naša ljubecen. Ki .so vsa naša ljubezen, ki so v nas in mi v nvih, nera?družijivi, drug in drugemu vsebina in izraz. Vseb:na in izraz, ki nam ju bnl;ševki hočejo vzeti Hočejo vzeti in izrnaličiti. da ne bi več na cvetno nede:jii šl" z ol ko v hram našega Gospodarja bla^cs'ova in miru ickat. da n? bi šla skozi vas procesija naših ljudi, v pomladnem, velikonočnem vetru, z butarami pisanih barv in pobožne pesmi, pesmi med prvim cvetjem in prebujenjem v 7;nammùj vel:kega Vstajenja, da ne hi žko me3lo. Rojstva so se lani razdelila Se kolikor toliko soraznerno na vse mesece. Največ rojstev ^e bulo v avgustu, ko se je rodd 101 otrok, na.manj pa v juniju, k: je b lo re jenih 63 otr.k Med tromesečj: je na prvem mestu prvo tro.nesečje, ko se je januarja rodilo 93 otrok, februarja 89 in marca 88 Največ mater je r.d lo prvič, drugič al tretjič Več ko desetič je rodi o lani 6 mater Samo dve materi sta bil star1, nari 46 let in manj ko 50 let. Podrobna statistika nezakonskih rojstev pove, da .e od 66 nezakonskih otr ik odpadlo največ" na služk nje in nižje us.užbenKe. Rekord je dtseg.a mati, k je redilo že četrtega nezakonskega otrok3. Dve neza-konsk materi sta bili stari nad 36 let in pod 40 let. Tuberkuloza na prv3Ti msstu Od stalnega prebiva siva Ljubljane je lani umrlo '-039 oseb, 505 moikih in 594 žensk. Umrljivost je bila nekol ko manjša kakor predlanskim vendar še ve.no večja kakor v zadnjih letih. Lan je na tisoč prebivalcev umrlo 11.57. predlanskim 12 43, piejšnja ieta pa veči-n ma ok'1 10. Upoštevati je še treba, da lanska številka umrljivosti gotovo r.č povsem točna Verjetno je v resnici viš a V navedenem številu niso vštete smrti staln h preb valcev mesoa ki so umrl izven stalnega bivališča, pa zara d izrednih prilik ni bilo mog če dob ti uradn h drkazov o njih smrti. Razen domačinov sta umrla ani v Ljubijo.® tudi 302 prparln ka drugih občin, in s'eer 167 molkih in 135 žensk. Skup.-.o je Kmm melcCja cd Ljubljana, 29. marC. Pod zg^miim naslovom je priredil tukajšnji lektorat Nemške akatl-m je snoči v srebrni dvorani Uniona za svoje občinstvo !>n povabljene goste sk bno pripravljen gl'sbeni večer. Predsednik prof dr. Svoboda je mogel v polri dvorani posebej pozdrav't predstavnike oblasti, med katerimi so brli zastopniki nemilke vojske in domobranstva. odposlanec -re- d~"ta pokrajinske uprave, z"stonnika mes'ne občine n Slcv. e.'-odcnvje znanosti in umetnosti i dr. Ve'er je bil tako prir-jen, da je muzikabi- s-x>rcd pojasnievla beseda konfer^nsiern kar ie sicer podM ša 1-. tra;in'e prireditve, vendar ie izpoln e-valo užtelt ln nudpo kar zg'eden or im er. kako je treba -r're^ti glaiben^ou^e večere k' 7dm8u4ejo po starem načelu du'ce cum ut'M. N'lo^a koif-'-£ni'i?ra je preve! J D. M ? r t u « n s k" s svojim prl'-"-n"n, iaTiim '«i zr^---''v'm nnö'uom n-p-'f»Vanja z 'eno ir-^-evno kulturo nr'"a' . crei —'"*-'} o °"'asbl. ni t- r>- le prprj vr^-o t-?51") «-e-Mavil ^k1?n Owpnlr'l 7 OPa^kJl""" SO rn-od^""*''5 —-n -*> v n oku? x^h^s'a- MS'a, da *c zvočna a'h'*-'-*-'^ ie -foS^enn a leo" očrtal odnos me^ n'eno čurtvono v^h'no i.r( imanentn''-,1 nnr—-.-mi ni^Tip pTndr^e je rno-i—i ^ * r, ^ ^ r m — ' ~ ~ rri — c-Kr» 1 - .» 1 -1 1 -: meri " ok"s 'n -rr». "p eflP p ' '"'"-'nosti. š'" ž? "e! o v Ir st rum"«""—»"t 'z -re o--t ->!> fn r'-'-^alnih prvin 'o moj- Program teca n'asbenega večera je b i sestavljen prav iz takih plesn h melodij, ki ma-jo čis^to glasbeno vrednost n po pretežn vc-č;ni niti nifio uporabne za n'esne dvorane; v nj h se izraža v st:'iziranem ritmu plesne g av hc t:sta ž vljcnska r>do't. k n. -ama sebi nr»*non m-rve* 'e oHra» doziv' anji lenobe in kr'?c ST-rr^čen^a o'm-e-kega srca pred mlste-r:jem zivlien'a Za t pan so bili razni muz:-Icalni stil' od halone in k asicistične gb be preko rnk-Ä-.'7:;h m bd"rmcicrk;h skladb do romant ke: roies Corel'ija in Scarlatti'a so bili na spo-edu H-m lcI. Ccf^pcrin. J S-B^ch C W Gl ck Cherubm'. Mons'-ny. Havdn. Mr/z^rt Beethoven m Schubert na-pcs'ed p« s'a l-uč;la pestro serio dva zna-čiina predsta- n kj dunajsf'etìa valčka in od njega insrirnmh g'asbenih motivcv umrl; naH lrjc-; ."mfnik Lanner :n »kralj valčka« Johann Strauü6 torej umrla v Ljubljani v preteklem leta 1401 oseba. Značilno in zrednc važno je, da se je kot k-zroK smrti na prvo mesto po dolgih etia povzpela zopet tuberkuloza Podiobna statist ka umrljivosti eiemačinev pc, smrtn h vzrok h navaja: 186 ljudi je umrlo'zarail tuberkuloze 185 zaradi bolezni srca :n žil, 156 zaradi starostnih bo ezni, 120 zaradi raka in drugih zlih novotvorb, 95 zaradi živčnih in duševn h bolezni 76 zarad. bolezni dihal. 63 zarad bolezni prebavil, 53 zarad- smrtn h nezgod, 44 zaradi bolezni novorojenčkov 35 zaradi bolezni sečnih organov. 21 j h je umrlo v zvezi z vojno. 13 zaradi konstitucicnalnih bolezn , 12 zaradi nalezl ivih bolezni, 10 j h je izvršilo samomore. 6 zaradi bolezni v noseč osti ;n zaradi splavov. 6 zaraii sp inih bolezni. 5 zaradi kožnih bo ezni 2 zaradi bolezn or-» ganov za dihanje, 2 zaradi tolezni po porodu n 1 zaradi žensk h bolezni. Tuberkuloza je prvič po zadnji svetovni vojni stop la na prvo mesto v razpredelnici smrtnih vzrokov Poraslo je tudi število smrti zaradi raka ia zMh rovotverb. pomnožile pa so se tud' smrtne nezgode. Važno je. n bistveno poraslo število smrti novorojenčkov n da je število smrti zaradi nalezljivih bolezni nasproti prejšnjemu letu celo padlo. Že do'go ni urnr'o toliko starčkov Lam so um-rali Ljubl;ančani v naslednjih starostnih dobah: v staot. do 1 mes-ca jih ie umrlo 37. od 1 do 2 mesecev 8. od 2 dc <6 mesecev 9. od 6 do 9 mesecev 3 od 9 do 12 mesecev 7 od 1 dc 2 kt 9, cd 2 do 5 let 20, od 6 do 9 let 6. od 9 do 13 let 9, cd 10 do 20 let 18. od 21 do 23 let 21. od 26 do 30 let 25 cd 31 do 35 let 36. od 36 do 40 let 57. od 41 do 45 let 45. od 45 do 50 44. od 51 cb 55 let 75. od 56 do 60 let 90. od 61 do 70 let 88 04 71 do SO tet 112 tn nai SO lei starih 393. Nekol ko vi je je število smrti pri otrocih do prvega leta starosti, predvsem pri dojenčkih dc prvega meseca starosti Vožno pa je da že doga ieta ni umrlo tolike starčkov k2koT lan\ ko je umrlo 35 8% vsoh smrtn h primerov starčkov nad 80 let starosti, k; ra*:en dojenčkov najteže prenašajo razmere, v katerih živimo. Obroka umrljivost lan' v primeri s smrtnimi primeri ni bistveno porasla Porasel pa jc odstotek smrt, dojenčkov co i. meseca in do 1 leta st rosfa v razmerju z rojstvi Do 15. leta starosti je umrlo 114 céro* ali 10.4 " '0 vseh smrtnih primorov (11 05 °/o v letu 1942). Umrli"\est otrek v starosti od 1 dr, 15 'e'a. preračunana na sto rojstev, je zna ala lan; 4.9 r.li 50 olra; (5.6 v letu 1942) Otrok do 1 le a starooti jc umrlo 64 a'i 6.4 na feto «rstev (5 5 v letu 1542) Otrok do 1. meseca starost jc umrlo 37 ali 3.7 na sto rojstev (2.5 v »ctu 1942). Nevarno fi za zdravjg R'ra;č:]a Poročilo mestnega zdravstvenega urada ugotavlja h gornjim številkam, da je iz njih razvidno, kako je kljub izrednem razmeram ljubezen in sprelnost naših mater ter skrbna nega imela ugodne uspehe. Ljubljana je napravila v dečji negi od prvih ict po zadnji svetovni vojni pa do leta 19^5. zalo velik napredek. Omenjenega leta je verjetno zaradi takratne soc'aine krize in zaradi inkorooracije okoliških občin z nižjo higiensko kulturo umrljivost nenadoma porasla. Predlanskim so bile številke otroške umljivost"' še ugodne, lani pa je pričela naraščati umrljivost dojenčkov do 1. meseca oziroma do prvega leta starosti. Poročilo izraža bojazen, da bi pomanjkljiva prehrana nosečih mater in pomanjkanje za pre- r-k •Vi ir'b' k-va1 a v orlb n „p c} - c--r-,t« v°o ^V-t* :7 r r rr"'a'n'h nemi je ra-Jyh tl'i v t.p;-r r>1 (1 j 'r J4S p' po'-'-'r V"* d"tì ^ pl-^^imi -r1 ^p 4 * ni -o p-iiS • plesal5 v ie iPknl :n tudi našel zgolj čiste mu-p-aln: vrednote. •tp. Ur1 »•V Ves ta p~ogr°m je izvajal p:anistfea ga. R. ' hrano dojenčkov potrebnih živil in vitaminskih preparatov ne imelo zlih poslcdic za zdravje našega naraščaja. Posebna grafična risba kaže v poročilu razvoj mortalitete, natalitete in štev'la po-rek od zadnje svetovne vojne. Iz krivulj je razvidno, da je lani število rojstev padlo pod število smrti, enako je padlo tudi število porok. Izredne prilike, v katerih živimo. nam povzročajo bojazen, da se pripravlja enaka slika kakor ob kcncu prejžnje svetovne vojne. Tedaj ie bilo število s mrti zelo visoko, število rojstev pa daleč pod njo, kar je povzročilo velik prirodni 'zpa-d"k. ki se je popravil šele leta 1S32., ko je število rojstev prvič po zadnji svetovni vojni doseglo število smrti. Porok je bilo lan* v Ljubljani samo 576 (predlanskim 6Ü1. leta 1941 pa 1231 >. V navedenem številu so vštete razen porok v stalno biva-ločih tudi poroke nekaterih v mestu nestalno stanujočih prebivalcev. število porok se je mnrž:!o zla rti od leta 1937. naprej. Tega leta je bilo prv'č več kot 1000 porok, namreč 1031. Naslednje leto ie sicer število porok padlo na 957, leta 1939. jih je bilo 1000. leta 1940 že 1072 In nato leta 1941., v letu začetka sedanje vojne. 1231. G a 11 a t i a ra klavirju in poka/a'a po'ctj kultvirane te'.m ke tudi estet-ko in čustveno pog'ohlj no 'nVr »rc ae jo sk'adb med katc-rm so b:l n -k teri biseri te vrste n'-a'.b. vsak" »v? ie "e' nf'o ala s svojimi tr.uzika irmi zn'ü 'n .--t 11' Ra/laga J D Mar.tuanija je sa mo priporr. ,'Ia k večjemu už vaniu teh l;ub-kih glasbenih izrazov nek'an jih ča-ov P a-n'c-'irc ga G'''r.t:a in konferansier sti bi'a deležna navekren^a pr znanja J D M-an- na je st-'enH t? snrehod po kraljestvu torov n plcsn h ritmov ter rkoz dve fo-lrrj o'a.c-l:ijo vzl c 'o' k - 11 t r zume* a-.'u n norm :k -nju vo ' ' rft • ' fvan'« kakor «a o •".žvno v svrb.i rvy-rhe 'c v naš h dn?h venda e ih v src. '< srcu razrme*an:e ol č' v-ki občutje k z\cn v vs h e/in'jM k se ka'c mt 1 »v^r>mez S'TP n h -.rt rt . V m r'M h urre '"ar^vpt- ne da - p'ač 1r> ter u t^-ariati n° da bi a ko« • ustvarja T'itela d"'' ;e in ->1 ng'r-.-i-. — ;e de:a' nre ava'el5 —, e!a te rlortove i't iujc nc n tüko razume anje 10" .no' f ' H L TÜR N I PRECE ED ® Marlff ¥M wski Kol 18 zvezek Dobre knjige 1 p doh':!o naše občestvo knjigo, ki ima vse značilnost -n kakovostne prilastke --p sa. ka'cremu m treba še'e pridobivati občinstva- v hipu kc z"de. na že svojo pub'iko za seboj Ni treba misliti da je to že p" seh' lahko, povprečno -n nezahtevno l'tera-nc blrgo Re^ je da Oct"va A u b r ; j a roman »Napoleonova velika ljubezen« ne zan'eta n ne razpleta novih pre-tres'jivih prt.b'emov človelkega ziv'jenia in da ni opreml'en z ničimer kar b ga dv gaio v vi'avo nadčasovne literature, med stvaritve k-po svej- umotni"';-< pisatelje z'ast; še p'sate'je v'š'e vrste je tzhs'alo v tem r>zdobju mnr>go zgodovinski romanov; spomn mo se samo nekoč tutu nriljub'ienih del D u m a s a -četa n 1, tmanna Chatnana O teh dvrh vf ki.Tf.izva a'c h zgodovinske pnpovedn- ortw na -vndrr Billv zrač:lno prstav'id da sti b'a v e I k a ro mano r, sc a m na lud velik« p i »>8 tel j a D'-« (jjpptn "k<> na "o^er-ihnei'a fran co^.ka zgrdnvnskfl renani* l9sto'cij. Hu g o j e v a »Nnfrr. Dame de P<*r"<* in F 1 a u -W ^ r t o v a »Salambo«, nista postala izhodišče novih simer v zgodi v n-iki ep'k niarvt-č epi zeden pojav. vrh. k' ga n> več do-eael noben sodobnk Balzac se ie re-da bavi tud- z zgodovnsko snovjo vendar te ge in drugačne namene kaW rh je ime p5sntc!! romanov k ma'c te/ sče v 'zr^zUo historični snov;. zate tud nje*»a ne rte>io med mojstre >n vzgi-dn k? zgtjd"vin«ke ^pičn« proze Prav to velja men Billv. za A natola Franca T:pièer romanop'sec t-e vrste ie bil Paul Adam. ki stoii s tvoj:m delom ob koncu 19 sto'etja V tem času (1880- -19051 je mela Francija mnogr avior'ev ki so ob ravnavali v pripovedn >b';k- zgodovinsko snov tako da b; lahko govorli celò o nekak konjunkturi zgodovin kega romana n jo pri meriah s poznej^m nroevtom živbe^iepisne-ga romana vendar s nobrn csate'j v te? zvrsti (Martel Montégut Francois dt Nion. Mamdrcn itdl n< prdob?1 nadčasovnega pomena in mednarodnepa slovesa ? Hmirm'. k so ntdi niša'- zgodovnskn. prozo kot s Pierrom Loi'vsnm Henr iem de Repm rovinìi 7-1* Irte if »t- (Vn« ' zvrst n't dane«? r» ^'^e^i 1 dru/benegi n ps:ho'pi^?gi romana je delne rezrci'a v stransko Yejo vendar se in dosegla kot r>ma'i ziran žnljtn'cpis zgi k bo hkrat verna -n nbčut'j"va « Zaradi tega se smemo na Aubrvja zanest v veči mer kakor na marskiterega dmgega. morela lavnej'ega p'Satelja zgodr,vinsk:h po manov Ne moremo mu oa takisto r^ireči kvalitet \ oblkovanju iz zgodovinckih virov najete in vestno preizkušene sn^v ki 1. t znatnim odgovornostnim čutom dostavlja umetn-ko tvarino z svoie dcmiMjre da tak< bralcu nnčara zgodev nskt- osebnost njih okolje na^taialoče situacije V tem poacdu ie njegovo zgodnejše delo «Marie Walewfkm (v slovenjem prevodu »Napoleonova velika liubez*n*) pr kupna sKva rtev ki bra'ca brv raerab' r ca br« večrh ovinkov .n podrobnih opisov preneljc » »àmo ž vlien*sk> vroče »red'šče tn najn'i.blj I übe-ni pred ka'cro so b''c %-se drure sam« pi ležno-tna nus olnvstva 2! na — združitev ^t'asti in dr» ž nnsf" radost n razočaranj Pri zahttvnej^em hra'cu vzbu a ta temi rahlo neza-'nanj". k".kor ob novprečn'h romanih in filmih Toda če ga A"b-v ne c'ara ga tud ne razočara Zi icTia m ade poPsVe krasotče. k» se naj-n-ei iz 'jubeznr do domov in t vda Napoleonu. bo'eč t°ko do eči obnovitev P 4jske. pozneje pa se za'-'ub » ani s pristne ljubezn jo — tisto, ki pod ane ž:vl'enj-ka ifoda k kar Se tudi Na-pr.lef.-nov /no- do Walewske spremen v glo-boi'eo ljubezen — ta zgodba je pripoved ovna z osvajajr^o preprostostjo <^ut:mo da Aub~y. zvest v sam osnov- zgodev nsk' resi ci ne prilla a navzkrž z nio odnosno z meno verjetnostjo nit v razpleti, situacij, v orsù značajev in v drug;h poglavitnih značilno tih svoiega romana V spisu nastopajo malone same zgodovinske osebnosti zmed kater h sta poHeg Napo'eona in Walewske najbolje orisana pro-sluli spletkar n policijski minister Fouché n olemeniti d vorn maral Duroc De-anje se odgrava na vi?ki> Napcleonrve karitre. po fem. ko ie bi' kronan za cesaric -n -e pc svoje krojil usodo Evrooe. noleg 'ntimnega življe nia ki ie veza'o Napoleons i Wal^wsko ie druge remat;čno sred fife romana r-r^ble-n Na noleonove 'oč-tvp ? Tnžef no ka* daie m&a 'elju nr'kf- nrk-zat no!eg flcvcSk^ga tud •v»!'tifnc orad;f »Wo -r'o-vi r°scdb3 dvorane no «-KÄ^ot^i k pri P"'n' a'! pa sre^nli tosp^w aHir+'čPo ra-^učno deluje. Pmv'''in obdelana koncertna dvorana .......pravi akustični ^-»Uuiaent, Kvonilta * Žrtve zadnjega letalskega napada na Bolcgno. Iz Bologne poročajo, da je bilo pri zadnjem strahovalnem napadu na mestu ubitih 127 oseb, ranjenih pa je bilo približno 100 ljudi. * Uvedba poletnega časa v Italiji. Fa-š;stična republikanska vlada je izdala dekret, s katerim se tudi Italija pridružuje uvedbi poletnega časa, ki bo uveljavljen v ponedeljek, 3. aprila, ob 2. uri zjutraj na ta n-3čin, da se kazalci na urah pomaknejo za eno uro naprej. * štirinajstletni padalec. Na bojišču pri Nettunu je padel junaške smrti štirinajstletni italijanski padalec Franco Poli. * Smrt slikarja Granzotta V Trevsu je umrl znani ital janski slikar Granzotto. ki je razstavljal navadno v Benetkah, v Pì-mu, v Paiovi in Veroni ter je večkrat prejel za s v "je slike visoka priznanja in odlikovanja. Pag3V&? dveh štiM&esstov »Ti. Janez, si bral Mlakarjeve Spomine?« »Ne!« »Ne? No, ti si pa tič. To knjigo moraš na vsak način bmt-'. še več, v svojo knjižnico jo moraš uvrstiti!« »Kje pa naj dobim toliko denarja?« »Imaš 10 lir?« »O, toliko Da že!« »V redu! Kupi tablico za knjižno tombolo Zimske pomoči! Ker im^š vedno srečo, bcš za 10 lir dobil Spomine, pa še kup drugih knjig in denarja povrhu.« »Izvrstna misel, Jože!« »No, vidiš! Kar pojdiva v Gradišče (v p:sarno Zimske pomoči) po tablice. Bom tudi jaz še eno kupil. Le hitiva, da jih ne bo zmanjkalo!« Iz Unfelfasse u— Novi grobovi. Po težki in dolgi bolezni je umrl uradnik državnih železnic v pokoju g. Arnošt G i o sento. Za njim žalujejo žena, otroci in drugo sorodstvo. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 17 iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpel je finančni računski uradnik v pokoju g. Franc Schott. Za njim žalujejo rodbine Schottova. dr. Gajeva, Markičeva in Anderličeva. Na zadnji poti bodo ranjkega spremili v četrtek ob 16 iz kapele sv. Antona na Žalah na pokepa-Išče k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 86 let je preminil g. Franc Centa, vulgo škomere. Za niim žalujejo rodbine: Centa, Cotič. Hafner in Kramar. Pogreb dobresra očeta bo v četrtek na farno pokopališče v želimljah. — Za vedno je zapustil svojce g. Franc Oblak. K večnemu počitku bedo pokojnika snremili v četrtek ob 17 izpred hiše žalosti. Rožna dolina, cesta XVII štev. 16, na viško po-kopališče. — Umrl je pekovski mojster in posestnik g. Ivan Prosen. Zapušča ženo Franč ško, sinova Slavka in Ivana ter drugo sorodstvo. Pogreb ljubega moža m dobrega očeta bo v četrtek cb 15. 5z kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! Pogreb demobranca Janeza Fabiana Pokopališče junakov na Ljubljanskem gradu je sprejelo v svoje naročje novega borca, ki je dal življenje za svoj narod in svoje prepričanje. Danes dopoldne so tam pokopali domobranca Janeza Fabjana. Hudim ranam, ki jih je dobil v borbi proti komunističnim tolovajem, je v ljubljanski vojni bolnišnici pretekli ponedeljek podlegel. — Pogreb padlega junaka je bil lep in ganljiv, že do grajskih šanc ga je spremljal časten vod domobrancev in ožji krog sorodnikov. Tam pa so se pogrebcem pridružili še drugi znanci in prijatelji, ki jim je bil pokojnik najboljši tovariš. Preden se je začel žalni sprevod pomikati proti Orlovemu vrhu, je domobranski ku-rat g. Križaj molil za pokojnikovo dušo, potem pa je šest domobrancev naložilo krsto s pokojnikovimi zemskimi ostanki na rame, da jo ponesejo do groba. Na čelu sprevoda so triie domobranci nosili venec pokojnikovih bratov, sprevod pa je zaključeval častni vod domobrancev. Ob grobu je po končanih molitvah g. kurat spregovoril pokojniku v slovo lepe poslovilne besede. Omenil je predvsem dvoje: öa je dal svoje življenje za domovino in slovenski narod, za kar smo mu vsi hvaležni, ter da je žrtvoval svoje najdražje za Boga, zaradi česar mu bo lahek večen počitek. Tovariši v orožju so padlemu junaku izkazali zadnji pozdrav, navzočni svojci in sorodniki pa so se s solzami poslavljali od ljubega pokojnika. ki bi v popolnem soglasju z izvajano glasbo predvajal poslušalcu vso pristnost izvajanja. V Ljubljani imamo na razpolago dve dvorani za glasbene prireditve. Filharmo-nična dvorana, ki je za simfonične koncerte premajhna ter Unionsko dvorano, ki je na prostoru bogatejša, — ni pa dobra v akustiki. Ta nedostatek slabe akustike v Unionski dvorani postane včasih za izvajajoče lahko tudi usoden. V dvorani ni mnogo mest, kjer bi dosegel glas ^solista ali orkestra v svoji pravi naravni barvi, modulaciji in sili čist in nespremenjen uho ali občutje poslušalca. Kadar z-zveni c'V orkester v vsej sili in razgibanosti, poslušalcu lahko marsikaj uide, kar akustiki pokvari. Ko pa se sila in razgibanost umiri v enotnejše in mogoče subtilnejše stavke, pride siaba akustika mnogo bolj do izreza, ker ss glasovi laže nadzorujejo. Zgoraj sem omenil, da učnkuje posledica slabe akustike lahko usodno za izvajalce, posebno soliste pianiste, violiniste, še prav posebno pa pevce, ki sodelujejo na koncertih, doma pa so v operi, kjer se kvaliteta nj;hovega glasu zaradi boljše akustike laže uveljavlja. Pozabiti namreč ne smemo, da s*3ba akustika ne izboljša barve in sile glasu ter njegove kulture, temveč ga le pokvari. V Liubljan' se de1! glasbeno občinstvo v dve Fkmrni, :n sicer: 1.) Občinstvo, ki ob'skuje koncerte in opero, ki mu nudi poleg glasbe ln petja tud-' nazorna dejanja. Ta del publike je prizanesljivejši za oceno koncertov, ker pozna del solistov z opernih desk v drugačni pevski kvaliteti, to pa zaradi boljše operne akustike. u— Ob stoletnici rojstva skladatelja Nikolaja Rimskega-Kórsakova (1844—1908) bo izvedel naš neumorni Radijski simfonični orkester eno največjih mojstrovin tega velikega skladatelja, njegovo slavno »Šeherezado«. V tej skladbi deia Rimski-Korsakov z vsemi sredstvi modernega orkestra. Partitura je ognjemet najrafinira-nejših zvočnih učinkov. Očarujoči ritem orientalske in slovanske narodne glasbe igra važno vlogo za močni učinek te skladbe. Mamljivo vzdušje orientalskih krasot, naslikanih v žarečih barvah »al fresco«, to slikanje z zvoki se je temu slovanskemu geniju prepričljivo posrečilo. Na VII. simfonični koncert, ki ga bo vodil dirigent Drago M. š-'janec dne 3. aprila ob 19. uri, že danes opozarjamo. Vstopnice se dohe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Sedemdesetletnica. 23. marca je obhajal 70 leth co rojstva konjač mestne občine Ivan Zupane, ki opravlja svojo obrt v Ljubljani že 55 let. Zupane se je redil v Kamniku, potem je prišel v Ljub'jano. kjer je dobil službo pri Jorasu, ki je tedaj opravljal službo konječa. Zupane je v svojem poklicu nalovil žc na tisoče psov in mačk, preprečil marsikateri primer stekime in s svojim delom mnogo- pripomogel za skrb in higieno v našem rrestn. u— Državnim upokojencem v vednost. Kuluk in samski davek sta odpravljena. Finančna direkcija pa je že izvršila likvidacijo Dokojninskih prejemkov za mesec april. Ker pride plačilo kuluka v poštev pri prejemkih za april, bo ta davek v aprilu odtegnen in v maju povrnjen. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih poizvedovanj. Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. u_ šola Glasbene Matice je pripravila zooet dve novi javni produkciji, k! bosta v soboto 1. in v torek 4. aprila. Spored obeh produkcij prinaša precej del domače literature pa tudi razna dela iz tU lih literatur. Na V. produkciji, v sebeto, bo nastopilo 19 gojencev, na VI.. v torek, pa 17 gojencev šole Glasbene Matice. N, je zelo neugodno vplivala na rast trave in tudi regrat ne poganja, kakor bi si želele gospod uje. V pomanjkanju zelenjave hodijo ženske kljub temu na travnike iskat regrat, toda zdi se, da nimajo z nabiranjem posebne sreče. Košarice se vračajo povečini skoraj prazne domov. Priporočljivo je, da se spričo sušnega vremena regrat ne izkroži z noži-čem, ker se tem načinom odstranijo tudi korenine rastline, ki potem ne požene več. u— Gozdni požar v Rožniškem hribu zapadno pod tako imenovan mi Francoskimi okopi je napravil na praznik 25. t. m. občutno škodo. Občinstvu priporočamo, naj se vzdrži kaje na sprehodu po gozdu m naj bo v ravnanju z ognjem skrajno pre-v dno. Vsak lahkomiselno odvrženi tleči ogorek ali vžigalica lahko zlasti v pomladnem času, ko je po gozdovju pota» suhega listja in dračja, zaneti požar in škoda je v današnjih časih dvojno občutna. Sprehajalci naj se drže ceste, saj je hoja križem po hosti po gozdnih zakonih nezaposlenem prepovedana ter bo gozdno nadzorstvo v bodoče v tem pogledu strožje nastopalo. Meščani, varujte gozd! u— Oljke na ljubljanskem trgu. V cvetnem tednu je postal ljubljanski trg naravnost bogat na olikah. Oljčne vejice so pripeljali večinoma iz Istre ter jih je v Ljubljani več nego dovolj na razpolago. Ponekod prodajajo tudi lepe, pestre dema- « 2.) Občinstvo, ki obiskuje izključno samo koncerte in želi dojemati in čustvovati le v čisti in visoki muziki, kar mu nudi samo koncert. To občinstvo po svojem pojmovanju in čustvovanju operne predstave, skoraj bi dejal, odklanja, ker predstavlja opera komprom sno zgradbo, sestavljeno iz orkestra, solistov, zbora, vsebine, scene, kostumov itd. Izrazito koncertno občinstvo je v operi prizadeto v lastni fantaziji m doživetju ter uklenjeno v okvir diktirane predstave. Koncertni obiskovalec malo pozna opernega solista' na koncertnih tleh ter ga ocenjuje slabše kakor bi zaslužil ; krivda pa je v slabi akustiki Uni-onske dvorane. To je usodno za pevca in vsakega sol sta. Vse zgoraj navedeno ne velja za sinoč-nji ali jutrišnji koncert, temveč za vse koncerte, ki so že bili ali bodo še izvajani v Unionsk* dvorani. Tudi ne veljajo te vrstice nalogi, da bi se morda Unionska dvorana v akustičnem smislu popravila in to zaradi tega ne, ker ta dvorana za koncerte ni bla grajena in služi različnim namenom. Sledilo bi pa iz vsega, da bo Ljubljana v bodočnosti potrebovala izrazito koncertno dvorano, ki bo služila le temu namenu in sicer v tak! velikosti, aa bo kes velikim simfoničnim koncertom in odgovarjajočemu obisku in kjer bo morala akusirka polnovredno sodelovati z z-vaialci ter bo glasbo podpirala in ne ovirala. V taki glasbeni dvorani bi vsi selist prišli do prave veljave, instrumenti bi lepše zveneli, orkestri se polno uveljavili. Vsem sodelujočim na koncertih v Unionski dvorani naj bo kritika o njeni akustiki v če butare in butarice, katerih pa je v primeri z oljkami manj kakor običajno. u— Javna knj;žnida pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) na Miklošičevi cesti 22 v Ljubljani je od S. aprila dalje odprta vsak delavnik od 9. do IZ. in od 16. do 19. Ure. u— Zlata knjiga dekleta in žene (broš. 30, vez. 40 lir) nudi res zlate nauke za življenje! Dobi se povsod! u— Prav primerno d^rTo za otroke je sedmi zvezek »Police za male« s priljubljeno zgodbo »Bratec Branko in Sestrica Mie.-«. Knjiga je bogato opremljena z Rothmannovimi ilustracijami in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgo-va uKca 3. u— Nesreče. Martin Novak, 3 letni delavčev s?« z Vrhnike, si je pri padcu zlomil levico. 14 letna dijakinja Matilda Se-verjeva je doživela enako nesrečo, 3 letn. Janez Tišina, sin zasebnice, se je pa pri Sted'ln'ku opekel na levici. 16 letni dijak Stanko Praprotnik je padel in si poškodoval koleno leve noge. 18 letni Janez Sem-rajc. delavec z Ježice, se je vsekal v levico. Nežka Kastelčeva, 3 letna hči posestnika iz Zvirč, pa je padla na sekiro -n se obrezala po obrazu. Poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. u— Belo in črno vino toči čez ulico gostilna »Lovšin«, Gradišče 13. Z Gorenjskega Prometni minister dr. Dorpmiiller na Jadranskem področju. Iz Celovca poročajo, da je nemški prometni minister dr. Dorpmüller te dni obiskal železniško ravnateljstvo v Beljaku, nakar se je na povabilo gauleiterja in državnega namestn'-ka dr. Rainerja podal na obisk področja Jadransko Primorje. V Trstu se je dr. Dorpmüller razgovarjal z dr. Rainerjem o prometnih vprašanjih na tem področju. V Gozdu-MartuJjku se je pred kratkim zbralo 30 žen in deklet iz Vel kovca in drugih ko reških krajev, ki so prišle na 6dnevn: tečaj, v katerem so se seznar.'le s strežbo bolnikom. Tečaja sta vodili župna voditeljica Baderjeva in skupinska načel-n ca mladine Vovronikova- V Kranju so položni k večnemu pečitku člana Hitlerjeve mladne Hansa Warmu-tha, ki je padel junaške smrti v cvetu svojih let. Ob grobu se je poslovil od pokojnika vodja Hitlerjeve mlaSSne iz Radovljice Pokojni Warmuth je b-1 edir.ee svojih staršev. Sestanek v Tržiču. Ti-ž ški župan inž. Kurz je sklical prebivalstvo Tržiča k sestanku. kjer je poročal o splošnem položaju glede na razmere na Gorenjskem. Polagal je zborovailcem na srce, naj se tudi eni pridružijo borbi vojske, da bo domovina rešena vseh na/log in stisk, nakar bodo tudi na Gorenjskem nastopili boljš' časi. Smrtna nesreča v Mežici. Pri postavljanju dregov za električno napeljavo se je smrtno ponesreč i 261etni rudar Janez Krivec. Mož si je poškodoval hrbtenico ter je nato umri v bolnišnici. Nesreča pri tesarskem delu. Kmet Janez Obernosterer iz št. Lovrenca na Koroškem se je ponesrečil pri tesarskem delu. Ko je podiral drevo, se je de-b'o nenadno zrušilo nanj ter ga zmečkalo. Obernosterer je bil med ljudmi zelo pr ljubljen, ker je bil izveden v zdravljenju živine. S štajerskega Zborovanje v Ptuju. Okrožni vodja ptujskih kmetov Bauer je sklical na posvet župane in skupinske voditelje podrejenega območja. Najprej je razvil sliko polit č-nega položaja, nato pa jih je opomnil na naloge, ki čakajo kmete v letošnjem letu. Strokovna pojasnila glede obdelovanja zemlje je podal strokovnjak Straschll. Zborovanje za kmete v okolici Celja. V celjskem okrožju so bila zadnje dni tri večja zborovanja za kmete. V Žalcu, Verniku in Velenju se je zbralo nad 15C0 kmetov in kmetic, kater'm so govorili okrožni vodja Dorfmeister in kmetijski strokovnjaki o najnujnejših delih na polju. Na vseh teh zborovan jih je poročal za Stranko Edo Pallasch o vprašanjih političnega 'n vojaškega značaja. ženska skupina iz Laškega je obiskala ranjence v Celju, katerim je razdelila 50 kg peciva in večjo množino cigaret- Obda-rovanci so se prisrčno zahvalili za izkazano pozornost. predavanje o Kitajcih v Ptuju. V torek, 28. marca, je predaval v Ptuju O. Vuk o Kitajski. Predavanje so spremljale sk: optične slike. Smrt pekovskega m°jstra v Gradcu. Pri bombnem napadu na Gradec dne 19. marca je izgubil življenje pekovski mojster Janez Klemenčič. Njegovi telesni ostanki so bili upepeljeni v petek 24. marca. Smrtna obsodba tatu iz navade. Posebno sodišče v Salzburgu je obsodilo 341et-nega Alfreda Al'erbaue rja, donna s štajer- zadoščenje, občinstvu in strokovni glasbeni kritiki pa v uvidevnost pri ocenjevanju. Arhitekt S. Rohrman. Zapiski POGLED NA PERKOVE SLIKE Vsaka umetnina je izpoved duše! Ta stara resnica me je dregnila v misli ko sem 6e ustavil oè Perkovih slikah, ki so razstavljene v Koeovem salonu. Zgrabile so me. vsaka po svoje in vsaka mi je odkrila nov 6vet umetniškega pojmovanja, sile m podajanja. Občutil sem, pa naj sem gledal Begunki. Alenčico. preprosto sobo ali zimska kraj no da jih je ustvarjal človek iz notranjega ustvarjalnega gona. ki pozna le zapoved: ustvarjaj. Nehote sem si zadeklanvral Prešernovega Pevca ki je veljaven tudi za umetnika slikarja. Kar me je pa najglob'je zgrabiU. pri Perkovih slikah. ;e neka čustvena njehkcba, ki kar očitno razodeva slikarja-umetnika in človeka. Na pnnier Alen-čica. Te oči so ž va dobrota, poosebljena ljubezen, pripravljena na žrtvovanje. Samo umetnik s plemenito dušo more ustvariti take oči Isto razodevata Begunki, ki iih je sama vdana ljubezen, nikier nkem za&'ed'l kake brutalnosti. Brutalnosti v navadnim pomenu v umetnosti je zmožen le umetnik, kj je tudi kot človek brutalen In prav zato so mi Perkcve si ke neizrecno všeč in trdirr. aa so to dragocen; hi er- za naš umetnostni razvoj ätdan obti n bo^očnnsif Jan Plemen ak. * Tone Gaspari: Povest o gornem možu. Z lesorezi opremil Oton Gaspari. Izdala Nova založba v Ljubljani 1944. Str. 159. Tone Gaspari je žo znan mladinski piv- skega. na smrt. Allerbauer je bil tat -z navade, vlamljal je v kmečke hjóe ter ni opustil svojega početja navzlic ponovnim obsodbam. Iz Trsta Ljudsko gibanje. Dne 26. in 27. mare» je biio v Trstu 13 rojstev, 15 smrtn h primerov in 1 poroka. Smrtna kosa. Te dni so umri; v Trstu 62ietna Štefanija Bratina, 631etni Ivan Hostnik, 79ietna Eiferija Babato, 6à:etna Jcsipir.a Sancin vd. Flego, 621etni Bruno Postojna. 711etna Marija Kerniac, 46:euu Franc Pavletč in 541etna Pavla Dabčev č. Kurjava v hcte!ih do 31. marca. Pokrajinski turistični u*ad opozaija ìastniKe hotelov in prenočišč v Trstu, da je dovoljena kurjava do 31. marca. Lahko pa opustijo kurjavo že pred omenjenem datumom. Po 1. aprilu ne bo več nakazano kurivo v ta namen. Nova umetnostna razstava. V Battistije-vi ulici 13 je bila otvorjena razsta* tržaškega slik&rja Laura Laghia. Grmičevje se je vneio pri Openskem obelisku. Na površini nad 5000 kvadr. metrov se je vnelo grmičevje na Opčinah v bližini znanega openskega obeliska. Openski gasilci so po dveurnem gašenju preprečili razširjenje ognja. Ponesrečenci Pr: padcu si je zlomiüa desnico 211etna Filomena Bald>3 iz Sku-gov ce. Pod avtokar je prišla v Gambird-jevi ulici 701etna gosp dinja Tctis '« Fasco-lijeve ulce. Ima poškodbe po obrazu in rokah. 57ietni Nazarij Bertocehi iz Koprske okolice je padel s senilta :,n se poškodoval na desni nogi. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnic , kamer sta se zatekla tudi 451etni Anton Vertovec in njegova 391etna žena Joelpina, oba stanujoči na Rešk! cesti 65. ki sta se v domačem prepiru obojestransko do krvi p škodovala. Ukrepi proti kršilcem predpisov o racio-niranih živilih. Tržašlia prefektura je odredila, da se zapre za pet dni trgovina s kurivom v Rojanski ul ci 4. Vzrok pretirana cena v kurivu. Trgovina kur va Antona Poropata bo ostala zaprta 10 dni, ker ni bil izvešen cenik. Gostilna Pavla Mat-liasa na Beneškem trgu 4 estane zaprta 10 dni, ker so gostom ob prepovedanih dneh postregli z ribami. Gostilna Dance Cotarjeve bo zaprta tri dni, ker so bili nekateri gostje postreženi s testeninami brez odvzema predpisanih odrezkov. Restavracija Rem'g'ja Giovann nija v Tridentski ulici 15 bo zaprta 8 dni, ker so nekateri gostje dobii? kruh brez odvzema odrezkov. Branjevka Roza Lipo t, ki ima svojo stojnico v pokriti mestni t.ržu c' v T-"stu, ne bo smela proda ati zelenjave 8 dni. Pro_aia-la je namreč solato raznim strankam po pretirani ceni. Iz Geriet Razdeljevanje tobaka. Od torka 28. marca naprej razdeljujejo v Gorici tobak po 40 gramov r-a osebo. Tobak deb'jo potrošniki na odrezek št. 13 goriške tobačne nakaznice. Seme sončnic se razdeljuje kmetovalcem in posestnikom do 31. marca. Po tem roku se sončnično seme ne bo več dobilo. Omejitev uporabe olja in maž za jiofje-deiske stroje. Poljedelski inšpektorat v Gorici je razglasil navodila, k* se nanašajo na cmej tev uporabe strojnega :lja in raznih mazil za poljedelske stroje. Smrtra Uo*»a. Te dn! so umrli v Gorici 83 etna Marija Franč ška Lenassi, 62-31-na gospodi; ja Jul ja Kr,njed;c, 841etna upokojenka Katarina Coffou vd. Lapajne, S-letna Vida Enzo, 851etna učiteljica Marija Canduti, Lucija Fornazarlč, 751ctni Ado f Mus č, SOletiii čevlvar Anton Madrid, 66-letni kmet:valeč Franc Reja, 621e^ni delavec Anton Galant, 55!etna gespo "'; ja B -gomila Reja, 521etni zidar Josip Legiša, 23-letni Alojz Drufcvka. S7.etni mizar E lzij Gon, 611eina trgovka Jos pina Brezovšček, 781etna Mar ja K'avs vd. Bordon, enoletna Frančiška Poigomik, 731ttni posestnik Andrej Prinčič, 641et a Josipi-na Zavadlal, 661etna gospodinja Amalija Cijan, 391etna Evgenija Marica in 231etn; m'zar S. Miku-lič. Smrt najstarejšega goriškega meščana. Umrl je v Gorici bivši višji poštni svetnik g. Fran L e b a n, ki je dož vel častitljivo starost 94 let in je bil najstarejši goriški meščan. Rojen je bil 21. marca 1850 v temici. OcDločil se je za poštr.c str-ko \ /e služboval med drugim v Ljubljani, v Opatiji, na Dunaju, v Pulju Trstu. ;n naposled v Gorici, kjer je ostal do smrti. Do zadnjega je ohranil duševno čilost. Uspešna borba proti črni borzi. V bližini gor škega osrednjega kolodvora so postali organi živilske pott ciije p:e»rni na neki voziček, ki je bil pokrit s platnom. Pozan mali so se zanj in ugotovili, da je b:0o pod platnom skritih 2420 m razni n tkanin, 11 rjuh in skoraj 15 kg tobaka. Vozača je spremljal goriški trgovec G. Rubin. ki je izpovedal, da je kupil blago od tvrdke Bido. Rubn je bil skupno z orue- telj. Pričujoča povest o hudem gorskem duhu, dobrih belih ženah, o srečnem pastirju Bolteju in grajski deklici Roži nam ga še posebej kaže v njegovih značilnostih. Ob splošno znanem motivu o ugrabljeni in rešeni nevesti je na sodoben način skušal zvezati narodno in umetno snov. jo podati v prijetni podučnosti in nevsiljivi simboliki. To se mu je v precejšnji meri posrečilo. Tako se slovenska starodavnost odpira pred nami v nekaki brezčasnosti, življenje pastirjev po gorah, preprosto vaško veselje pod lipo ter domačnost med gradom in vasjo. Vse v tej povesti je blizu in daleč, staro in novo, znar.o in neznano, in ko se prebijemo mimo prvih poglavij, postane res zanimivo in presenetljivo. Pisatelj je prav značilno vpletel mnoge svojstvenosti opisal čar kresne noči in starodavno vaško žegnanje, priključil celo motiv desetega brata in še marsikako druso drobtino iz ljudske zakladnice, vse pa je srečno povezal v sodobno občutje in razumno podučno smotrnost S tem ta povest — saj prav zaradi svoje oblike ni pravljica — dobiva večjo vrednost in ni namenjena samo mladini, ampak tudi širšemu krogu bralcev. Lesorezi O. Gasparija prijetno knjigo zelo poživijo in marsikje tudi ponazorijo — saj so krepki, jasni in lepi Novo gledališče v Pragi. Dne 14. t. m. je bilo v Pragi slovesno otvo-ienc- novo če-£ko gledališče ki se imenuje do ut-melj tr1 u -"e«l-e drir-rtke J. K. Tdu. Gleda lišče bo nadomestilo dosedanje Začasno gledališče. Za otvoritev so upriacrUi Ty-lovo komedijo >Pražsky flamendr«. 15. t. m. je v dosedanjem ri~sr*e-n glelnVSču začela sezeno diäma I Ta. odnaša divadla v njeno tvrdko ovaden sodni oblasti Organi ž vilske policije so ustavili tudi kmetico Marijo Rutar iz tolminske tfkol ce. pri kateri so našli 8 kg masla. Eaje ga je kupila v Tolminu po 130 iir kg. Nameravaia ga je predati v Trstu po pretiram ceni. Slična usoda je doletela tud- zasebnico Ano Stergar.ievo z Kandlerjeve ulice 10 v Trstu ki so našli pri njej 4 5 kg sira. Omenjeni organi so maslo in sir zaplenui, Rutarieva in Stergarjeva sta bil5 ovide-n: zaradi prestopka predp sov o racion ranih živilih. KOLRDAß Četrtek, 30. marca: Janez Kiimak. DANASNÌ* PRIREDITVE Kino M-tlca: Tonelli. Kino Slog«; San.iavost mladega pesnika ali mala pustolovščina. Kino Union: črno na belem. nEZllRNF LEKARNE Dane»: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 19. ure do 5 ure? D&ŽAVK0 GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek 30. marca, ob 18: Lepa Vda. Red Četrtek. Petek, 30. marca: Zaprto. I. Cankar: »Lepa V.da«. Igra hrepenenja v treh dejanjih. Osebe: Lepa Vida — šarlčeva, njena mati — Kraljeva, Polja-nec — Jan. Mrva — Debevec, Dioniz — B.tenc. Damjan — M. Skrbinšek, Dolnar — Gregorin, Milena — Ukmar-Boltarjeva, zdravnik — Cesar, študent — S+ar'č. Režiser: C. Debevec. Scena: A. Geriovičeva. Kostumi: Dagmar Kačerjeva. OPERA Četrtek, 30. marca, ob 18: Gorenjski sjav- ček. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Petek, 31. marca: Zaprto. A. Foerster: »Gorenjski slavček«. Opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zügl, preuredila K. Jeraj in O. šest. Osebe: Majda, vdova — Zamejčeva, Minila, njena hči — Vidaiijeva, Franjo — Urštč, Cnansonette, pevski učitelj — Janko, Ninon, njegova soproga — Zakrajško-va, Francozinji, Chansonettovi učenki — Baukartova in Sancinova.. fctrukelj, oskrbnik — Zupan, Rajdelj, njegov pisar — Eanovec, Lovro — Dolničar, krčmar — Gregorin, sel — Pianecki. Dirigent" S. Hubad. Režiser: E. Freiin. Scenograf: ing. E. Franz. Premiera Mozartove opere »Don Juan« bo v soboto 1. aprila izven abonmaja. Ta opera, za katero je napisal libreto Lorenzo Da Ponte, spada med najčešče uprizorjena Mozartova dela. Zanimiva vsebina, ki ima za osrednji lik Don Juana, zapeljivca žena, je dala slavnemu komponistu široko polje domišljije, na osnovi katere je s svojo neizčrpno genialnostjo zasnoval svojo glasbo. Od najigrivejših lahkotnih motivov, pa do usodno grozečega motiva Kom-turja, ki nastopa kot poosebljena maščevalnost za vse don Juanove ljubezenske žrtve, je glasba rokokojsko orr.amentirana in slika z bogastvom izredne barvitosti različna razpoloženja in dogodke. Mozartov genialni duh odseva iz slehernega koščka partiture in terja tako od pevcev kakor od orkestra posebno umetniško ten-kočutnost in stilno dognanost. Vsekakor spada uprizoritev te umetnine med nadpovprečne naloge tekoče sezone. Naslovno partijo bo pel Popov. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Oddajnižte stapina Jadranska Prteerjs RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 3i). MARCA 7.00—7.10: Poročila v nerrščini. 7.10 do 9.00: JuLanji pozlrav; vmes od 7.30—7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20; Koča:niča, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12 30—12.45: Poročila v nemščini in si over.š lini. 12.43 do 14.00: Veseli zvoki za premor. 11 00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsikemu nekaj. 17.00—17.15: Poicčila v nemščini in siovenSčini. 17.15—18.C0: Dcbra volja v duru in molu. 18.45—19.00: Naixdopiona ura; dr. Rajko Lc£ar: O spiantar jih. 19.00—19.30: Koncert violinista Leora Pfeiferja. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena meligra. 23.03 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Vsakemu svoje radio zapoje. 21.15—22.00: Slovanska glasim; igra Radijski orkester, vedi D. M. šijanec. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Koncert malega plesnega orkestra; vodi Dušan Prefco šek. sodeluje sopranistka Janja Ba.ukart Strie. prisotnosti primatorja dr. Rihe in ministra Moravca. Tu^i tu so igrali starega Tyla in sicer igro »Pož galčeva hči«. Dunajska Državna opera je gostovala prej'nji teden v Buk are-t; z Mozartovo »Cosi fan tutte« Ob tei pri!ik; so prired'ii ctuna'sfci filharmonikj v rjnun'ki prestolnici prav tako uspeli s: m fon i čn i koncert. Razstavo slova|ke knjige so priredili nedavno v Zagrebu z geslom: »Pet let slovaškega kulturnega stvarjanja« Razstavljenih ;e bilo 880 knjig, k: so vse -,zš!e v teh letih Traugott Muiier. eden najpomembnejših berlinskih igralcev, je umri v starosti 48 .et. Bil je na vl.sku svojega razvoja in je veija1 za enega izmed umetndkih stebrov berlinskega Državnega «leriaiiiča. Slovar 23. jezikov. Nemška akademija je .izdala ob sodelovanju Goethejevega instituta slovar, ki vsebuje po 1C00 besed iz 23. jezikov. Smrt tržaškega novinarja. V Trstu je umrl te dni r.tovinar Franc Consoli ki je sodeloval več !et tud: v uredništvu tržaškega »P ccola«. Po rodu je bil iz Rima. Ko je izstopil iz omenjenega uredništva, je posvetil svoje moči nalogam k' so blizu novinarstvu in public stiki. V Firencah bodo zopet majske gledališke svečanosti. Glasbene majske svečanosti, ki so lan: izostale, se bodo letos v Flo-renci spet obnovile. Dirigirali bodo Herbert von Karajan. Paul van Kempen, G no Ma-rlnuzzi, Vittorio Gui in Mario Rossi Predvajali bodo »Aido«, »Lucijo Lamermoor-sko«, Mozartovo »Cosi fan tutte« in še nekatera dela. V načrtu sta trdi Verdijev »Requiem« ter Beethovnova -»Missa Solem-n'.s«. Žive kovine ZelezniSka tračnica, blatnik pr: avtomobilu, valjano žeiezje za kukšen mest, vratilo letakkeg; mote rja in jedrna pločevina P*"* transformatorju so iz železa — toda -z železa s kaj različnimi lastnostmi. Tračnica r»ai L;> trda, blatnik upogljiv, valjano železje j režno- vrstilo trdo, ž lavo in prožno obenem, pločevina pa mehka in takšna, a jc- magnetizem lahko predre. Lastnosti otega tvoriva naj bodo torej raznovrstne, čeprav sestoji iz st:h prvin. To sta prvini ;;eiezo in ogljik, ki jima dodajajo najmanjše količine še nekaterih kov n, da ss za-. elene lastnosti čim bolj uveljavijo V bi ?tvu je pa ogljik, ki dela železo upogljivo, favo prožno, trdo ali pa krnko. Neka udna nagnjenost veže železo z ogljikom, r.agn.en&sl ki je bila tisočletja neznana m so jo šele pred nekol ko desetletji dognali ter p.jasnill potem ko so jo dolgo časa zamen raz skovaii. Mikroskop in kalejdoskop V sre.in prejšnjega stoletja se ;e izvršil v železarski tehniki neki preobrat, kar se če dotedanjih metalurg čnih postopkov. Cpohalni izumi so omogočili izdelovanje železa z značajem jekla v velik h množinah Pojem jekla, naj to mimogrede omenimo. je kaj težko določiti. Celo mednarodni kongres;, ki so hoteli ta pojem usta! ti -e niso mogli zedinitl. č m več so izdelali ielezrrh vrst z značajem jekla, tem težje sa je bilo določiti. Zato se danes zadovoljujemo s tem, da označujemo kot jeklo vsako -'elezo, k: izkazuje vise ko trdnost in dobrino. Umljivo je, da bi porabniki novih vrst jekla radi točno vedeli, kako se ob-nféajo te vrste z ozrem na močno napira-r.je. Toda na mnoga vprašanja kemija že-?za spočetka ni vedela odgovora. Tudi mo-han čni preiskovalni postopki, ki so tedaj dčaij še v otroškh čeveljčkih, niso prožili »rave sike o lastnostih materiala, ki so ga pre'skovali. Metalurgi si le prevečkrat niso vedeli vzroka in sveta, če so se nenadno nojavili kakšni lomi in okvare v tver vu ali j pa če to tvorivo proti vsemu pričakovanju j ni kazalo z. želenih lastnosti. Tedaj so se spomnili na metode Starih j mojstrov, ki so iz strukture nekega tvoriva sklepali na njegove lastnosti in vrednost, cr so jih začeli posnemati. Pa tvoriva se-laj niso raziskovali kar tako s prostim očesom, temveč z drobnogledom so skušali podreti v tajnosti njegove drobne notranje zgradbe. Nova znanost, ki je tako nast.ila red kakšnimi 70 leti, je dobila ime metalo-raf J3; S polirarjem in jedkanjem ekvar-nih mest v materialu so se polagoma na-ič li presojati njegove lastnosti. Vsi se spo-: Lai amo primitivnih kaìejdoskopov, kinain , arajo iz pisanih stekienh drobcev prekrasne moža ke pred oči. Ti mozaiki se ne-restano spreminjajo, če pripravo stresamo. iPrav tako mnogoVčna je struktura po-.iinih vrst železa. Pod mikroskopom opa-. š v njih igličaste, oble, drevesom ali ploščicam podobne krstalne tvorbe, a po teh tvorb .h razpoznava železar sestavo tvoriva in si ve takoj odgovoriti, za kakšne namene ga lahko uporabi. Živa ali mrtva snov? Vel ki vpliv, ki ga ima ogljik na železo, je dal že ob pričetku stoletja zn~memu ko-vinoznancu prof. Heynu povod, da je jeklo .cot zlitino železa in ogljika zaradi njene zamotane notranje zgradbe in občutljivost: pram temperaturnim spremembam postav.1 na mejo med anorganski in organski svet. To je biia za tisti čas pač drzna mi-ki je pa pczneje niso mogli tako zlahka zavreči. Tudi v mrtvi materiji je neko živ-jenje, kakor danes dobro vemo. Absolutnega miru in obstanka v njej ni, in to velja tudi za kov ne. Primer v ilustracijo: V zadnjih desetletjih je potreba po elek-ričnem toku silovito nar sla in centrale so potrebovale zavcljo tega čedalje mogočnejših parnih turb n. Stroji po 100.000 k. s. n preko nazadnje niso bili nobena redkost več. Turbinska kolesa so spravljali v velikanska okrovja. k; jih je bilo treba izdelovat; iz posebnega, jeklu podobnega litega železa. Čeprav so se ta ekrovja pri preizkušnjah kazala kot neoporečna, se je dogajalo na neki skrivnostni način, da so pc nekolko tednih obratovanja dobivala razpoke, kj so se potem razvijale v lome. Livarski tehniki so si belili lase, da bi odkrili vzrok temu pojavu, dokler ni tvrdka, ki je okrovja izdelovala, ffo pros la profesorja dr. Bauer ja v Eerlinu za nasvet. Ta je izvršil natančne raziskave in je ugtovil, da jc vzrok razpokam rast krisbrlov, ki se tvo-r jo pri vlivanju železa oziroma njegovem ohlajevanju, železo lahko dobi neko končno obliko- n. pr. obliko omenjenih okrovij, toda kristali potem še nadalje rastejo. Ta rast je zm šala v našem primeru nekoliko milimetrov jn to je zadostovalo, da so okrovja počila. Vzrok, da so kristali rasli, je bil v sire!ju, ki je bil primešan materialu. Iz tehničnih razlogov se tej primesi niso mogli odpovedati, iskali pa so snov, ki bi izravnala njene vplive. Po dolgotrajnih poskusih so nazadnje odkrili v manganu ta izravnavajoči učinek; v tvorivu, ki so mu òodali malenkost te kovine, kristali f. so več »araščali. » Nemagnetno železo Malo je znano, da so tudi zvrsti železa, ki jih ni mogoče magnetizirati. Elcktrctehnika jc potrebovala takšnega tvoriva in zato so ga ustvarili. Odločilna jc bla tu ugotovitev, da postane Železo pri 745 stopinjah Celzija popolnoma nemagnctno in lo svojo la-tnost obdrži tudi po kaljenju v tnrzü vodi. Toda danes ne izdelujejo samo nemagnetnega železa, temveč znajo to kovino tudi take nabti z magnetizmom. da more površina nekoliko št.rja kih centimetrov nositi pcttisočkratn: iznos svoje lastne teže Z izredno majhnim- dodatki nekih redkih kovin jc mogoče tudi ogljikova macnot-na jc-kla spremen ti. tako. da se jim normalna magnetna sila potroji m ceio popetori. Ta okrepite-v magnetne &ie se je pokazala še učinkoviteje, ko so uvedli postopek s tako zvano »iziočevalno trdoto«. S tem postopkom so ojačili magnetno silo jekla celo na dvajset-kratni nc/rmaln; iznos. Izdelovanje čedalje moč nejših magnetov je imc'o seveda tudi kor stne posledice, n pr za .zbolj anje zvočnikov Ne koč 6o pctreoo^ali v teh za ustvaritev magnet skih polj velike tuljave, dimes pa uporabljajo trajne magnete, ki So dali z\očn'kom dana*njr čistost zvoka :n dovršenost Celo iz popolnoma nemaimelskih sestavin iz delujejo danes močne magnetske zlitine Telo ki ni večje nege vžigalica razvija tolikšno ma gneteko privlačno sJlo. kakršne so nekoč do segli samo z elektromagr.eti Dve palici iz ul-tramagnetske zlitine sta n. pr. sposobni obdr žati težko železno palico prosto v zr;ku; ma gnet. ki ni večji nego pest. lahko nos- človek? Magnctska sila drži človeka v tem primeru ta ko zanesljivo kaker dober jeklen kavelj m b ga lahko držala tudi cela leta, ne da bi popu stila Iiosemske p©š voti© Da so sovražniki dokončal; priprave za invazijo, ni nobena skrivnost več. Prav tako je tudi gotovo, da je nem-' ško vojno vodstvo prav dubro poučeno o načrtih zaveznikov. Tu se predvsem stavlja vprašanje, kako bo z N i z o-z e m s ko v primeru invazije. Obširno in prepričevalno nam odgovarja vojni poročevalec Otto Herrmann, ki je objavil v dnevniku »Völkischer Beobachter« 21. t. m. naslednji članek, li kateremu bo našemu č.tntelju dobro po-služila razprava z zemljevidom v RaZ-glednlku »Jutra«. N zozemska mreža prekopov, nešteti jarki in kanali varujejo Bkrvnr.Bt plodnosti te dežele Po njih uravnava Nizozemec potrebo vode in pošilja oa- tèrso vodo s pomočjo zapornic in sesalk v morje. Celotni s »tem prekopov z zaporami in scsaiKarm je povezan in tako razpieten, da se !?.hko stanje vode v vsakem kraju dežele tak a j ,z-premeaii. TakSno vodno gospodaistvo seveda lahko omogoči tudi poplavo dežele, kadar se je treba zavarovati a.rper sovražne vdore. "Kar se je zgodilo v prv svetovni vojni v Flandriji, je nameravala N zozemska ponoviti leta 1940 v večjem obsegu. Načrt pa je preprečida nemška vojska z naglim nastopom. Danes je Nizozemska spet del Evrope v varstvu nemške vojske, ki mbra prepreči-t\ da bi Evropi tuje in sovražne sile zlorabljale plodno nizozemsko zemljo za ua-skočnico k napadu na prebujajočo se evropsko celino. V obrambi pred anglcameri-ško grožnjo z inva2ijo, ki naj bi bila predigra za zročitev Evrope boijSev zmu, mora biti tudi Nizozemska na svojem mestu, pripravljena po potrebi na žrtve. Norveška se postavlja v službo obrambe s svojimi skalami. Nizozemska pa lahko posluž' z vo Ito, ki tvori tu prednjo črto atlantske obrambe. Angloameričani, ki so se baje vtaknili v vojno za varstvo malih narodov izbirajo najrajš' majhne dežele v prizorišče svojih pozkusov, da bi zadeli Èvr:po. Tako kakor so v prvem, obdobju sedanje vojne porinili male narode med se in Nemčijo, da bi Nemce zadržali, tako hočejo sedaj vdrug'č vnesti vojno v dežele malih narodov, da bi sä odprli pot za sunek v srce Evrope. Vojno breme, ki ga s tem na nervo naprtijo majhnim narodom, bo Se poslednjemu možu v teh deželah odprlo oči. Kako naj tudi sodijo o silah, ki obetajo svobodo, namesto tega pa tistim, k-- j h imenujejo svoje prijatelje, prinaSajo smrt in pogubo ? t Invazija b? bridek nauk za tiste iluzio-niste, ki danes še pr čakujejo kaj dobrega od Anglije in Amerike. On', ki so dosloj stali v obrambni vojni Evrope ob strani, bodo na mah spoznali, kje je pravi prijatelj in branitelj" Evrope, ko boco bombe z zapada uničevale nj hove hiše, razriie njihova tla in ubijale njihove žene in otroke. Obstanek Evrope zahteva čvrsto povezn-ncet vseh njen'h kulturnih narodov in nemška vojska je najmočnejša činteljica v tej skupni igri. Evakuacija ogroženih krajev Zemljepisna lega Nizozemske nudi pri-rodna tla za pohod proti srcu Evrope. Njene obale so zatorej na vsak način najs-pred-nejfe podrečje fronte. Je samo po seb' umevna zapoved človečnosti- da se n zc-zemsko prebivalstvo umakne s fronte Zato je b la v februarju za gotove obmejne predele, ki bodo predvidoma v primeru invazije morali prestati prvi sovražni sunek, odrejena evakuac ja, ki je bila doslej že v velikem delu izvedena. Z velik? prtljago, z živino in orodjem so prebivalci zapustili ožjo domovino, da pričakajo v zavetju za črtanr nemškega orožja konec moreb tne-ga skorajšnjega angioameriškega tveganja. Seveda d'so radi zapustili svojih tal. vendar so to storili z občudovanja vredni r. mirom in disc pl no. Sami vedo, da je tak ukrep potreben za nj'hovo varnost ;n v prid obrambi Evrope, zato se vdajo v tisto. kar se ne da izpremeniti. Vedo pa tudi, komu se morajo zahval t:. da so zapustili svojo domovino in jo prepustili poplavi. Mncgi izmed njih, ki so doslej bT nemara ravnodušni, pričenjajo zdaj na t'hem upati, da bo nemška vojska napra r:la prav kmalu konec ogTažanjem, nakar r-c bodo lahko vrn'li v svojo deželo, preden Jo bo voda un čila. Razumevanje pri kmetih Evakuacijo so opravila nsezemska oblastva. poplavljanje pa seveda vodi nemški vojska. Ne sparla v javnost, koliko dc-i žele ie bilo v celoti poplavljene in katera področja Vsekakor izg njijo v vod; celi otoki do'nekaterih redk h točk. Način poplavljanja. ki up rahija vso mrežo prekopov, zapornic in semlk teh področij v obratnem * smislu jc v svojem obsegu velikanski dogodek. Voda. kateri je nekoč b -la iztrgana kopna zemlja, je zopet vdrla v fiel dežele, da zavaruje nared in dsžt-lo pred smrtno g-ožnjo od zunaj. Kjerkoli se le da, se izvede popiavljcn.ie s sladko vodo, ki zemlji ne škoduje. Nekatera področja — tako neki predel, ki je £tel 22.000 prebivalcev — pa je bilo mogoče preplavit5 le z mersko vodo. Poplavljene z morsko vodo napravi zemljo ne zog bno siano. Vse seveda zavisi od tega. kako colgo bodo vojn. ukrepi potrebni. Vsekakor pa zemlja na ti način močno trpi. Zaradi tega so* odlašali s poplavljanjem, lo-rircr se je dalo. Kmetovalcem je ta posledica vojne hud udarec. Toda žrtev, ki jo morajo depr ae-sti za varnost Evrope, je majhna v primeri a tem, za kar gre. Ako bi Angležr.1 ln Amer čanom uspelo, da bi z invazijo tako oslabil1 nemško .vzhodno fronto, da Di jo Sovjeti lahko predrli, potem je Evropa izgubljena in tudi nizozcmr.Vdm kmeVjoi ostane v najboljšem primeru le še be.no suženjsko životarenje. Ker jo n zozemski kmet začel to slutit', molči in brez tožbe motr;, kako poplavljajo majhen del, da re si jo celoto. T?} vasi bi morale biti pcpSavilesie Iz Berna poročajo, da je kantonski vlada v G;aubiir.denu odrekla izdajo k:nce-sije za gradnjo velike dolinske pregrade pri Rhe nwaldu.. Pri dograditvi ogromnega jesa bi se morale izpraznit tri vasi, ki bi pilfllc ped vodo. ' Kan tonska vlada je pi proučevanju predloga ugotovila, da za nalog o preselitvi prebivalcev omenjenih t.r:h yasi švicarska zakonodaja ne nudi n kake podlage. S tem so šli po vodi vsi daljnosežni načrti, ki so že cela leta razburjali švicarsko javnost, zlasti pa prizadete tr vasi. Ko je bila objavljena odločitev knn-tonske valde, so v v neh ebtinah rheiwalJ-ske doline zazvonili zvenovi in ljudstvo je dalo duška svo emu ves?l;u tudi s tem, da je povsod razobesilo zastave. Najvcšii Sat's^d CScvcp V Rimu izhaja največji lat;n?ki slovar današnjega časa. v katerem je doklej zbranih 40673 latinskih besed. Vse te besede pa predstavljajo šele besedišče 17 začetnih črk latinske abecede Sod jo, da bo celoten slovar obsegal 60.000 besed. Tisoči življenj žrtvovanih pri gradnji ceste Približno lati čes, ko je Japoncem uspelo, da so z zasedbo Lash a in Manlala/a zaprli burmansko cesto, so prejeli amer,ški in kitajskj inženirji naie g, naj irjnerijo le-loéko aii osamsko ce^to in prrdvsc-m ugo-tcvijo, da li bi se dala tu iz noia ti dr .ga »topovska cesta« za Cangkajšfoi M cd^eiki merilcev sc med cleiom v džunglah m v mrzlem gorovju zadeli ob takSnn .cžave, da so po njihovih izj.;vah >pr ko-r.čile mejo vsega Lega, kar zmsre človek«. A če so se potem navsiic vsemu odločili /ia to, da bi astunsxo costo iz agitatoiskega i aorta spiavili v Vvjno zemljepisno s'.vor-.iost5 sta odločala pii tem d»a .alga: prvič je šlo pri tej costi dejanzlto za n .j-;rajšo zvezo a Cunkii.gom, di ug č pa so so ^mncšaJi na skoiaj živ \lsko skrcenno^t kitajskih kulijev. Sadiya v Asamu in Ba-.ang, ki leži že na Kitajskem, sta o e ia .c po 500 km dcJgi zračni črti, toda me J obema mestoma je tieba premagati v.li kwske višine. Na levi vrt .g ave stes^, ki so jih noge molčečih remai' ev in težko naloženih jakov stepraie v skalo in ki jo, odkar pomni človek, enina zveza mod K -taj3ko ter Asamom. se v p n a, o večne ledne katedrale Himalaje, ia ciesni pa. :c upira pog.c-d v me manj igi-omen gorski masiv, tako eia ne iz ub š v nevernem Asamu n kali v.ls1., la top š po dolini, čeprav si v resnici 3.000 do 4.000 m viseko. Pri gradnji asrunske ceste, ki je po ame riških vesteh uporabna ra vezni p onncc že na daljavo 100 milj, so se morclj odreči skoiaj vsem tehničnim prlposno. kom. Ti-seči Kitajcev so pri delu za to cesto i gabili svoje življenje. Kar ni pobrala malarija na ležiščih epidcnvjsliih postaj, ki m> jih morali zgraditi na vsakem petem kilometru, so pobmle gore. kjer so plazovi zasipali'trope ljudi. Nenehna deževja v dobi, ki cčsaga vsako loto več nego šest mesecev, so dela prav tako ovirala, ée najmanjše zlo so bili i*az-bojn ki. ki so ob plač.lnih dnoh napalll baa-ake, kjer so delili denar. Te Je lahko krotilo nekoliko kitajskih polkov, čeprav se je seveda dogajalo, da so vo j, kj sami na-perjali svoje puške na delavce, ki so odhajali s svojimi plačami. čeprav so doslej dogradili le majhen del asamske ceste in je treba premagati Se gioioko razrezani dolini Meknnga in Jang-ceja, je izzvala vendaile že hude spore med zavezniškimi vojnimi vodji. Medtem ko odreka britski vrhovni poveljnik v tem pre-deiu, lord Mountbatten, cesti va?Ji Strategien! pomen in zastopa stališče, da bi bilo tieba cevojiti Sumatro, Sinj -pur, Siam ta Inde kino, ter pomagati čangliajiku po morju, brani poveljnik ame. Likih čet v In "iji in Kitajski, general Stillwell, z v^o oč. oč-nostje graditev te ceste, ki da bo sposobna služiti dobavam Cangkajškovi Kitaj.ki. A tudi S ti Iv/eli priznava, da bi b lo treba zavoljo boljših zrvez s Can-jkajškom osvo-bcditl to ali eno južnokitajsko iuko japonske blokade. Ml so sprrtelM $$zm®v£zn¥! čeprav v športu — po pravilih in pravici — odločajo samo znanja in uspehi in čeprav sta prav v sp:itr.cm tekmovanju med glavnimi č nitelji ura ln mrter. je vendar splošno znano, da so eportnikj vseh vrst — od najmlajšega začetnika do še tako preizkušenega »siaregj « borca — zelo nagnjeni k praznevernojti. Seveda to prarnovjr.e ni pcdcl r.o rnc: u, ss snu pametni ljudje smehljamo, če ga z.?.b"c-d mc- pri sodeba kih, ki verjamejo vsa. kar j'm kdo ratveze, temveč ima a/oj gìcb'.ji pomen, v časi celo cdloöilen za končni uspeh. Med športnike, ki i'h 'ma b- bja vera najbolj v oblasti, b' lahko predvsem pri-fitell pportn ke plemenitega Vova, .n sicer ouc. ki goj jo svoja sp.itno panogo s po- ' močjo stroja, bodisi na 2*?r>i"4' al rod nebom. To so torej avtomebilirti — ali mo-toc'kl'st' :n kolesari«, če h:č:te — in letalci. Kdo še ni sl'5ol da so prv: p'o-nirji iz letalstva ra svojih tveganih poskusih za potete po sinjih v'ß^vah jrma'i s seboj majhne medvedke ali pcriobne igrače, v trdnem prepričanju, da j h bor'o iti'"t' vfreva' 'Si-č- t' rsk 3 V sobi je bilo popolnoma temno. Nad slikami, ki so visele v širokih okvirih na stenah, je lebdel dih smrtne tišine. Vrata so tiho zaškripala, odprla se je ozka reža. Nekdo je vstopil in se pretipal ob steni do komna, kjer je žarela zadnja iskra. Senca je obstala, potem se je zdelo, da hoče naprej. V tem trenutku je za-zvenel oster glas: »Se korak naprej in ustrelim!« Senca je obstala. In spet glas iz teme: »Kdo ste? Kaj hočete?« Globok molk. Dvoje oči se je zavrtalo iz teme v senco ter se zabliskalo. Tisti, ki je spregovoril, je moral sedeti blizu okna. »Nu, bo kaj?« Spet neusmiljeni, mrzli glas, ki t.e je zagrabil kakor z železnimi oestmi. Iz smeri, kjer je stala senca, se je oglasilo: »Kaj naj bi nameraval človek, ki se splazi ponoči v tuje stanovanje?« V'deti je bilo, kakor da se hoče senca zagnati v smer, od koder je prispel glas. >;Ne ganite se. sem dejal! Imeli ste smolo. spoštovani. Baš v mojo sobo ste morali priti. Tako! Soda j se bova malo pomenila in če napravile najmanjši poskus, da bi spremenili svoje mesto, veste, kaj vas čaka!« Avto je zdrdral na cesti mimo, za trenutek sta posvetila bela svetlobna stožca njegovih žarometov v sobo. baš toliko, da se je senca ob komnu spremenila v zelo zanemarjenega mladega možaka, ki mu je bil obraz od strahu spačen. Bulill je o41 v smer. od koder ie bil prišel glas Tam ob pisalni mizi je sedel orjaški mož s sivu glavo, vzravnano in togo, in že je postalo .spet temna »Od kod ste vedeli, da ni nikogar doma?« Gias je zvenel ostro, kakor da govori preiskovalni sodnik. »Cul — čul sem hišnika nekomu pripovedovati. da ima sluga gospoda polkovnika prost večer.« »Pravilno. In kako ste prišli noter? Ali vas hišnik nI opazil?« »Počakal sem, da je stopil v svoje stanovanje. potem sem se splazil po stopnicah gor. Nihče me ni videl. Noter mi .potem ni bilo težko priti.« »Imate orožje pri sebi? Samokres, ubi-jač, nož?« »Ničesar ninvam.« »Dobro. Bi vam tudi nič ne pomagalo. A sedaj bodite tako prijazni in telefonirajte zame. Tam na mizici, tik ob vas, je aparat« Senca se ni zganila. »Ali bo kmalu, ali pa naj postanem razločnejši?« Senca se je prestopila dva koraka na desno. Potem je škrtnila vilica, ko je možak snel slušalko. »Zavrtite na številčnici ničlo in recite, da hočete zvezo s policijskim komisaria-tom številka tri To je ö'sto v bližini.« Senca se je zdrznila. »Nočete? Štel bom do treh: ena ...« Tedaj je mladi mož ponovil besede, ki so mu bile zapovedane: »Policijski komi-saričt številka tri...« Spet se je oglasilo od pisalne mize: »Povejte. da prosi polkovnik Munda. naj pošljejo takoj policiste v njegovo stanovanje. Tja se je splazil vlomilec. Komisar me pozna in ve. kle stanuiem « Tedaj Je vlomilec kriknn: »2lvina! Čemu me tako muèite? ..« Glas je odgovoril: »Kako7 Usajali se boste? Naprej, govorite ... ena... dve...« Besede, ki iih je govoril polkovnik, so počasi padale v slušalko. Vlomilec je stiskal pesti, hotel je planiti na svojega mučitelja, toda strah pred samokresom ga je držal nazaj. Sedaj si je bil sam izkopal jamo. v katprn ea ie oni nemilosrčno potisnil. V sprednji sob: so zazveneli glasovi, koraki so stopali proti vratom. VratB so se odnrla, svetilke so vrgle svojo jarko svetlobo v prostor. Potem so vstopili: dva policista in neki gospod v civilu. »Kie je vključalo za luč, gospod pol-kovn'k?« »Takoi desno ob vratih, gospod komisar.« je bil odgovor. Octra. okrutna svetloba je preplavila prostor. »Roke kvišku!« Vlomilec je samogibno ubo1 v stolu n" Vo1eer"'h mož. pred ka-tpr-'m se ie b!1 t^Vr« c'ino b^l — n'A«-f za nekaka vražna sredstva, da jih bedo obvarovala nesroče ali nepr jetnosti med vožnjo. V nekaterih deželah eo glede takih tal s.na-nov veljala že neka tiha pravila, ki se jih nihče n, drzn;l zanemarjati. Tako so n. pr. pred vojn?- mnogi slov ti ameriški dikači z avtomobili šli na di ko ls s pogojem, če so smeli s seboj v^zjti — psa. Druga vrsta športnih avtomolv'istov je spet verjela v čudežne sile, ki naj bi imele svoj izvor v — čujte in strmite — barvi avtomobila, če se prav snominjamo, je bil Evoje dni s te stran p-sebr?o z^an neki francoski dirkač, ki se ni srust'1 na tekmovanje razen v vozu svetlorumene barve. Ko je prv'č nastopil v avtomobilu drugačne barve, se je za'etel v brzojavni drog ali izgubil oblast nad vozilom kdo ve zakaj — in se ubil. Ker ni vez 1 z avtomo- bilcm njegove barve, tako so dejali njegovi tekmeci in tovariši.... Pri kolesarj;h so vraže manj splošne kakor med vozači za motorji. Da pa le niso brez njih, kaže na primer, da jih je mnogo, k smatrajo za slebo znamenje, če jim sredi poti rr.ačka skoči preko ceste. Zrini nemški kc^sar Lcrenz je kratko in malo odstop 1 z dirke, če je nekje na progi naletel na to ljubko domačo žival, ki je slučajno hitela na drugo stran ceste. Bil je prepričan, da ga samo ta previdnost pred mačkami varuje nezgod ;n obenem kep-č! uspehe. Takih in pedobmh primerov bi se dalo navestj še več tudi med sportn ki, ki so v rvojom udejstvevanju navezani samo na svoje tele-me sile. Vemo za atlete, ki pri vmkem tekmovanju ncrs jo nek-'e — ali IžčMo v rokah, č« gre — skrivnosten predmet, o katerem so trdno prepričani, da jim samo- ta prinaša srečo in uspeh. ^ Poznamo nogometaše, ki veru-ejo in prisegajo na zmago samo v dresu določene barve, medtem ko že v naprej računajo s porazom oli vso j razočaranem, če mera jo zaradi posebnih ckoliščin obleči srajco ali hlačke druge barve, ne pa »njihove«. Bili so med njimi — ;n gotovo so se te navade ohranile tudi pri mlajšem rodu — taki, ki ¥-o morali med igro iirneti v žepu vel k rdeč robec; če je imel v tekmi Iste-e:a dneva Se drug igralec rcbec iste barve, je to pomenilo — dvakrat dobro. Sicer pa sfidrtnik" vselej in povrod videli" svoja dobra ali slaba znamenja še mnogo prej, preden so "stopili na spertni pioctor. Tako kakor ostali smrtniki, kater h vsakdanji uspehi niso odvisni od telesnega ali duševnega razpoloženja, od vremena, cd sodnika in kdo ve še vse od česar ali kogar koli. Je že tako: stara žena je pomenila pogreb, šepav človek siabo. grbavec srečo. Tudi »figa« je bila važna; b-ez nje marsikomu ni šlo za nobeno ceno. Bod s; kakorkoli, vraže morajo biti in tud marsikateremu športniku so že navrgle lepe zmage ali pa vsaj prinesle tolažbo po še tako bridkih porazih. Tigri v Tisrčiji Pri Ajdinu v jugovzhodni Anatoliji je Rp-padcl tiger skupino ovac. Zver so pastirji ubili. V tej zimi se je že večkrat pri_ merilo, da so napadli tigri ovčje staje na an:tol?kem ozemlju. eISS fe KafrtravIS Svojevrsten rekord je dosegel rezbar Heinrich Maier iz Langeweiseja na Vest-falskem. Mož je star 80 let, pa še vedno rezbari. Doslej je izdelal na ta način že nad četrt milijona lesen h žlic raznih velikosti. E&iSanka it. 25 ■ Besede pomenijo: Vodoravno: 1. stolnica, 9. igra na karte, 13. piedlog, 17. può, upor, 18. nazvsina, po klicauia, 19. zemeljski nasip, 20. brezpravni podložniki. 21, grška črka, 22. ugovar jati, nasprotovati, 23. rimski bog ljubezni, 24. jezero v Sibiriji, 25. gospa, 26. grški bog ljubezni, 27. najindividuahaejša človeškr lastnost, 31. svetopisemski veljak, praded, 34. fiar.coski pisatelj, 37. kroti zločinca, 40. iel ženskega oblačila (mnc&.), 41. giblje s kakim predmetom, 42. orožje, ki se je uveljavilo v «Klanji vojni, 43. azijska visoka planota, 44. pokrajina v Turčiji, 45. preračun, 40. športna naprava, 47. tako, vendar •v nc glede na to, 48. mesto v Južni Rode-ziji. Navp'Cnos 1. varstveni, skrbstveni «vet, 2. svetopisemska oseba, 3. reka v t pan Ji. 4. državna ia»tnhv\ blagajn«. 5. postna jed. 6. prebivalci Novega sveta, 7. Časovne enote, 8. letopis, koledar, 9. obok, del strepa, 10. pokrivalo, 11. od,- op od pravila, nor-mainega, 12. reka v Srb!«. 13. raciooirano živilo (množ.), 14. mitološki letalec. 15. geslo, misel kot uved (fon.), 16. nnštevati p>-iiobnosti, navajati lastnosti kakega p ed-meta, pokrajine, 28. domača žival, 29. držaja v USA, 30. franco:ka reka (fon ), 31. di-žava v Arabiji, 32. okrajšano moško ime, -k- a išano žensko ime, 34. krasni, ie >1, 35. obdan, obložen, 36. starogrški JuiKik, 37. vinski kis, 38. splet več pramenov, £8. pritok Ladoäke-g» j.izeia. Rešitev križanke štev. 24 Vodoravno: 1. kraljevič, 7. no, 8. le, 9. in, 11. tri. 13. se, 14. žar, 16. pop, 17. Na (trij), 18. tur, 20. on, 21. konec, 22. As (arzen), 24. pač. 25. U, 26. le, 27. S. A. linvpióoo: 1. križanka, 2. an-, 8. lot, 4. Eli. 5. ve, 6. firepinje. 10. Na, 12. računar, 18. bo, 15. rž, 16. pa, 18. top, 10. peč, 23. si., 25. ta. SP O RT Okrog okroglega usnja Športni kroniki zadnje nedelje dodajemo iz poznejših virov še nekaj podrobnih iz-izidov, predvsem z nogometnih igrišč, med njimi naslednje: V prvenstvenih tekmovanjih po zapadnih pokraijnah so imeli skoraj popoln spored v skupini »Jadranskega Primorja«, kjer je bil najvažnejši dogodek srečanje med Am-peleo in Triestino na igrišču prve. Tržačani so postali žrtev tujega igrišča in so morali domačinom prepustiti obe točki, obenem pa tudi vodstvo v prvenstveni tabeli. Ostali dve tekmi sta bili odigrani v Trstu in sta se obe končali z zmagama domačih enaj-storie. Podrobni izidi so bili naslednji. Arn-pelea — Triestina 2:0, San Giusto (Trst) — Cormonese 2:0 in Ponziana — Tržič 1:0. V prvenstveni tabeli je vrstni red do pritiod- 1 njič naslednji: 1. Ampelea 14 točk, 2. in 3. j1 Triestina in San Giusto 12 točk, 4. in 5. Go- j rica in Tržič 11 točk itd. i V lonibardijski skupini so bile odigrane j naslednje tekme: Milano — Atalanta 2:0, j Ambrosiana — Cremonese 3:1, Fanfulla — i » Varese 1:1, Pro Patria — Brescia 2:1. j V ligursko piemontskem okrožju so bile j • oddane točke v naslednjih tekmah: Torino | — Liguria 3:2, Genova — Juventus 2:0, ' Novara — Casale 1:0, Asti — Alessandria 3:1 in Biellese — Cuneo 3:1. V prvenstvu rimske skupine sta bili odigrani dve tekmi z naslednjima izidoma: Roma — Trastevere 7:1 in Lazio — Gasilci 1:0. To nedeljo je igralo tudi v emilski skupini naslednjih osem moštev: Cesena — Pani-gale 2:0, Bologna — S. Pietro Casale 2:1, Reggiana — Mantova 2:1 in Pavia — Der-thòna 2:0. In še nekaj podatkov z ostalih evropskih | brani naslov prvaka, je izgubila srečanje z Bistrycp s 3:1, Slavija pa je premagala SK Martin s 3:0. Z enakim rezultatom je dobilo tekmo tudi moštvo Trenčina, Portugalska. Novi portugalski nogometni prvak je SK Lissabon. Na drugem mestu je lanski prvak Benfica, na tretjem pa Ath-letico Lissabon. Portugalski nogometni strokovnjaki sodijo, da je letos nogometni prvak klub, ki je nesporno najmočnejši Pater hoče v stratosSero Nedavno se je vrnil iz Argentine v Španijo jezuitski pater Puid. Doma je izjavil, da se namerava udeležiti vzleta v stratosfero z Argentincem Eduardom Olivarom, ki je napravi] načrt za polet do višine 3ö tisoč m. Pater Puid je v Buenos Airesu osnoval kozmofiz;čno opazovalnico. Rekord v stratosfernem poletu ima sedaj še vedno prof. Piccard, ki se dvigni', v višino 14.500 m KOar tee« službo It —JO, z» dri. Is janje naslov» ali iznos a te oglas» tn dopisovanja j« vs&k? Oesede. rov. takso —.60. s» d* Šifro L Najmanj*' it L T.— — Zh tenltvi p laki ti su «eako besede L 1.—. a» vs» druge o*laoe K. —SO za besedo. sa dri. lv pro» taka^ — à0, sa dajani* naslova ali Slfro L 1- Najmanj® buoc s» te ogla.«!». K » Opozarjamo in naprošamo cenj. oglaševalce, naj male oglase za nedeljsko številko »Jutra« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že med tednom, najkasneje pa v petek, ker ne jamči-! mo za pravočasno priebčitev malih oglasov, prinešenih v soboto. igrišč. s Španija. Letošnji nogometni prvak je FC j Valencia, ki je v nedeljski tekmi premagala moštvo Sabadella z 2:1, tako da ima zdaj 37 dobljenih in 11 izgubljenih točk in je drugoplasirani letalci iz Madrida ne morejo več ujeti. Beigija. Tudi v Belgiji je prvak kljub nedovršenemu prvenstvu že znan. FC Antwerpen vodi s 42 dobljenimi in 10 izgubljenimi točkami ter potrebuje le še eno točko, j frizerka j preji "Naslov" v oglasnem ki jo mora dobiti iz štirih tekem; na dru- j sÄ zTu-' | gern mestu je SC Anderlecht, kjer bo brž- -----kone tudi ostaL Slovaška. Slovaško nogometno prvenstvo se je v nedeljo spet začelo s pomladanskim delom prvenstva. Enajstorica armade, ki ELEKTRO MONTERJA vestnega, sprejmem. Ni-j slov pove cglas. oddelek ABSOLVENTINJA J »Jutra,«. 7186-la male gimnazijske mature in vešča strojepisja, išče ____ primemo zaposlitev. Po- i nudbe na ojlas. oddelek • LEP ZASLUŽEK »Jut:~a< pod »Služba« _ se nudl osebam z lepim FRIZERKA ' ' nastopom. Zg'. site se čim KINO MATICA Telefon 23-41 Ljubavna drama iz varietejskega življenja. Senzacionalne atrakcije na vrvi TORELLI V glavnih vlogah: Ferdinand Marian, Winnie Markus, Mady Kahl Predstave ob 15., 17. in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Odličen in zabaven film z zaljubljenimi in komičnimi prizori I Sassfavost mladega pesnika ali MALA PUSTOLOVŠČINA ... Winnie Markus, Hans Holt, Paul Kemp, Trude Marlen, Lucie Englisch, Heinz Salfner Režija: Jürgen von Alten Predstave ob: 15., 17. in 19. uri KINO UNION Telefon 32-21 Najboljša veseloigra sezone s priljubljenim komikom H. Moserjem ČRNO NA BELEM Dunajski slaščičar je hotel po vsej sili, da postane njegova hči doktorica, končno pa je moral popustiti, da je dala šoli slovo in se poročila s simpatičnim dimnikarjem V ostalih vlogah: Elfriede Datzig, Paul Hörbiger in Hans Holt Predstave ob: 16. in 19.15 url koi. Naslov v ogl-snem oddelku »Jutra« ped šlfr0 »S mostojna«. 7194-1 HIŠNICA jamsko, sposobna vsega deia v hišd in na vrtu — Išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut;«« pod »Pomlad 44«, 7187-1 STROJNI RISAR išče službo v tovarni ali tehničnem podjetju. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro "Strojni tehničar«. 7213 1 TEHNIČNI RISAR išče službo v tovarni ali tehničnem podjetju. — Ceni. poiudbe na oglas, oddelek »JuVa« pod značko »Tehnični ri=*ir«. 7212 1 POSTREŽNICO od 7 do 15 sp-ejmem takoj. Hrana in plača dobra. Naslov V ogl. ndd. Jutra. 7130 la FRIZERKO dobro izurjeno, rabi takoj salon »OLGA«, — Beethovnova ulica 14 — »Dunav«; 7113-la MODEL. MIZARJA za daljšo namestitev sprejme Strojna delavnica. Rimska cesta št. 19. 7101-la KUHARICA samostojna, s prakso — dobi službo ob cobi hrani in plači. Za težja dela je postrežnica. — Zglasiti se med 8. in 3. uro pop. Naslov pove ogl. oddelek »Ji;trn-. 7072-la POSTREŽNICO mlajšo, za vsa gospodinjska dela, sprejmemo takoj k odrasli družini oa pol 8. do 15. ure. Hran i in plača dob-a. N slov v oglas. oddelku »Jutra«. 7166-la SPREJMEM torbarskega pomočnika, prešivalko, tudi za pomoč gospodinji. Hrana in stanovanje v hiši. Isto-tam sprejmerm tudi va-lenko ali vajenca s takojšnjo plačo. N slov v oglas, oddelku »Jutra«. 7195 la GOSP. POMOČN CO starejšo moč — sprejme takoj samostojna "opa. Naslov v oglfl6. oddelku »Jutr^». 7177-la PCSTREŽNICO pošteno, iščem za dopol danske ure ali po dogovoru. Tržaška cesta 45. pritličje. 7219-la GOSPODINJO iščem h gospodu s štirimi otroci od 2—10 let. za takoi. Poizve se v trgovini Jos. Podkrajšek — Jurčičev trg. 7215-la RABIM DEKLE za poljska dela. Naslov v . oglasnem oddelku »Jutra«. 7210-la MARMORNA KREDA bela, kalijev karbonat 0, 00, 000. 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinei -katran, olje za jermena • stalno na zalogi »Petro nafta«. Liubliana, Ciril-Me-toüova 35a, prei Tyrseva. J 376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traia, ugodno naprodai : »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prei Tyräeva. 1-377-6 SENO V BALAH dobite pri Gospodarski zvezi, Maistrova ulica 10. 7131-6 ZNANSTVENE KNJIGE 3>. Magnus Hirschfeld: Die Homosexualität das Mannes und dies Weibe*. 1. in II. del, 4C2 strani (2. naklada). Dr. R. v. Kraft-Ebng—Dr. Albert Moli: Psychopa thia sexual is 832 strani (16. in 17. nakl da) — prodam. Naslov v ogl. odd. Jut-a. 7232 6 MTSI, 1 ODGANE in ščurke z nesljivo pokončate s strupom, ki gi dobite v drogeriji KAN J, Židovska 1. 7109-6 PISALNI STROJ v kovčku, prvovrsten — predvojen, proda »Mercedes«. Frani i k .nski ul št. 10. dvori' e 7071-6 KLAVIR. HAKMuNIKO novo. 3 legistre, 41 tast, 120 basov, prod« Si an I. D vor-kova 3. 7C63-6 ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi p e-komo-ske, razven pokrajinskih. kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Znamke . 7148-6 DVE HARMONIKI klavirsko (60 basov) in kromatično (120 basov), ugodno naprodaj. N lov v oglas, oddelku »Jutra«. 7143 6 STRUŽNICO malo, prodam. Na ogled v elektrod-laraici Aleš Miroslav, Dunajska c. 12. 7141-6 SLIKO Jakopičevo: »Motiv iz Stranske vasi«, prodnen. N:islov v oglas, odd !ku »Jutra«. 7133-6 GLOBOK VOZIČEK športni m lep. prodam. Naslov v cglas. odčelku »Jutr-« 7157-6 MOŠKO OULEKO za veliko pestavo, pred vojno blago, ma engo, sako. telovnik in modne hlače, še popolnoma novo, produm. Iz vljudnosti na ogled v salonu Sever. P-eše nova 5. 7154-6 BRIZGALNICO nahrotno, a« trto in sadno drevje, proda Iler'.ic, Ljubljana, R.mska c. 13. 7158-6 SVEŽA JAJCA ohranite zanesljivo najmanj 1 leto v raztopim »Serbovo* praška. Dro-gerija Kane, Židovska ul. èt. 1. 7108-6 MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo (rjav loden, popolnoma nevo, pumparice), prodam. _ Ogledati dopoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7088-6 Ia 13 m PLATNA impregniranega, zb šotor oli držne jopice, kleper pelerino in Boks žogo z rokavicami ugodno prodam. Na Ogled iz prijaznosti v trgovini »Aipina« Dunajsko 12. 7180 6 SAMSKO SPALNICO s posteljo in knučem ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 7162-6 ŠIVALNI STROJ skoraj nov, prodam Naslov pove oglas, oda lek »Jutra. 7165-6 ŽENSKE ČEVLJE visoke, št. 38 in 39, iab Ijene. prodam za 270 lir j par. Čevljarstvo v Ciril 1 Metodovi 53. 7168-6 : GUGALNI KONJ j naprodaj. Naslov v oglas. ocldeTku »Juta«. 7175-6 NOV »MEDIATOR« esvetovno - daljni sprejemni radioaptirat, pet-cevni, z vzgrajemim glasnim oovornlkom, prodam po zmerni ceni. N slov v oglas, oddelku »Jutra« 7176-6 LEP KOSTUM otročko posteljo in belo p-edsobno steno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7202 6 ŠKORNJE št. 42, prodam. Prijateljeva ulioa l/HI, levo — vogal Zvona-ske. 7184 6 OTROŠKO POSTELJICO ; voziček 2a punčko, mizl-j co s stolčkom ter šatule ! za veClaoeiošno da.rilo, : ugodno prodam. Naslov : v oglas, oddelku »Jutrv.«. i 7190-6 ! SPALNICO i kompletno, mehek les. j prodam ?a 5C00 11.-. Na-i slov v oglasnem oddelku ! »Jut-a«. 7189-6 ! ŽENSKO KOLO nanrodaj na Zaloški cesti št. 109 7178-6 ROČNI VOZIČEK (dirco). proda Jarm — i Opeka-ska cesta 6. 7133-6 BTRMANSKO OBLEKO j za deklico, lepo. poceni i p oda Tome, Resljeva c. i št. 29/11. 7192-6 I ŽENSKI PLAŠČ temnomod"?r. za m«.1hno postavo, predvojno blago in visoke rjave ženske čevlje št. 38. prodam. Na sl->v pove oglas, oddelek »Jutro. 7220 6 KROMPIR divjv a.i krmo živali, ie na r zpolago pri za-d ugi malih gospod i-jev, Gailusov« nabrežje 33. 7218-6 TRGOVSKI PULT 2 nnstavkom, zelo dobro Ohranjen in prazni zaboji Ugodno naprodaj. N slov v ogl. oddelku »Jutr-"«. 7217-6 RADIO-AHAKATOV iekoj novih in rabljen'h, j Od 2200 —15.000 lir pio- j j dam. Fonudbe na og' s. i j oddelek »Jutra« pod Si- I i fro »Ugodna prilika». | 7222 fi ; BOSANSKO PREPK J^O i 2 X 3, volneno, ugodno ■ predem. Naslov v ogl s. i oddelku »Jutra«. 72255-6 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen — dolg čolniček, tgdiio pu etri am. N.:S!ov v 0£L.sncm oddelku »Jutra«. 7226 6 ! IZREDNA PRILIKA i Več komadov dam.sk ih ; in moökih koles. a:Jo ; poceni nr>prodaj. Men- : kur, Puharjeva u!. 6 7228 6 MOŠKA OBLEKA (nova), čista volna, za srednio postavo, za 1 r 3.590 in damski p'zéi, j črn, za vitko posocvo, | m^d^-cn, pri-; a bla'o. zi ' 2.000 lir n.-prod?j. N i- j slov pove ogl. oddelek i »Jut o«. 7224 6 2 STRUŽN'Cl vaxilni aparat, več vrtalnih st ojev, 2 kom-p e-orja in 2 bencinska stabilna motorja — zelo I vp-^"o t>r~d-i Mer'eu-1 Puha jeva U-'iCa št 6. i "230 8 I ELKKIROMUTOS ; (d:n.mo) «n luč. po-' oolnoma ?*ir>rt, istosmer-"ni tok. A, "E, G. 150 V, 5 PS. 700 obratov, poceni prodam nli zameni. m za m/injšega eno faznega 220 V. 380 V, ali z i kakšno drugo protivrednost. Na.slov pove oglasni oddelek »Jufr«. 7174 6 Kupim SBEBSNINO «omet io druge predmete ter dragocenosti vsake vrste kupimo. — Takoiia>a gotovina. BUDOLF ZOBE, Ljabljana, oledališka ulica številka 12. STEKLENICI! različnih vrst kupuiemo. Dobro plačamo. Na Vaio želje lit prevzemamo aa domu. B. GuštiL, Vodnikov trg 2 I 318-M—7 KNulOK, C AhUilat ■n REVIJE, raznovrstne, kupujemo Kajiga.ua Janez Dolžan. Ljubljana. Str:tar-ieva 4 J-375A VRECB prazne cementne in slične papirnate, kupuiemo. PE TRONAtTA. Ciril - Meto dova ilvrScva) 35a. J-380-7 JAKOPIČEVO ali Ferda Vesela sliko ku PISALNI STROJ dobro ohranjen, po malnoti boliše znamke, kupim. Gerovac, Kolodvorska 8. I 379-7 EL.tKTKUMOlOK.JK od 1—3 Ks. kupimo proti zelo dobremu plačilu. Merkur,. Puhtirej»^ ul. St. 6. (7227-7 Stanovanja C ARSO MI.ro ali enasobno stanovanje, Išče drž. uradnica za takoj. Ponudbe ai ogl. rdd Jutra pod »Ur dni-ca«. 7078 21a STANOVANJE sob.i in kuh njo. v šiški. za Bež gradom ali v Rož ni dolini, iščem za t» koj ali čimpreje. — Ponudbe na ogi. oddelek iJut a pod »Dvočlans ko družina« 7054 21a SOSTANOVALCA čez 4an odsotnega — spejmem v lepo sobo Za 70 ilr meesčno. Prost vhod. MialfJ'ieva ulica štev. 15. pritličje. 7223 23 GOSPODIČNA suna 30 let, oeaml j ona, z nekaj gotovine, želi spoznati gospeda. starega do 45 let. obrtnika ali s stal no službo, radi žemtve. Vdovci niso izključeni. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomladno veselje«. 7145-25 llfirnrifii lSja £ tanovanje STANOVANJE eOEObno. s plinom ln kopalnico, v st ogem centru mesta, zamenjam za 1—2sobno stanovanje s 7188.21 p.m. Opis shke m cena > P1,uom n Jrrt0"1 zaželena. Cenj. ponudbe ! Pa 0llasn' oddelek poslati ogl. odd. Jutra j P<*i "Z vrtom« pod »Jakopič-Vesel«. 7110-7 i STROJE. j vsakovrstne, rabliene, start orodje za gradbeno in drugo stroko, ponudite tvrdk. Ilcržič, Liubliana. Rimska cesta !3 4918-7 MOŠKO OBLEKO rabljeno, ali plaši, ku- j pim. Pismene ponudbe ! , . . , prosim na og!«s oddelek i piiko, kjerkoij lsčem. — Pozor : Z.NANS iVENIK psiholog — Moder — se nahaia » Liubljani. Trste makova ulica 1/1, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značai to prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprasania. Pišite mu ali pa se osebno lavite dnevno od 14 do 17; ob nedeliah tudi od 10 do 12. M-336-37 VASk ROKAVICE in usniene čevlie, vse iz de'ke it usnia barvamo in semiš čevlie čistimo po na;nižn ren.. Džt.mal Hai 'uia Mestn' trp 11. I-—340—M—V> Hiromi-ntinja MARIJA Vam točno označi Vaše Sobe ttie ' PREPROSTO SOBICO I ^Tlienisko pot. Sprejem, ali sobo s posebnim vho- ^ "jo do 12 in od 14 dom, išče gospod. Po- | ,v, 17 ob nadeli h cd 10 nudbe n.i ogla.«, oddelek ; (j0 12 Novi trg 1, I. e Zapustil nas je naS ljubljeni mož, oče, brat in stric, gospod Prosen Ivan pekovski mojster in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 30. t. m. ob 3. uri z 2al, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. marca 1914. Globoko žalujoči: FRANČIŠKA, žena, SLAVKO, IVAN, sinova ter ostalo sorodstvo t il? -'t »Jutra« p i »Točen plačnik«. 7066-23a 1 PRAZNO SOBO »Jutra^ pod »Dober na kun-. 7137-7 KUPIM: Ljublj. Zvon. K oniko, Cankarja, Finžgarja — kompletno ter S ttenge-schichte. — Ponudbe na ogl.-sni oddelek »Jutra« pod' -Kompletno«. 7150-7 ^vf/j KUPIM: pogrezlj.v šivalni stroi ln radio aparat. 6—8cevni — oboje novo ali milo rabljeno. Pis-reie ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod »Dobre znamke«. 7149-7 ŠELAK tudi vrste »Rubin«, kupi delavnica na Vodr. ko vi cesti 89. telefon 4878. Ponudbe n» ogi. oddelek Jutra pod »Večja soba«. 7161-21a dve sobi prazni, za p^a no, samo v pritličju, iščem. — Ponudbo pod »Sredina mesta« na oglasni oddelek ŠIVILJA samostojna, 'šče v centru prazno vel. ko sobo. po možnosti rudi s kuhinjo in posebnim vhodom. Za takoj ali pozneje. Po lud-be na oglasni oddelek »Jutra- pod »Plačam točno -li naprej«. 7039-231 SOBO s posebnim vhodom, v i sredini mesta pil vanj bilzu središir, iščem za 1. april. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut-a« pod šifro »Mre« gospodična« 6'2i -rr SEMENSKI KRCMPIR danski zamenja za do lenjski krompir Roje — Triglavska ulica 9 — bii zu Stadiona. 7142-37 V DOBRO OSKRUO vzamem konja s k tertm bi opravljat lažja kmetska dela. N slov v cg'as oddelku »Jutra«. 7097 37 IZGUBILA SEM 7136-23« I fmo jxi-> (skunks) 27. t. m. ob pol 8. uri zveče-od Privo?a do prulskega mosta. Najditelj naj isto proti mg-adi odda na naslov: Privez št. 4 'I — levo. 7172-37 ZLAT KRIŽEC s črkami K. S., sem našla v knj:gi iz knjižnice De'avske zbornice. Ana Jldretič, PodimilÈéakiTir: Umrl nam je naš predragi mož, oče, brat, stric in tast, gospod @Mak Franc Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 30. marca 1944 ob 17. uri izpred h"'še žalosti, Rcžna dolina. Cesta XVII. št. 16 na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 29. marca 1944. žalujoče rodbine: OBLAK — WEISSBACHER in ostalo sorodstvo 7153-7 MOTOR 0.50 in 1 KS. 220/380 V, kupi delavnica na Vol- j 7180 23a nikovi cesti 89, tel. 4878. PRAZNO SOBO T152-7 s jšem za t koj Ponudbe TRGOVSKI LOKAL za manufaktu: o. s stela-žami, iščem. Luhko tudi začasno. Ponudbe na oe l. oddelek »Jutra« pod šifro »Makeic« 7100-17 PARCELO odd m v najem v Zerornji Šiški. Vprašati na Mestnem trgu 17/11, v nt.' 8 7170 17 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, .kupim. Na.slov v oglas. Odde ku Jutra. 7077-7 i NTZEK FOTELJ kupim. Biti mora z udobnim naslonjalom, z leve in desne tudi t.ap možnost- z zrcalom, kUDlm. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Oaranjen«. 7206-7 PIINSKI RESO po možnosti rja 3 pl mene. kupim. Naslov pove oglasni cdde ek Jut a«. 7203-7 FOTOAPARATE vseh zn mi kupujemo stalno F>o najvišjih cenah Parfumenja Venus p.,!a*a Bat«. 7182-7 naslonjač zelo dobro ohranjen ln udoben, kup m. Ponudbe z navidbo cene pod š-fro »F uteu;! . 7193-7 štedilnik dobro ohranjen In Spenano omaro kupim. — po nuSbe na oglas, oddelek »Jutra pod »Rabim takoj«. 7182-7 POSTELJO z žimnioo, Vldelno om -ro in posteljno omarico, kupim. Ponudbe na otI. oddelek »Jut a« pod * tn »Pohištvo«. 7204-7 moški plašč pomi ad-nski, nov ali malo rabljen, vsake vrste — kupim. Ponudbe na ogl-cdciclek »Jut a« ped šifra »Za srednjo postavo« 7216-7 RIDIO-APARAT malo rabljen, kupm. Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šiiro »Dober kupec«. 7221-7 KUPIMO stare "blende. b cikel gume, motom kolesa ter gume za moVrni kolesa in stare outorio-bik. Merkur Puhn-.jeva Ulica 6. 722S-7 na ogl. oddelek Jutra pod »Točna p^.čn.ca-. 7211-23a SOBO oddam v s-edini mesta, lonudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mev-c april«. 713923 OPREMLJENO SOBO odcLam solidni osebi — najraje gospodični. Mestni trg 17,11, vrata 8. 7169-23 KABINET prijazen, oddam s 1. r.p ilom v sredini mesta. Trdinova ulica 8 ili — desno. 7193-23 OPREMLJENO SOBO v cent u oddam s 1. aprilom. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 7214 23 ul. 42. 7181-37 1'OiOK! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. KI vž.er. Vo.5nj.kova ulica št, 4 7179 37 Ptp\'0(H prošnie, nrepüsl. razmnoževan ia. Informacije »SERVIS BIRO«, Selenbiirgova ul. 4 teL 2109 SHEBRNE PREDMETE, KOVANCE. DENAR, NAKIT IN DRUGE DRAGO- j C EN OS TI VAM VNOVČ. TAKOJ V GOTOVINI A!. Plastlssšek, Knafljeva ulica 3/1., (bivša Dvoršakova ulica) I f Naš dobri oče FBANC CENTA vulgo ŠKOMERC letu so v torek 28. t. m. v 86. starosti preminuli. Pokopali jih bomo v četrtek 30. t. m. na župnem pokopališču v želimljah. Maša zadušnica se bo brala v frančiškanski cerkvi v torek, dne 4. aprila 1944 ob 7. uri zjutraj, želimlje, Ljubljana, 29. III. 1944. žalujoče rodbine: CENTA, COTIC, HAFNER KRAMAR •'i«»! ^fej®? KT 0"TY AR\A | ,.P A J K" I am strokovno osnaži, 1 oreoblika in prebarva t Vaš klobuk cla izgleda f «ot nov — La.=tn9 delavnica f Zaloga klobukov — Se priporoča » ♦ RUDOLF PAJK LJUBLANA, f I SV. PETRA CFMTA ŠT. S« J I MIKLOŠIČEV* CESTA ST. 12 | I Naspmtl hotela Union) ♦ ♦ ♦ ............................♦»»•«♦♦«M»« # M Zapustil nas je po težki in dolgotrajni bolezni naš dragi soprog, oče, stari oče in tast, gospod URADNIK DRŽ. ŽEL. V POK. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 30. t. m. ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Milano, dne 29. marca 1944. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI TER OSTALO SORODSTVO 'WH'iPI i i'lllliWül'liüiil |!|;!'!;!i|i'||i| H'.i i'LilMiÜWiPlT iJihiilli liiliiiiililiiilil ! ':!ii!!!lilililii iiilijhlilllliivlili'ilillill NA MIRNEM KRAJU V SREDIŠČU LJUBLJANE, lep svetel lokal, prazno stanovanje za takojšnjo vselitev na razpolago Z A M E N J A ZA INDUSTRIJSKO STAVBO, PRIMERNO ZA LAŽJO INDUSTRIJO. Ponudbe z opisom poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod INDUSTRIJA«. J-548-I j I mmMmmmmm Dotrpel je naš ljubljeni brat, stric in svak, gosjtod Sdiatt Fra nc finančni računski uradnik v pokoju Na zadnji poti ga borno spremili v četrtek 30. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, 28. III. 1944. Žalujoče rodbine: SCHOTT, DR. GAJ, MARKIČ, ANDERLIČ 15 A. E. VVeirauch : VELIKI GOSLAČ Roman »Nu, torej sva zmenjena. V sredo se odpeljeva. Tu ai jaz sem vesel... recimo, kakor mops v površniku. Da, res, ko že mislim na površnik; glej, da se toplo oble-češ, med vožnjo je zmerom hujši mraz, nego človek prej m'sli « Ni-je besede, da bi opisala Ingino radost! Taka vožnja... v avtomobilu___z Mariom ... domov... ob tem spomladnem vremenu! Misel jo je tako prevzela, da se je z veseljem vred takoj oglasiJ tudi strah pred ovirami. Ali more človek brez kazni seč-; po tolikšni sreči? Gc.tovo bo prišJo v zadnjem trenutku kaj vmes! Zbolela bo .. . Mario se bo premislil... vreme se utegne spremeniti, zatvornice neba se bodo odprle ... pa to bi bilo še najmanjše! A sreda je prišla, nebo je bilo modro kakor safir, sonce se je bleščalo iz neskaljene sinj'ne, in Mario s« ni bil premislil! Kar verjeti ni mogla, nezaslužena. nezapo-padljiva sreča ji ni šla v glavo, in ko je voz že drčal po cesti med Döberitzom in Nauencm, je globoko, drhte zasopla ln rekla sama pri sebi : Ce se zdaj kaj zgodi... če se voz prevrne in obležim mrtva... če se nama kaj polomi in bom morala z vla-Jcojn naprej... ali če se me Mario nave- liča in me na prihodnji postaji o'llož; . . kar koli bi se zgodilo, tega prvega kosa vožnje mi nobema nebeška in nobena peklenska moč več ne vzame! Toda zgodilo se ni nič, pokraj na je b'.-la čedalje bolj ljubka, sonce je s jalo topleje in topleje, cesta je bila čedalje bolj prosta, in Mario, ki je b;l odbrzel iz mesta v peklenskem tempu, molčečen in s stismjearmi zobmi, je vozil bolj in bolj počasi ter si vsak hip utrgal po kako m nu-to za kramljanje in uživanje; z otreško radostjo jo je opozarjal na vsak vetrnj mlin na obzorju in na vsako cvetočo vrbo ob cesti. Med Hagepowom in Wittenberg' sta se prvič usfcar-la, da pozajtrkujeta. Odveč ie bilo kaj pogrniti na tla, zbledela lanska trava je bila na soncu suha in topla, dišalo je po presnem lesu, po smoli in borovih iglicah, vsa sinja širjava je bila polna radostnih glasov nevidnih ptic. »Pomlad!« je rekel Mario, ko se je zlek-nil v znak in kakor zadovoljna žival s priprtimi očnsj zamežikal v sonce. »Pomlad! Pomlad! Le zakaj si ljudje tolikanj otežujejo življenje? T>aj mi kaj, da založim, dekletce, lačen sem kakor volk! Cemu neki vzame človek žensko bitje s seboj na .pot, če mu niti kruha z maslom ne pripravi?« Inge se je iz srca rada lotila gospodinjskih dolžnosti. Saj ni težko razložiti vab- ljiv zajtrk, ako imaš v jerbasu vse, kar je treba. Mario je blaženo lenuharil in s' dajal streči. Odrezane koščke kruha m krhlje skrbno olupljenih pomaranč mu je vtikala kar v usta. In ko sta se najedla, je pospravila. Zavila in vložila je ostanke, očistila s pap rjem posodo in pr bor, razmetala jajčne lupine in kurje kosti naokrog. da bi bile živalim za hrano, zakopala olupke in papir poi mah ter skrbno zravnala m.zni prt_ Mar o se je opiral pa komolec in z nasmejan mi cčmj spremljal vsak njen gib. »Kakšna rcJoljubna gospodinjica si!« jo je podražil. »Kar čudim se, kaj ti je pr -šlo na misel, da si se odločila za tak nereden p kile! Kako boš strpela, kadar bo treba po več mesečev ž veti iz kovčega in jerbasa?« »Bom pa pospravljala kovčeg « se je Inge nasmehnila. »To bi t' prisodil! Vobče se mi zdi, da je v tebi in okrog tebe zmerom vse lepo pospravljeno. V tvoji glavici so misli tako skrbno urejene, da ti je treba samo potipa-ti, pa jih imaš pr? rokah. Gotovo se nikoli strahoma ne skušaš spomniti stvari, ki jih med zabrisanimi predstavami in spomni ne bi našla! In prav tako ležijo v tvojem srčecu čustva ... vsako v posebnem predalu; ne more se ti zgoditi, da bi katero ušlo preko svoj;h mej ln povzroč!lo obči nered « »To se vam zdi kakopak strašno dolgo- časno in povsem neumetniško! Vendar, aH mete nekoliko kr vični? Pri igr= mi prepovedujete vsak .gl ssando' in vsak .legatissimo* ... tam mora biti tud- v najbolj blaznem tempu sleherni ton zase jasen in čist . .. zakaj bi potem jaz zbrozgavala svoja čur-tva n misli?« Nikar jih ne! Bog me obvaruj, da bi kaj takega terjal od tebe! Narobe, občudovanja 'n skoraj da tudi zavidanja vredno se mi zdi! To ni vsakomur dano... A vsekako je sreča. .. zate- za druge pa morda še bolj ... na primer, za ljudi, ki jih maš rada .-. . povej, ali me vobče imaš rada, kaj?« »Da,« je z resnim, skoraj potrtim obrazom preprosto rekla Inge. »Res?« Planil je kvšku in skočil k nji. »A v veliko srečo si najbrže ne šteješ, da me imaš rada?« * »Ne!« je odkrito priznaia Inge. »Oh. neumn ea! Norček ti ljubi!« Ovil jo je z rokami in jo poljubil na usta. »Ime-t koga rad, je zmerom sreča, pa da bi nam prineslo največje gorje! Tako in zdaj glej-va, (Ja prideva od tod, zakaj prenočiti tu v gozdu ne moreva... na žalost ne!« Med nadaljno vožnjo je imela Inge mnogo, mnogo opravka s svojimi m slimi. Oh, niti v njen' glavici niti v njenem srcu ni bilo več sledu o jasni, pregledni razporeditvi, misli in čustva so se ji vrtinčile v d!vjem neredu. Niti tega ni več vedela, ali je zdaj srečna ali nesrečna . .. srečna, kakopak, tako nepopisno srečna, da kar boli. hkratu pa ve, da sreča dolgo trajati ne more... mogoče ima pred seboj -še nekaj ur, še nekaj dni neskončne blaženosti. . potem se prične nesreča, morebiti nesreča za vse dolgo življenje, ki ji je še namenjeno. Tako daleč preko bFžnje prihodnosti so ji uhajale misli, da se je že skušala spri-jazn ti z nesrečo in jo premagati. Konec koncev ji še vedno ostane delo, kadar Maria ne bo več imela . .. kajti, da bi ga mogla kdaj pozab:ti jn vzljubiti koga drugega. je izključeno. Zelo samotna bo njena pot skozi življenje, a kdo ve, nemara sta samota in gorje koristni -za njeno umetnost -.. velik umetn k ne more biti srečen človek, treba je izbirati med zložno cesto skromne sreče in strmo- kamen.to stezo, ki vodi k slavi... saj tudi Maro ni srečen človek. Oh, Mario ... s plahim pogledom mu je skrivaj oišinila lice. Prav nič nesrečen ni bil videti, rajši narobe. Vse mišice njegovega obraza so bile napete, čeljusti je 'mei stisnjene, toda v kotič-kih ust in okrog nosnic mu je podrhteval nasmeh, in oči so mu bistro sijale tja naprej po belem traku ceste. Vozil je spet takisto brzo. kakor da bi se mu mudilo doseči nekakšen cilj. Kak cilj? Po njegovem poljubu ni mogla dvomiti o tem. Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — För da« Konsortium »Jutro« als Verlaß - Za tiskarnarja: Fraa Jeran. — Für den konzorcij »Jutra« kot izdajatelja; Stanko Virant. — P tir »Narodna tiskarna A. G.« ala Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratenteil verantwortlich - Za Inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomlr Volčič