LXXV., St. 200 Spedizione m abbomunento postala. Poštnina plaćana v gotovini. V LjuMjanl, sreda Z. septembra 1a disciplina Mi-lačanov, kjer brazda, ki jo je naredilo cor-ridonijansko apostoistVo še ni zasuta in se ne more zasuti. Dnevno zasledujem zelo pozorno zadržanje raznih kategorij v tem trenutku, ko je Italija v odločilni borbi. Industrijsko delavstvo je docela na mestu, v skladu z zahtevami ure in žrtvami borcev. To je teci bolj omembe vredno, v kolikor je v velikih industrijskih središčih nevšečnost v prehranjevalnem pogledu bolj občutna. iUgoistične speKuiacije in orez-vestnost so pojavi, ki se kažejo drugod ter se skrbno zabeležijo in kaznujejo, po končani vojni in doseženi zmagi ter morda še prej, se bodo videle poledice teh mojih opomb.« — Mussolini. • Župani mest pri Duceju Rim, 1. r^pt. s. Duce je v palači Ve-nezia sprejel in dal navodila guvernerju Rima in županom 24 občin, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Važna le hrabra vloga mklh mi na Donu Satne odtočno edblja^o vse sovjetske napade in s tem cenegočafa nadaljevanje nezmanjšanega pritiska na Stalingrad Fronta na Donu, 1. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Nadaljevale so se hude borbe na odseku fronte, ki ga drže naše čete. Sovjetske divizije so napadle ponovno močno našo postrojitev in so imele krvave izgube. V pasu neke naše divizije sta dve sovjetski pehotni diviziji, ki ju je podpiralo mnogo lahkih topov, zaman skušali zlomiti črto / utrjenimi postojankami naših hrabrih čet. V hudih borbah in protinapadih z bajoneti je bil sovražnik vržen nazaj na izhodiščne postojanke. Italijanski bataljoni pod vodstvom hrabrih oficirjev so vzdržali ofenzivo Sov-jetov, ki so do poznega večera skušali doseči kak uspeh. V nekem drugem odseku so bili odbiti napadi na utrjene postojanke. V nekem izredno kočljivem odseku v prvih vrstah, ki ga je sovražnik napadel iz treh smeri, so se bersaljeri hrabro upirali pripravljalnemu ognju topništva in so s protinapadom prepodili sovražnika, ko je sovjetska pehota prešla v napad. V hudih borbah v preteklih dneh so se z vnemo, drznostjo naših čet in njihovo veliko spretnostjo v manevriranju izjalovili vsi sovražni poizkusi za prodor v defenzivno postrojitev. Italijani so bili zvesti svoji svetli vojaški tradiciji, ki se je izpričala tudi v dolgem letu vojne proti Ru- siji. Kljub napadom sovražnih sil, ki so bile v premoči in oborožene najmoderneje, ni bil dosežen noben uspeh s sovjetskimi poskusi. Timošenko je upal, da bo povzročil krizo s svojo zopet izjalovljeno ofenzivo v italijanski postrojitvi ali vsaj znatno olajšal kavkaško fronto in prisilil kake večje nemške edinice k manevru v svrho obvladanja velikega ofenzivnega sunka. Toda italijanska armada v Rusiji je sama hrabro odbila udarec. Italijansko in nemško letalstvo je pOseglo v borbe in naši lovci so izvedli akcije obstreljevanja s strojnicami, dočim so skupine nemških strmoglavcev ob spremstvu italijanskih lovcev izvedle velike napade na sovražne čete v kretanju, na ladje in mostove na Donu. Bombardirale so tudi zbirališča, skladišča in bojna sredstva v neposrednem zaledju fronte. Transportno letalstvo je bilo neprestano v akciji. Težka letala so pristajala v neposredni bližini fronte. Bled tem postaja fronta pri Stalingradu, ki je tesno zvezana s strateškim potekom na fronti Dona, ki jo drže italijanske čete, vedno bolj kritična za boljševiško obrambo. Nemške armade neprestano pritiskajo na močne ruske obrambne črte. Skupine bombnikov in strmoglavcev pa bombardirajo podnevi in ponoči vojaške objekte v mestu. Hrabrost i si sposobnost italijanskih pilotov lovcev Operacijsko področje. 1. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). Odlična epizoda, ki dokazuje hrabrost in izkušenost naših pilotov se je odigrala včeraj nad področjem El Alameina. 11 naših »Macchijev 202«, ki So bili na večernem lovskem poletu in nadzorovali Qi:attaro. je opazilo skupino sovražnih letal, ki je bila zelo številna: bild je 32 Curtisov »P 40«. Število sovražnih letal bi moralo bUi za naše pilote povod, da bi se odtegnii borbi, kajti neena-kot v številu je bila gotovo nasprotniku v prid, toda zvesti tradiciji italijanskih kril. So naši lovci prestregli in napadli sovražni letalski odred. Kmalu so se poja- vile žive skupine na nebu. Naši Macchiji so drzno obkrožili skupino sovražnih letal, se izmikali njih napadom ter sami napadali z veliko drznostjo in preciznostjo. Dve sovražni letali sta bili gotovo sestreljeni, tretje letalo je verjetno zadela usoda prvih dveh, številna druga letala pa so strojnice naših lovcev hudo poškodovale. Razen nam v prid prihajajočega uspeha je čudežno, da kljub neenakosti v številu, niso naši piloti opustili borbe. 11 proti 32 je razmerje, ki ga more odpraviti samo hrabrost in sposobnost ljudi, in kaže ponovno, da take sposobnosti pilotom italijanskega letalstva ne manjkajo. Nadaljnja napredovanja na vzhodu Zavzetje Anape na kavkaski obali črnega morja — Sovražniki avgusta izgubili 12$ ladij z 808.000 tonami Iz Hitlerjevega glvnega stana, l. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južno od spodnjega Kubana so zlomile nemške in rumunske čete žilav sovražnikov odpor in prodrle na vzhodno obalo Črnega morja. Mesto in pristanišče Ana-po so vzele mmunske čete. Nemški brzi čolni so v Črnem morju napadli zavarovani kenvoj »n potopili dve ladji s skupno 4500 tonami, med njimi eno petrolejsku. V prelivu Kerču so lastne obalne baterije obstreljevale oddelek sovražnikovih podmornic, od katerih sta 2 obležali goreči. Južno od Stalingrada so pehotne divizije in hitri oddelki v trdih bojih razširili vdor v sovražnikove obrambne naprave in zavzeli v naglem sunku v smeri proti mestu važno višinsko ozemlje. Sovražnikov oklopni vlak je bil uničen. Močno sodelovanje letalstva je pomagalo omehčati sovražnikov odpor. Hudi letalski napadi so veljali preteklo noč Stal »n f rad u in več letališčem vzhodno od Volge. Število sovjetskih tankov, ki so bili ođ 11. avgusta dalje uničeni jugozapadno od Kaluge v težkih in uspešnih obrambnih beiih. se je povišalo na 868. Scvernozapadno od Medina in pri Rže-vu so se izjalovili novi sovražnikovi napadi, ki so jih podpirali tankovski oddelki. Bojna in strmoglavna letala so četam v hudih obrambnih borbah prinesla učinkovito razbremenitev. Včeraj omenjeni naskakovalnj topniški oddelek je spet sestrelil 30 sovražnih tankov. Južno od Ladoškega jezera se borbe nadaljujejo. Več sovražnikovih napadov je bilo, deloma v protisunk'h. zavrnjenih. Na jezeru je bila z napadom iz zraka uničena sovjetska topničarka. Nemški čoln za iskanje min je v Vzhodnem morju potopil sovjetsko podmornico. Na visokem severu so bile bombardira- I ne vojaške naprave v Arhangelskti in Izzvanih več velikih požarov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v teku 1 zadnjih dveh dni v letalskih bojih in po ! protiletalskem topništvu 182 »etal, nadalj-1 njih 15 pa je bilo razdefanih na tleh. V istem času je bilo izgubljeno 11 lastnih I letal. V zadnjih dveh nočeh 99 oddelki nem-I ških bojnih letal obm^-avaP več angleških letališč južno od Aleksandrije in severno-zapadno cd Kaira z razdiralnimi in več tisoč zažigalnimi bombami. Na letaliških napravah in med postavljenimi letali je bilo opa? t* eksplozije in močn-? požare Nemška vojna mornaric 1 je potopila v mesecu avgustu skupno f.99 10o ton. od tega 106 ladij s 167.100 ton po podmornicah, 5 ladij s skupno 32.000 tonami pa so potopili hitri čolni. Nadaljnjih 23 ladij s preko 130.000 tonami Je bilo torpcd'ranih Izmed bojnih ladij so bile potopljene: letalonosilka »Eagle«, 1 križarka. 2 ru^ilea. 10 hitrih čelnov ter po 3 stražna ln manjša vozila. Poškodovani pa so bili dva rušilca in številni hitri čolni. V istem času je bilo potopljenih tudi 14 trgovskih ladij s 109.00o tonami in poškodovanih nadaljnjih 1? trgovskih ladij brez natančnejših podatkov o tonaži. Med sovražnimi bojnimi plovnimi vozili je potopilo letalstvo: 1 križarko, 4 rušil-ce, 1 podmornico, 1 torpednj čoln, 1 hitri Čoln ter po 1 stražni in spremljevalni čoln. Poškodovani so bili: 2 letalonosilki, 12 križark odnosno rušilcev. 4 hitri čolni, 1 čoln za hitro pristajanje in 1 spremljevalni čoln. Razen teg občutnih izgub na bojnih ladjah je izgubila sovražna plovba potemtakem v mesecu avgustu skupno 125 ladij z vsega 808.100. Nadaljnjih 35 ladij s približno 200.000 tonami je bilo torpediranih ali pa hudo poškodovanih z bombami. išen razvoj na vseh odsekih vzhodne fronte Nove utrdbe pred Stalingrad om zavzete — Na črnem morju in L a deškem jezeru potopljene ladje Berlin, 1. sept. s. Z zavzetjem važnih sovjetskih utrjenih postojank po nemških brzih oddelkih pred Stalingradom, od katerega so nemške čee oddaljene samo še 24 km, je nastala po sodbi tukajšnjih vojaških krogov nova taktična faza v tem operativnem odseku in so se položaji na-■ v(-;h nemških in zavezniških čet občutno zbeljšali. Južno od Stalingrada go pc nota in nemške oklepne edinice že globoko predrle v notranji utrjeni pas. Prodirajoče kolone so zavzele številne nadaljnje utrdbice in druge poljske obrambne naprave, zadajajoč nasprotniku ogromne izgube. Letalstvo jer kakor se doznava iz vojaškega vira, uspešno podpiralo operativne oddelke in je obstreljevalo v zaporednih valovih ok'.opne edinice, zbirališča čet in utrjene postojanke sovražnika. Uspešni letalski napadi so bili izvedeni na letališča in vojne naprave v mestu. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so v teh borbah sestrelili 69 sovražnih letal. Kakor obvešča naknadno nemško vrhovno poveljništvo, je nemško topništvo včera-j doseglo izredne uspehe proti sovjetskim edinicam na črnem morju. Pri Bataklavi je bila potopljena ena sovjetska topničarka, v ožini Kerča pa velika transportna ladja. Druga transportna ladja pa se je mora1^ vrniti. O važnosti stalingrajskih utrdb, piše neki nemški vojni dopisnik, da je obramba tega mesta, ki je zgodovinsko vezano z boljševiško revolucijo in z imenom samega Stalina, postala za Sovjete prestižno vprašanje. To objasnuje prizadevanje za rešitev mesta pred nemškimi napadi. Razen tega ima mesto zaradi svojega položaja v loku Volge in v bližini kolena Dona. važen strateški pomen. Končno je mesto zelo važno tudi kot industrijsko in vojaško središče zaradi velikih tovarn in skladišč. Tudi kot. rečno pristanišče je Stalingrad izredno važen za promet s Kaspiškim morjem. Več sto še ne prebarvanih tankov brez motorjev so Sovejti postavili okrog mesta in iz njih naredili trdnjavice. Razen tega so Sovjeti v upanju, da bodo zaustavih nemško in zavezniško napredovanje, razlili in zažgali velike količine bencina. V odseku Dolnjega Kubana »o lemške in rumunske čete naskočile in zavzele neko sovjetsko utrjeno postojanko v hribih in zasedle v nadaljnjem več sovražnih vasi. Tudi na Kavkazu nemške čete pridobivajo na terenu. Nemški lovci so v tem odseku sestrelili 26 sovjetskih letal. Na severni fronti se borbe nadaljujejo, kakor se doznava iz pooblaščenega vira. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera so nemški napadalni oddelki po hudih borbah zavzeli dve močno utrjeni ovjetski postojanki v bližini nemških čet. Boliševiki so nato skušali zopet zavzeti izgubljene postojanke, toda so bili prisiljeni k umiku. Na bojišču so pustili številne padle in znatne količine vojnih potrebščin. V nadaljnjih boljševiških poizkusih za prodor v nemške obrambne postojanke, so bili rdeči zopet pregnani v izhodiščne postojanke ter so Imeli hude izgnbe, zlasti na tankih in topovih. Tudi južno od Laooškega jezera so bile borbe nemških čet, ki jih je podpiralo letalstvo, uspešne. Neko bojno letalo je v polno zadelo sovjetsko topničarko, ki je ^plula vzdolž južnega obrežja Ladoškega jezera. Padec Kalača Berlin, 1. sept. s. Glede zadnjih borb v področju Stalingrada se doznava iz vojaškega vira, da je pred nekaj dnevi neka saška divizija zavzela z drznim sunkom mesto Kalač, vzhodno od Dona. Dve skupini sta prodrli v mesto, potem ko sta prisilili k molku sovražne baterije. Morali sta se boriti po ulicah in v hišah z metalci plamenov in ročnimi granatami, da sta zlomili sovražni odpor. Štiri ure je trajala huda borba, nakar so se Nemci polastili železniške postaje v mestu. Boljševike, ki 30 še ostali, so nemške čete likvidirale. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in našteli so mnogo padlih sovražnikov. S Kalačem je padel važen steber zapadne stalingrajske fronte. Odbit sovjetski poskus na petrograjski fronti Berlin, 1. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je bil s protitankovskimi topovi z uspehom odbit poizkus vdora boljševiških čet na petrograjski fronti. Ob tej priliki je bilo potopljenih tudi več sovražnih transportnih ladij. V živahnih letalskih borbah nad severnimi odseki so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 11 boljševiških letal. Protiletalsko topništvo je pa zrušilo dve nadaljnji letali. Važnost zasedbe Anape Berlin, 1. sept. s. Glede novih uspehov, o katerih javlja današnje vojno poročilo, se doznava in se podčrtava važnost zasedbe Anape. Očitno je, da je zasedbo tega pri- stanišča bitka južno od dolnjega, toka Kubana v smeri proti obaJam Črnega morja stopila v odločilno fazo. kakor bitka za Stalingrad, kjer je bil sovražni odpor zopet strt. Vdor v zunanji pas utrdb okrog Sta,-ligrada je bil razširjen, s čimer s© se sni-šile nadaljnje utrjene postojanke obrambnega sistema. Uspehi tehničnih oddelkov tik za fronto Berlin, 1. sept. s. Iz vojaškega vira M doznava, da so nemški inženjerci neke oklopne armade zgradili v toku naglega napredovanja v južnem odseku vzhodne fronte v treh mesecih 215 mostov v skupni dolžini S km. 200 nadaljnjih mostov je bilo popravljenih v skupni dolžini 4 km. Tu niso vštete nove gradnje in poprave organizacije Tot in nemške delovne službe. Pri inženjerskih delih teakoj za prvimi črtami fronte BO večkrat sodelovali in se izkazali v hrabrosti in največji disciplini oddelki mladeničev, ki so v nemški delovni službi. Številni poveljniki in delavci te organizacije so bili odlikovani z železnim križem za hrabrost zaradi njih čudovitega zadržanja. Zavzetje kavkaske trdnjave Berlin, l. sept. s. Nemške čete so izkoristile uspeli prodor južno od dolnjega Kubana in so dosegle utrjeni kraj Krasna M o ti vi d e v sk a j a. Vojna na morju Amerika izgubila 451 trgovinskih ladij Ruenos A1**«'*, l. sept. s. Danes so v New Yorku objavili uradni seznam od 8. decembra potopljenih ladij, všt\>vši ladje, ki so bile potopljene v ponedeljek 31. avgusta. Seznam kaže. da je bilo doslej potopljenih 151 trgovinskih ladij. • Buen°s Aires, 1. sept. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je podmornica osi potopila pred ameriško severno obalo neko angleško ladjo srednje tonaže. Rešence so izkrcali v nekem pristanišču ob vzhodni obali. Odmevi Hitlerjevega proglasa Berlin, 1. sept. s. Hitlerjev poziv nemškemu narodu ob pričetku akcije za zimsko pomoč v četrtem letu vojne je imel velik odmev v tisku, ki podčrtava glavna izvajanja šefa Tretjega rajha in jih kratko komentira. »Borzen Zeitung* piše, da bo topli apel Hitlerjev na narod imel danes bolj kot kdaj prej največji odmev v voej Nemčiji, ki se popolnoma zaveda zgodovinskega trenutka, ki ga preživlja, ter je zaradi tega pripravljena na vse žrtve v popolnem duhu solidarnosti s hrabrimi borci na fronti. Zgodovina se ne ponavlja Pariz, 1. sept. s. »Matin« poudarja razliko, ki obstoji med vojno, ki se je pričela l. septembra 1939, in vojno, ki se je pričela 2. avjjufvta 1914, in pravi med drugim: Z vstopom Italije in Japonske v vojno ob strani Nemčije se je popolnoma spremenilo lice vojne in ošabni anglosaški naredi, ki so vajeni voditi vojno ne samo s krvjo drugih, temveč tudi na tuicm ozem-'ju, morajo danes dejansko sodclmvati v borbi, ker so ogroženi na lastnem ozemlju. Že ta ugotovitev bi morala razsvetliti risrto topo^lavcc. ki primerjajo leto 1942 z letom 1917 in ne razumejo, da neprestani razvoj sveta ne dopušča povratka istih vzrokov in istih učinkov. Izpričujejo ono pohabi jonout duha, ki jo je Bossuet označil za hotenje, videti sitvari take, kakršne bi radi videli, m ne take. kakršne dejansko so. Protiangleške demonstracije v Kairu in Aleksandriji Ankara, 1. sept. s. Iz Kaira poročajo, da so bile v Egiptu, ln sicer v Aleksandriji in Aairu, ob priliki proslave dneva neodvisnosti demonstracije proti okupacijskim četam Zlasti v dijaških krogih je prišlo do incidentov, zaradi katerih je morala nasto, piti policija. Nespremenjene smernice v japonski zunanji politiki Zunanje ministrstvo je prevzel predsednik vlade — Posebno ministrstvo za Veliko vzhodno Azijo Tokio, l. sept. s. Zunanji minister Sin-genori Togo je demisioniral iz razlogov osebnega značaja. Ministrski predsednik Tojo je prišel ob 19. uri snoči v cesarjevo palačo in cesarju poročal o demisiji. Cesar je sprejel demisijo ministra Toga in odredil, naj ministrski predsednik prevzame resor zunanjega ministrstva. Tokio, 1. sept. s- Cesar je dodelil ministra za narodno vzgojo v pomoč ministrskemu predsedniku Toju, ki je po demisiji zunanjega ministra prevzel tudi ta resor. Tokio, 1. sept. s. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih javljajo, da nenadna demisija japonskega zunanjega ministra ne bo povzročila nobenih sprememb v zunanji politiki Japonske, zlasti z ozirom na zapad. Ne ve se ali bo šef vlade za delj časa obdržal razen ministrskega pr*»dsed-ništva tudi zunanje in vojno ministrstvo. Tokio, 1. sept. s. Obveščevalni urad javlja, da se je vlada odločila ustanoviti posebno ministrstvo za Veliko vzhodni* A^ijo, imenovano v japonščini «Dajtoa- šo«. Ministrstvo za Veliko vzhodno Azijo, ki bo ustanovljeno na podlagi odločitve vlade, se bo bavilo z vsemi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji, ki se tičejo področij sfere skupne prosperitete. Diplomatska vprašanja bodo še vedno v pristojnosti ministra za zunanje zadeve. Funkcionarji novega resora bodo zbrani med oficirji mornarice in vojske in uradni štvom drugih državnih uprav. Ministrstvo Velike vzhodne Azije, se bo bavilo tudi z vprašanji, ki se tikajo zasedenega ozemlja, ter bo tesno sodelovalo z vojaškimi oblastmi. Novo mimstrstvo bo pričelo delovati 1. oktobra, ko bo cesarju predloženo imenovanje pristojnega ministra. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 2. septembra 1942-XX. * Stev. 2G0 Počitniška kolonija Antonio „ Era jer" zaključena v navzočnosti Visokega komisarja L L.-a in Ljubljana, 2. septembra V ponedeljek popoldne ob 17. uri se je zaključila dobrotvorna delavnost počitniške kolonije »Antonio Brajerc, ki je orno. gočila pod okriljem Zveznega poveljstva G. I. L.-a v Ljubljani 12n otorokom, sinovom ljudskih plasti, mesec dni telesnega in duhovnega razvedrila. Svečan zaključek, ki se je razvil z dostojnim redom fašističnih manifestacij, je potekel v navzočnosti Ekscelence Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine, poveljnika. XI. armadnega zbora, Zveznega taj- nika, Zveznega poveljnika G. drugih predstavnikov oblasti. Po sugestivnem obredu spuščenja zastave je sledil prisrčen telovadni nastop malih gostov počitniške kolonije, ki se vračajo domov, noseč s seboj najlepši spomin na stvarno in očitno pomoč, ki jo prožijo režimske organizacije vsak dan v prid ljudstvu. Visoki Komisar je izrazil svoje živo zadovoljstvo ravnatelju kolonije in njegovim sodelavkam. Na nepremičninskem trgu je le malo prometa Lastninske spremembe v zemljiški knjigi v avgustu — Na kreditnem in posojilnem trgu je promet normalen Ljubljana, 2. septembra V primeri z drugimi meseci letos in lam je bilo v zemljiško knjigo ljubljanskega okrajnega sodišča v avgustu vpisanih iz-redno malo kupnih pogodb Na nepremičninskem trgu je nastal zastoj, čeprav ne moremo trditi, da bi ne bilo interesentov za nepremičnine, kakor tudi ne takih, ki bi svoje nepremičnine radi prodali. Ka] je vzrok temu pojavu, je težko z gotovostjo reči. Nekateri menijo, da je večina tistih, ki so razpolgalj z večjimi vsotami denarja, primerne nakupe že napravila m razpoložl ji-iv denar investirala v nepremičnine. Vendar nedvomno to ne bo edini vzrok, saj je naš nepremičninski trg tako velik, da si ne moremo zamisliti nUi začasnega zastoja v obtoku denarja in prodaji ter nakupovanju nepremičnin. Konec julija in v avgustu so bili vpisani v zemljiško knjigo tudi nekateri starejši nakupi, ki jih je komisija za odobritev nakupov šele zdaj odobrila. Mestna občina ljubljan-ka je postala lastnica dveh večjih parcel, ki jih potrebuje za ureditev cest. Prvo ji je ob parcelaciji svoje parcele odstopil višji kontrolor državnih železnic v pok. Ivan Rutar. v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. del. Parcela meri 1448 kv. m. Prav tako je mestni občini ljubljanski odstopil za ceste potrebni svet v izmeri 2205 kv. m. posestnik Anton Prime s Ceste v Mestni log. Parcela leži v kat. obč. Trnovskem predmestju. Oba posestnika sta občini odstopila parceli brezplačno V zemljiško knjigo so bile vpisane naslednje menjalne in nakupne pogodbe: Marija Perovš. posestnica iz Zgor. SUv-nice pri Šmarju Sap, je prodala Urši Ker-novi, zasebnici iz Zgor. Slivnice njivsko parcelo v kat. obč. Selu za 3.000 din. Vid Mazi, posestnik in lesni trgovec na Jezeru, ter Leopold Petelin, posestnik iz iste vasi sta sklenila menjalno pogodbo. Posestnik Mazi je odstopil posestniku Petelinu v kat. obč. Jezeru dve gozdni parceli v izmeri 2035 kv. m., pašniško parcelo V izmeri 3005 kv. m. in travniško parcelo v izmeri 6815 kv. m. Posestnik Petelin mu je kot protivrednost odstopil polovico svoje njivske parcele v kat. obč. Jezeru. Vrednost vsake obeh nepremičnin je bila cenjena na 2.000 lir. Poštni zvaničnik Peter Vovk in njegova ženn Marija, oba posestnika v Rožni dolini. Cesta VIII.. sta prodala Alojziju Lin-dipu. krojaškemu mojstru z Mestnega trga, v kat. obč. Viču hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim vrtom. Nepremičnina leži v Rožni dolini. Cesta VITI. št. 27. in je znašala cena 110.000 din. Kupna pogodba je bila sklenjena že 1. julija 1939. Vida Rebernakova. posestnica s Cankarjevega nabrežja, je prodala dr. Marijanu in Andreju Stepnarju s Cankarjevega nabrežja svoj delež na .nepremičnini, ki je bila dotlej last vseh treh imenovanih Nepremičnina leži v kat. obč. Kapucinskem predmestju in je prodajalka prejela za svoj delež 2.660 lir. Marija Lam p i če va, gospodinja v Bizoviku, je prodala Janezu Levcu, avtopre-vozniku in posestniku v Bizoviku, del njivske parcele v kat. obč. Bizoviku. Parcela meri 1200 kv. m. in je bil kv. meter prodan po 25 Ur, tako da je kupec plačal za vso parcelo 30.000 lir. Anton Korošec, posestnik in železničar z Jezice, prej Mala vas, je prodal železo-strugarju z Jezice Ivanu Dobovšku njivo v kat. obč. Stožicah za 8.000 lir. Andrej Perko, posestnik na Vodnikovi cesti v Zgor. Šiški, je prodal Antonu Cer-netu, posestniku v Zgor. Šiški, Za vasjo, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški. Parcelica meri le 12 kv. m. in je bil kv. meter prodan po 28 lir. tako da je kupec plačal 336 lir. Jože Podržaj. posestnik iz Krakovske ulice, je prodal služkinji Mariji Moharjevi iz Krakovske ulice travnik v kat obč. Trnovskem predmestju. Travnik meri 2011 kv. m. in je kupnina znašala 1528.36 lir. Anton Marinko, posestnik iz Vnanjih goric, je prodal Frančiški Erbežnikovi. gost ilničarki. trgovki in posestnici v isti vasi, del parcele »Vrt« v kat. obč. Brezovici Parcela meri 13.378 kv. m. in je kupna cena znašala 56.000 din. Pogodba je bila sklenjena ustno že jesen; 1940. Isti prodajalec je isti kupovalki prodal kasneje tudi njivsko parcelo v kat. obč. Brezovici v izmeri 8.053 kv. m. za 5.000 Ur. Marija Mavserjeva, vdova delavca na Brdu, je prodala sedlarju Francu Kosča-ku s Tabora travniško parcelo v kat. obč. Viču v izmeri 942 kv. m. za 5396.40 lire. Jože Kune. posestnik in mizarski posestnik z Rudnika, je prodal Jožefi Ceglar-jevi s Ceste na Loko gozdno parcele v davč. obč. Rudniku v izmeri 350 kv. m. za 4375 lir. Franc Kušar, posestnik na Jezici, je prodal Frančiški Kresalovi, železničarjevi ženi iz Aleševčeve ulice, del njivske parcele v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. del. v izmeri 699 kv. m. za 5.000 lir. Naj zabeležimo končno, da je mestna občina ljubljanska izdala Francu Kunovarju, posestniku v Doberdobski ulici dovoljenje za zgradbo stanovanjskih in vrtnarskih zgradb na parceli št. 391 kat. obč. Sv. Petra predmestje L, in sicer pod pogojem, da bo vsakokratni lastnik zemljišča in zgrado povrnil mestni občini ljubljanski efektivne stroške za napravo tratoarja ob navedenem psestvu. Tako obvezo sta podpisala Valentin in Stanko Kunovar. Na kreditnem in posojilnem trgu kaže zemljiška knjiga normalen razvoj. V avgustu je bilo izbrisanih večje število starih hipotek, istočasno pa vpisanih tudi več novih. Ljubljanske hranilnice in posojilnice so dale nekaterim interesentom znatna posojila. Tako je neki stavbenik dobil približno 300.000 lir posojila, neka soproga tovarnarja izven Ljubljane 142 tisoč Ur, večje ti=karniško podjetje v Ljubljani pa je dobilo 250.000 lir. Med večjimi izbrisi star:h hipotek naj zabeležimo, da so bila ukinjena kreditna razmerja v vt-Šini 280.000. 780.000, 180.000 din in $e nekaj drugih. Jesenski pridelki na trgu Danes je bilo precej sadja — Med uvoženim blagom prevladuje paprika, čebula in grozdje Ljubljana, 2. septembra živilski trg zdaj nudi pravo sliko jeseni, čeprav je naprodaj še nekaj značilnin poletnih pridelkov, pozna, se, da je letošnja sadna letina dobra. Zdaj dovažajo oa trg prodajalci domača jabolka tudi ob navadnih, ne le trži*h dneh. Z jesenskimi pridelki so pa založeni tudi prodajalci uvoženega bla^eu. Zdaj so precej dobro založeni z grozdjem. Zunanja ureditev živilskega trga lepo napreduje. Tako so včeraj prodajalci mlečnih izdelkov dobili lepe prostore pod streho nasproti kresije. Stavbna dela so tam končana razen pri ribnici in pridobljenega je bilo mnogo lepega prostora. Prodajalcev mlečnih izdelkov ni toliko, da bi zavzeli vse prostore, zato boio lahko tam uvrstili še druge prodajalce ob slabem vremenu. Prvotno so menda nameravali prostor med stebrovjem prepustiti prodajalkam semena. Ko bodo končana vsa dela tudi pri ribnici. bo najbrž dovolj prostora pod streho tudi za semenarice. Branjevci so bili danes — kakor že prejšnje dni — dobro založeni s papriko, ki jo gospodinje celo cenijo. Iznašle so razna navodila za pripravljanje okusnih jedi. Vendar po večini rabijo papriko za polnjenje z rižem. Zelo tudi zadnje čase kupujejo čebulo in je prav, da je je toliko naprodaj. Danes so prodajali boljšo in malo slabšo čebulo. Najcenejša je bila celo po L 1.20 kg, najlepša pa po 2 L Branjevci so imeli tudi precej jajčevca (melancani). Najbolj so pa bili založeni z grozdjem, ki je res zelo lepo in pocenilo se je nekoliko, da ga zdaj od časa do časa kupujejo tudi tisti, ki morajo varčevati pri nakupih na trgu. Danes je bil med uvoženim blagom naprodaj tudi stročjl fižol, a ni budil posebnega zanimanja. Stročji fižol je zdaj že precej redek tudi med domačimi pridelki, zato bi mislili, da bodo gospodinje tem raje posegle po uvoženem. Povoz domačega sadja je zdaj že tako dober, da so prodajalcem določili prostor i na tako zvanem kmečkem sadnem trgu. Danes so prodajali precej lepa jabolka, ki jih pa vendar ne moremo šteti med namizno sadje. Na zelenjadnem trgu nI bilo posebno živahno. Prodajalke domače zelenjave so se nekoliko prilagodile zahtevam naših gospodinj. Zato zalagajo še vedno letno salato, ki gre izredno dobro v denar že nekaj mesecev. Zdaj je pa menda letna salata res zadnja. Danes je je bilo še mnogo naprodaj. Posamezne prodajalke so prodaialc tudi lepe kum*re, ki so prav tako zadnje v tej sezoni. Domačih paradžnikov je bilo malo. Precej je zelja, vendar trg ni vedno enako dobro založen z njim. V denar bi še šli dobri paradižniki, a poslej jih ne bo več mnogo. Bliža se že pozna sezona jesenskih pridelkov na trgu, ko ne bo več letne povrtnine. Pričakovati smemo, da bo | naprodaj še precej zelja. Bilo bi pa ga najbrž še več, če bi mu ne škodovala tako zelo huda suša. Poslej bo najbrž naprodaj nekoliko več korenja, kolerabe in drugih zadnjih pridelkov jesenske sezone. Iz Spodnje Štajerske — Novi grobovi. V Mariboru so umrli paznik ova žena Terezija Sever, stara 56 let, strugarjeva hčerkica Vanda Šešerko in ključavničar državnih železnic Avgusr Pavlin. V Rogaški Slatini je pa umrla žena občinskega sluge Terezija Fink roj Otorepec. Nase gledališče DRAMA Sreda, 2. septembra, ob 17,30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 10 Hi navzdol. Sobota, 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena žena. Iz^en. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nagrada za rojstvo trojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Verbič Antonu »n Veri iz Vrhnike, Petkovškova ul. 24, ob priUKi rojstva dvojčkov nagrado v znesku lir 600.-—. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Jurjevčič Amaliji iz Zemlja, št. 19, občina Gradec ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku lir 600.—. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Jesenovec Antonu in Ivani iz Sinje gorice 17. občina Vrhnika ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku lir 600.—. Novo vodstvo občine Device Marije v Polju Ljubljana, 1. septembra. Ker se je pokazala potreba za razpust redne občinske uprave v občini Devica Marija v Polju in imenovanja izrednega komisarja, odreja Visoki komisar Ljubljan- ske pokrajine po zaslišanju tajnika Zveze borbenih faaijev v Ljubljani in v skladu s ČL 4 Ducejevega razglasa z dne 17. maja C1. 1: Redna občinska, uprava občine Devica Marija v Polju se razpuSča. Ć1. 2: Imenovan je izredni komisar navedene občine v osebi Ceara Giuseppa pok. Giuseppa. Ljubljanski okrajni glavar ima nalog, da izvrši ta ukaz. Visoki komisar Ljubljanske pokrajine: Emilio Grazioli Zdravstvena avtoambulanca Visoki Komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtoambulanca vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu septembru v Lichtenturnovem zavodu na Ambroževem trgu. Kakor je znano, ima ta ustanova zobozdravniški, očesni, rentgenski, interni oddelek, odlelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu septembru < izvzemši ob nedeljah) od 8. do 12. in od 15.30 do 17.30. Izpred okrožnega sodišča Hotel je ubežati kazni, pa so ga kmalu zajeli in izročili sodišču Ljubljana, 2. avgusta Konec januarja se je pred malim senatom okrožnega sodišča zagovarjala večja skupina mladih fantov, ki so v kratkem času izvršili v Ljubljani celo vrsto raznih vlomov. Glavni akterji so bili štirje mladoletniki, ki so se shajali na Bregu, kjer so imeli tudi svoje skladišče za nakradeno blago. Ko so jih zajeli, se je dvema posrečilo pobegniti in na zatožno klop je sedlo le osem obtožencev, ki so bili vsi obsojeni. Oba člana vodilne četvorice sta bila strogo kaznovana: prvi je dobil 2 leti, drugi pa 7 mesecev strogega zapora in 60 lir denarne kazni. Dva obtoženca je sodišče spoznalo za kriva, ker sta bila pa mlajša maloletni-ka, je izreklo samo odpust na preizkušnjo za dobo enega leta. Od ostalih je bil eden obsojen na 1200 lir, drugi na 600 lir, tretji prav tako na 600 lir denarne kazni in četrti na 4 mesece strogega zapora in 200 lir denarne kazni. Oba begunca je policija neumorno iskala naprej. Za obema so izdali tiralico. Enega so kmalu dobili v pest, medtem ko je drugi še danes neznano kje. Tretji član vodilne četvorice mladih tatov in vlomilcev A. S. je pobegnil, ko je zvedel, da so njihova dejanja odkrita in nekateri njegovi tovariši aretirani, na Gorenjsko. Tamkaj si je našel začasno zaposlitev v Kranju kot skladiščnik. Kmalu so ga pa zaprli, ker ni imel predpisanih osebnih listin. Kranjskim varnostnim oblastem je povedal, da je pristojen v Ljubljano in izročili so ga ljubljanski policiji, ki je ugotovila, da ji je prišel v roke eden izmed vlomilcev iskanih s tiralico. Seveda so ga takoj prepeljali v sodne zapore in preiskovalni sodnik je uvedel preiskavo, ki je bila v toliko olajšana, ker so že njegovi obsojeni tovariši izpovedali toliko podrobnosti, da je kmalu bilo ugotovljeno, kaj vse gre na njegov račun. Državno tožilstvo je potem vložilo proti A. S. obtožnico, v kateri ga je obdolžilo, da je sodeloval s svojimi tovariši pri vlomu na Vodovodni cesti na škodo Ivana Kepica, ko so odnesli junija lani mnogo živil in drugih predmetov v takratni vrednosti 453.72 lire. Nadalje je bil obtožen sodelovanja pri vlomu na škodo Ferdinanda Palovca m Milene Dereanijeve na Kongresnem trgu, kjer so vlomili v podstrešje in odnesli razne predmete v vrednosti okoli 1000 lir. Končno je obtoženec imel tudi opravka z mikroskopom, ki ga je eden izmed njegovih tovarišev ukradel na učiteljišču. V torek je bila proti obtožencu glavna razprava. Senatu je predsedoval dr. Fela-her, kot sodnika pa sta sodelovala sos. Ivan Brelih in Anton šporn. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar. Obtoženca je zagovarjal ex offo Franc Kandare. Obtoženec, ki je sedaj starejši mladoletnik ima za seboj zelo žalostno mladost. Njegov oče je delavec, vendar so starši zanj skrbeli in se trudili, da bi ga spravili k poštenemu kruhu. V ljudski šoli je bil vzoren učenec, očitali so mu le, da se preveč rad potepa in da je zelo občutljiv. Izdeloval je s prav dobrim uspehom. Šel je nato v meščansko šolo, kjer so že imeli z njim velike križe. Fant je zašel popolnoma pod vpliv slabe tovarišije in med tem ko je prvi razred še izdelal, je v drugem padel iz dveh predmetov, kar mu je bilo dovolj, da je šludije opustil. Oče se je zelo trudil, da bi ga obdržal na pravi poti, toda sin ga ni več poslušal. Iz Hrvatske — Fašistične učiteljice pri Poglavniku. V soboto dopoldne je sprejel Poglavnik fašist čne učiteljice, ki so vodil3 počitniško taborišče ustaške mladine v Zagrebu. Svoje delo so končale in v Zagrebu ostanejo še nekaj dni, da si ogledajo mesto. Italijanske učiteljice sta vodila šef novinarskega odseka pri odposlanstvu PNF pri hrvatskem ustaškem pokretu dr. Fiocea in zastopnik Jil-a Ferrareis. Fašistke so pozdravile Poglavnika z dvignjenimi rokami. Poglavnik i? segel vsem v roko in se nekaj časa prijazno razgovarjal z njimi. — Odlikovanje generala Vladimirja viteza Laxa Poglavnik je odlikoval načelnika glavnega stana hrvatskega domobranstva generalporočnika Vladimirja viteza Laxa z veleredom krone kralja Zvonimirja z Danico in m-oči. Odlikovanju so prisostvovali Doglavnik vojskovodja Slavko vit^z Kvater-uik. general Perćević. Poglavnikov krilni pobočnik polkovnik Viktor Prebeg in sve-^anostnik polkovnik Jakob Machiedo. — Minister dr. ArtukOvić pri predsednika madžarske vlade. V potek opoldne je sprejel madžarski ministrski predsednik Nikola Kallav vodjo hrvatskega odposlanstva na pogrebu podregenta Štefana Hor-thyja notranjega ministra dr. Andrijo Ar-tukovića V petek zvefrar je hrvatsko odposlanstvo odpotovalo iz Budimpešte nazaj v Zagreb. — Zanimiva italijanska razstava v Zagrebu. Na pobudo stalnega italijansko- hrvatskega poverjeniistva priredi fašistična narodna zveza, zadruga za splošno melioracijo zemlje na letošnjem zagrebškem ve-lesejmu razstavo, na kateri bo prikazana melioracija remije v Italiji. Ta razstavno Star 15 let je začel krasti. Najprej Je vlomil v podstrešje Rokodelskega doma, nato v dražbi tovarišev izvršil več tatvin, vlomil v Slamičevo mesnico na Napoleonovem trgu in tako naprej. Drzen vlom Je zagrešil, ko se je po strehi palače Dunav splazil v prostore Daj-dama. Takrat so ga prejeli in sodišče ga je kot mlajšega mladoletnika zaenkrat izročilo samo na enoletno preizkušnjo pod nadzorstvom staršev. Fanta prvi ukrep sodišča ni izmodri 1. Kmaiu je vlomil v neko mesarsko stojnico na živilskem trgu. Oddali so ga zato v zavod za vzgajanje, kjer bi morai ostati 1 leto. Dne 8. aprila lani je bil začasno odpuščen. Cim je bil na prostosti, je takoj zašel zopet v družbo starih znancev in fantov, ki so z njimi bili v vzgajevališču. Kakoi so izpovedali kasneje na razpravi, so hoteli iti taborit na Dolenjsko, niso pa imeli sredstev. Odločili so se, da si jih bodo pridobili s tatvinami in vlomi. Obtoženec je sicer trdil, da so se zmenili samo za en vlom v ta namen, vendar pa so jih izvršili več. Svoje shajališče so imel na Bregu, kjer so izvohali tudi neko prazno, zapuščeno sobico, kamor so nosili plen. Obtoženec je vloma na škodo Palovca m Dereanijeve priznal. Prav tako je priznal, da je imel opravka z mikroskopom, ki ga je kasneje prodal nek drugi član vlomilske tolpe. Zanikal pa je udeležbo pri prvem vlomu na Vodovodni cesti. Kot priča je bil zaslišan eden izmed njegovih tovarišev, ki je bil že prej obsojen in je na razpravi izpovedal, da je bil pri predmetnem vlomu sodeloval tudi obtoženec. Tokrat za takratni svoj zagovor ni maral mnogo vedeti in vse svoje izpovedi je obračal tako. da je bilo očitno, da hoče tovariša razbremeniti. Sodniki mu pa niso verjeli in A. S. je bil spoznan za krivega dveh zločinstev po § 316-1 kz in prestopka po § 333, torej v celoti po obtožnici- Sodniki so mu naložili za kazen 6 mesecev strogega zapora, obenem pa mora oškodovanemu Kepicu povrniti 300, Palovcu 300 in Dereanijevi lOu lir. Obtoženec je najprej kazen sprejel In potem prosil, da bi ga za nekaj časa izpustili. Predsednik je njegovo prošnjo zavrnil, ker so ga morali iskati s tiralico. Nato je preklical svoj sprejem kazni *n si je pridržal tridnevni rok za premislek Javili sta se še dve oškodovanki Dne 12. maja je bila razprava proti 40-letni Franji Drmotovi iz Ljubljane, ker je že v 1. 1940 prevarila številne oškodovance za okoli 77.000 din. Drmotova je bila takrat obsojena na 1 leto in 10 dni robi.1« in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Kmalu po takratni razpravi sta se prijavili še dve oškodovanki in tako Je državno tožilstvo vložilo proti Drmotovi že četrto obtožnico. Kakor druge, ki so nasedli njenim obljubam, je tudj Frančl-ško Petričevo premamila, da ji je na na-čun dobav izročila večjo vsoto denarja in razne predmete. Lojzka Trampuževa pa ji je izročila 114 lir v podobne namene. Drmotova je tokrat obe prevari brez izgovarjanj priznavala. Senat je dodal k njeni prejšnji kazni še 1 mesec, tako da znaša njena skupna kazen 1 leto, 1 mesec in 10 dni robije. Trampušev-- mora povrniti 114 lir, Petričevi pa 774 lir. gradivo je Oflo razstavljeno že v Sofiji in Plovdivu. — Enkratno uradovanje. Enkratno ura-dovanje v državnih uradih, odrejeno do 31. avgusta, ostane še v veljavi. — Štiri nove velike stanovanjske hiše v Zagrebu. V Kladičevi ulici gradi zagrebški Pokojninski zavod štiri nove stanovanjske hiše. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 20 milijonov kun. V isti ulici gradi petnadstropno stanovanjsko hišo tudi neki zasebnik. — Štipendije mesta Hannovra za hrvatske visekošolce. Zupan mesta Hannovra dr. Herius von Haltenhof je sklenil, da bo ustanovilo mesto fond za štiri štipendije, ki jih bodo dobivali hrvatski visoko-šolci na visokih šoiah v Hannovru, In sicer na visoki tehniški in veterinarski šoli. na katerih traja šolanje dve leti. Vsak slušatelj dobi ves čas študij 2.400 ali mesečno 120 mark. — Zagrebu primanjkuje vode. Zagrebška občina je obvestila prebivalstvo, da je prepovedano vsako škropljenje ali zalivanje vrtov z vodo iz mestnega vodovoda s pomočjo brizgaln ali gumijastih cevi. Prepoved ne velja samo za vrtove, temveč tudi za igrišča, vežbališča. dvorišča itd. — Potniški promet na progi Zagreb— Banja Luka. Z 31. avgustom je zopet omogočena potnikom vožnja od Kostajnice do Banja Luke in nazaj z prestopanjem na odprti progi pri mostu med Kostajnico *n Vol in j o. — Pred otvoritvijo zagrebškega vele-sejma. V soboto ob 11. bo otvorjen letošnji jesenski zagrebški vel esejem, na katerem bosta prvič razstavili tudi Slovaška in Bolgarija. Na hrvatskih državnih železnicah bodo imeti posetniki polovično v ozn ino. v inozemstvu bo pa znašal popust 30 do 50°/». Prijavljenih je že mnogo uglenih gostov iz raznih krajev Hrvatske pa tudi iz. inozemstva. — Začetek novega, šolske** leta. Po vseh krajih Hrvatske se je pričelo novo šolsko loto 25. odnosno 26. avgusta. — Prihranki hrvatskih delavcev v Nemčiji. Hrvatski delavci, zaposleni v Nemčiji, so poslali domov že 500 milijonov kun prihrankov. Do 31. julija je odšlo na delo v Nemčijo 107.432 hrvatskih delavcev, ki uspešno pomagajo nemškemu vojnemu gospodarstvu. Zdaj se merodajne nemške in hrvatske oblasti pogajajo o možnosti neomejenega ali vsaj večjega požiljanla prihrankov hrvat^ih delavcev v domovino. <3e/ e2nieo KOLEDAR Danes: Sreda, 2. septembra: Štefan Ogrski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kresna noč Kino Sloga: Gospod Maks Kino 1'nion: Pustolovci v zraku DEtV K NE LEKARNE Dane«: Mr. Leustck, Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Športni pregled Prve prijateljske nogometne tekme V [talij] «0 v nedeljo neeli nove nogometno se/ono z vrsto peijftteljek h tekem. Zanimanje zanje fe bilo podano zato. ker so k Iti hi /e nastopili z novimi ijjralci. kj so si i;h pHdoh-ili v sedanji mervavi. Milanski klub Milana je nastopil v Sere-£nu proti klubu cnaketfa imena. Milančani so zmagali 3:2 (vi). N<-vi člani moštva zaenkrat niso pokazali kakšnih izrednih spo sobni.sti. nadejajo se pa, da bodo kmalu prav dobro vifirani. Mifauutici rVinferoniOJIO je nastopili v Vi£o\anu proti klubu enakega imena, Da bi Ambrosiana mogla preizkusiti čim več svojih novih akvizicij. so tekmo razdelili na tn dele po 30 minut, Ambrosiana jc zmagata 9:3 (1:2, 1 :<», , A). Domačini, ki so VSO tekmo igrali v hrti po-stavi, so bil: viufco poraženi, BpoMo*a6| pa je treba, da so imoli znatno težji posel ko Ambrosianci. Torino je s svojim novim nioštvojR nastopil v S. Vit t om d'Alba proti moštvu Cin-zuna in zmagal 5:0 (3:0). Loich in MazzoMa sta (Kllično zaigrala v napadu skupno » prejšnjimi člani Meutijom, GaDCttOOJ in Fcrrurisom 11. Torinski Juventus je na svojem igrišču sprt~cjc»l nv.'štvo San remene ;n Sanrema. Gostje so se prvi polčas držali d<<*bro. nato so pa klonili 6:1 (2:ls. V Genovi je LitjuHa nastopila proti Sft-voni. Tekma je ostala neodločena 2:2 0» "). Vicenza, ki je sedaj ranica prve divizij©, je premagala D op. Az. Pelliz/an v Thicno 4:1 (3:1). Nc/vara je na svojem iijrrču igrala 9 Sparto in zmagala 5:1 (2:0). SpCSifl K> premagala Pontedercv 7 0 (3 0). Smrt v ringu Belgija je zadnje dni doživela tri hude primere smrti svojih najboljših boksarjev. Najprej je po br.rbi, ki je bila zaključena povsem rerjulamo, nenadoma poatalo slabo boksarju Macghu. ki je neka- ur po naatopa umrl. Nekaj dni zatem je nasto«pil boksar Pvckeho, ki je v izredno lepi h --bi prv<>r\-ljivo premagal svoje nasprotnike, nato pa je padel v nezavest. Prenesli so ermelj — simfonična glasba. 14,45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Jurija Gregorca (pri klavirju M. Lipovšek). 17,35: Nove plošče Cetra. 19,30: Poročila v slovenščini. 19,45: Pisana glasba. 20,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20,20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20,30: Vojaške pesmi. 20.50: Koncert harmonik, izvajajo Wolmer Beltrami ki njegov kvintet. 21,10: Koncert Adamičevega orkestra. 21.55: Predavanje v slovenščini. 22,05: Glasbeni spomini — Orkester in zbor vodi dirigent Mario Vallini. 22,45: Poročila v italijanščini. Objave — Dovoljenju za uvoz blaga. Tvrdke. ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11. prevzamejo med uradnimi urami od 9.—13. in od 16.—19. uvozna oziroma izvozna dovoljenja. — Pooblastila za nakazilo špirita. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila za nakup špirita, se pozivajo, da se zglasijo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11 med uradnimi urami od 9—13 in od 16—19 zaradi prevzema pooblastila. Obnovite naročnino! 8ter. 200 »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 2. septembra 1942-XX. Stran 3 Dr. Gregor Gojmir Krek Ljubljana, 2. septembra. Včeraj proti večeru se je po Ljubljani raznesla žalostna vest, da je umrl redni profesor pravne fakultete ljubljanske univerze dr. Gregor Gojmir Krek. Z njegovo smrtjo je našo pravno fakulteto zadel po nedavni smrti prof. Met. Dolenca nov hud udarec, saj je bil pokojni profesor dr. Krek med tistimi, ki so prvi polagali temelje slovenski pravni fakulteti in vzgajali naš prvi pravni naraščaj. Po svojem zaslužnem delu prof. dr. Gregor Krek ni bil znan samo po vsej bivši Jugoslaviji, temveč daieko rreko njenih meja. je ne RoŠSj^so Je^ff- junija 1875 v Gradcu. Nje-gov^o)fel(^?OTfsiavtst, rmrverzitetni profe-.^^d^G^^rjKrek, Po dovrdesnih osnov-ninjlngire^ježolskih študijah v Gradcu se e idojko^niposvetil pravnemu študiju. Za £]o&bii*promoviran leta 1898. M*lade-ježže takrat zelo zsmiimala tudi glfi^k^Obiškorv^al je konservatorij in napravil ^vse- tapete. Po dokončanih, študijah ~l%v>socmo službo in služboval med na* Dunaju in v Ljubljani, fe^fonmiral profesorski zbor prav-fet£*Tiašc novo ustanovljene uni-_ tao;vpoklicali tudi njega kot izvrstnega rjriaia^c' sodelovanju. Leta 1920 je bil ime-nojraaiSaa t rednega profesorja rimskega in d.r^p?§|iaskega prava. Prof. dr. Krek se je svojj&tćžkc naloge dobro zavedal in lotil s^^je.i^|2;*vso^\*ztrajnostjo in s svojimi bo-gatfinxzWijenjskimi izkušnjami. Njegovi to-vanfe*3^^krnaJu spoznali njegove organiza-*oricn^sposobno3ti in že lota 1921 22 je bil '.^vti^iza rektorja univerze, kasneje pa ;o bn^fnrti v&9crat dekan pravne fakultete. KotJprofe^.T je bil med dijaštvom zelo priljubljen ^Njegova predavanja so bila vedno dobro obiskana, saj je bil znan po svoji preciznosti in obsežnem znanju. Bil je tudi predsednik juridičnih izpitnih komisij. Prof. Krek pa se ni omejil samo na svoje vzgojno delo, temveč je kot pravnik spisal celo vrsto pomembnih spisov v slovenskem in nemškem jeziku, ki so postali znani in upoštevani med firokim pravniškim krogom. Skupno s profesorjem dr. Korošcem je pokojnik leta 1937 izdal prepotreben učbenik o rimskem pravu, ki je bil z;lo toplo sprejet tako pri dijaštvu kakor pri vseh strokovnjakih. Njegovo tolmačenje rimsko-pravnih obligacij presojajo v strokovnih pravnih krogih kot eno osnovnovažnih pravnih del. Kot tovrsten teoretik in praktik je b'l j prof. dr. Krek pozvan v bivši Jugoslaviji j tudi k sodelovanju v raznih zakonodajnih i komisijah, ki so pripravljale načrte in be-! sedila novih zakonov. Mnogim še sedaj ve-• ljavnim zakonom je prav on dal zadnjo stilizacijo in glavno vsebino. Vse to je vodilo . do tega, da je bil med prvimi imenovan za rednega člana novo ustanovljene Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1937. Zaupana mu je bila funkcija generalnega tajnika na katerem je slonelo vse breme organiziranja naše najvišje kulturno-znanstvene ustanove. Tako je profesor dr. Krek za svoje pravno znanstveno delo doživel najlepšo in najvišjo počastitev. Svojo dolžnost kot generalni tajnik Akademije znanosti in umetnosti je opravljal do nedavna z vso požrtvovalnostjo, dokler mu ni bolezen onemogočila dela. Za svoje znanstvene zasluge je bil odlikovan tudi v inozemstvu. Postal je dopisni član Slovanskecho Ustavu v Pragi, prav tako pa ga je za dopisnega člana imenovala Hrvatska Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Odlikovan je bil večkrat z najvišjimi odlikovanji. Dr. Gregor Krek pa ima velike zasluge tudi za slovensko glasbeno kulturo. Bil je urednik »Novih akordov«, glasbenega glasila, ki je izoralo v našem glasbenem življenju globoko brazdo. Sam je bil zelo uspešen skladatelj in proti večeru svojega življenja se je znova vračal k svoji ljubljenki glasbi. Pred leti so začeli izhajati njegovi samospevi, ki so dosegli velik uspeh. V solospevni literaturi zavzemajo dela dr. Kreka posebno mesto, ki ga označuje avtorjevo docela samobitno in izvirno stališče. Za zasluge na glasbenem polju ga je počastilo s častnim članstvom glasb, društvo »Ljubljanski Zvon«. Smrt pokojnega dr. Gregorja Kreka je najhujši udarec tudi za njegovo družino. Za njim žalujejo žena ga. Mira, hči Milena in sin Miro. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob pol 17. iz 2al, kjer so ga polož-li v kapelo sv. Andreja. Pokojniku časten spomin, žalujočim svojcem naše isKreno sožalje! LDUBLDANSkl ' KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob IS tr 18.15. ob oedeljan in praznikih or 10.30 14.30. 16.30 in 18.30 Kino Matica TeL «-41 Poezija ljubezni kresne noči In glo-ooka drama razdvojene duše v filmu KRESNA NOĆ Gertrud Meyen, Anna Dammann, Otto VVernlcke 9 NEVNE VESTI — Nagrada 1.000 lir za najboljši članek o TJnabrijL. Gb priliki umbrijslLh, proslav, Ivi jih je pripravda konfederacija profesio-nistov in umetnikov, je Kr. zavod za romanske študije določil nagrado 1000 lir za najboljši članek o romanski Umbriji, objavljen v katerem koli italijanskem dnev-nilcu. — Kardinal Maglione se je vrnil v Vatikan. Iz kraja M on Leca trni, kjer je bil na počitnicah, se je vrnil v Vatikan drž. taj-ruk kardinal Maglione. Na kolodvoru v Teiniini sta ga sprejela sekcijska dirigenta papeževega državnega tajništva mons. Tar-ciini in mons. Montuii. — Zaključek poletnih kulturnih tečajev za tujcev Sietu. V veliki univerzitetni avli v Sieni so bili zaključeni poletni kulturni tečaji, namenjeni tujcem. Udeležili so se jih številni nemški profesorji, ki poučujejo itahjanščdno na nemških šolah. Po rektorjevem poročilu je spregovoril v imenu nemških profesorjev dr. Hans Angelhardt, ki se je zahvaLl v imenu tovarišev za smotrne pridobitve v navedenih tečajih. Končno je predaval prof. Guiio Manacorda o temi r>Gabriele d* Annunzio na pragu misterija«. — železniške vozovnice dan pred vo/.njo. Da se izloči naval potnikov k železniškim blagajnam, bodo odslej železniške blagajne lahko izdajale vozovnice potnikom dan pred vožnjo z veljavnostjo naslednjega dne. — Odkritje zgodovinskega kipa v Osti ji. Iz Rima pročajo: Pri najnovejših arheoloških izkopavanjih ter raziskovanjih v Osti-ji so izkopali ob robu hodnika, ki je obdajal toplice na foru, starinski kip, visok skoraj uva metra ter izklesan v grškem marmorju. Kip je popolnoma ohranjen. Domnevajo, da predstavlja Quinta Aurelija Simmaca, mestnega prefekta, pisatelja, govornika, senatorja, konzula, vrhovnega duhovna in bojevitega zagovornika poganstva. — Prijela jo je vrtoglavica, omahnila v reko in utonila, 641etna Amelija Mariani iz naselb;ne Carate Brianza si je šla hladit noge k reki Lambro. Pri tem pa jo je prijela vrtoglavica- Starka je padla v reko. močna obrežna struja jo je potegnila proti sredini. Fwevica je utonila, še predao so ji mogli pomagati. — Smrt ped motociklem, pred katerim je hotela rešiti h<"erko. Triletna Ivana Gior-d2no iz Barija je hotela prekoračiti cesto. V tel hipu je piibrzel motocikel in bi bilo dekletce nedvomno povoženo, ko bi se ne bila mati pognala proti vozilu in s tem rešila otrokovo življenje. Toda pri tem je bila sama povožena in je dobila smrtne poškodbe. — Italijansko-bolgarska plovna družba, ^L'agenzia del mare« poroča iz Vame, da je bila tam ustanovljena itlijansko-bolgar-ska plovna družba, ki ima namen oskrbovati blagovni in tovorni promet med Italijo in Bolgarijo vzdolž dolge donavske plovne poti. — Ničesar se ne spominja. Kmetovalec Lovrenc Frediani iz Viareggia se je podal v gozl ob pobočju hriba Gombitelli nabirat steljo za živino. V nekem jarku je našel trplo negibnega moškega. Brž je stekel v rodno vas, kjer je obvestil o tem karabi-njerje, k iso našli neznanega moškega na istem kraju. Po daljšem času je dal dotični moški življenjske znake, vendar ni mogel spregovoriti. Prepeljali so ga v bližnjo bolnišnco, kjer se je zdravnikom posrečilo obuditi ga k zavesti. Toda neznanec ve izpovedati le to, da se imenuje Ubald ki da je doma iz Livorna. Prišel je za ne- kaj dni na letovišče na Mat3nno 155o m. Spominja se le tega, da je oišel z acma 27. avg-usta, da jc krenil proti plsninam, drugega pa se ne spominja ničesar, oukaf se je onesvestil. — Bolognski židje napoteni na delo. V smislu navodil, ki so bila iz lana gicde napotitev Zidov na delo, je bil tudi v Bologni izveden popis ži lov, bivajočih v boleg-nski pokrajini. Po ugotovitvi njihovega številčnega stanja so bili vsi napoteni na ročno delo v skladu s potrebami posameznih kmetskih gospodarstev. Ostali, ki bi sedaj ne prišli na vrsto, bodo napoteni na delo po potrebi. — Filmske nagrade za L XX. Po otvoritvi mednarodne filmske razstave v Ve-nezii je minister ljuiske prosvete pavolini izročil filmske nagrade za leto XX. Slovesni izročitvi nagrad so prisostvovali odlični venezijski predstavniki, med dragim Prefekt in Zvezni tajnik, grof Volpi kot predsednik Biennale, glavni filmski direktorji, predstavniki italijanskega in inozemskega tiska ter filmske pro.zvodnje. Na podlagi odločitve zadevne komisije so prejeli filmske nagrade XX: Režijsko nagrado Mario Camerini, umetničino nagrado Luisa Ferida, umetnikovo nagrado Karol Ninchi, nagrade za razpored i tel je prizorov Franc Pasinetti, Umberto Barbaro in Alojzi Chi-arini, scenografovo nagrado je prejel Vir-gil Marchi, dirigentovo nagrado Enzo Ma-setti, opera tor jevo nagrado Karel Montu-ori, nagrado za kostume Veniero Co'asant', nagrado za politični in vojni film je prejela A. C. I. (Anonima cinematografica itali-ana). IZ LJUBLJANE —lj Vročina traja še naprej. September se je začel z lepim vremenom. Kot že nekaj dni se je živo srebro proti poldnevu in zgodaj popoldne dvignilo v toplomeru zelo visoko, tako da lahko včerajšnji dan zopet prištejemo me.l vroče. Bil je rekordno vroč kar je izredno, posebno če pomislimo, da se je včeraj začela astronomska jesen. V Zvezdi so zabeležili 31.8 stopinj C, kar je menda v letošnjem poletju drugi »najboljši rezultat«. Popoldne je pritiskala sopar ica in z dolenjske strani se je bližala nevihta. Dež bi bil že zelo potreben, kajti na vrtovih je že vse zelo suho in rast peša. Tudi mestne ceste, ki n;so deležne obiskov škropilnih avtomobilov, kličejo po vodi. Na njih se je nabralo za prst na debelo prahu, da dvigajo avtomobili za seboj prave oblake. Nevihta pa je minila le s kratkotrajnim brezpomembnim dežjem. Noč je bila jasna in zvezdnata. Proti jutru je legla megla, ki se sedaj že počasi d v ga. Kaže, da se vreme še ne bo spremenilo. Včerajšnja minimalna temperatura je bila 14.0 stopinj C, danes je nekoliko nižjas in sicer 13.6 stopinj C. —lj Mnogo grmenja, malo dežja. Včeraj je bil še pravi poletni dan. Kazalo je, da bo tudi nevihta, ki se je bližala mestu popoldne od juga, poletna. Pokritega je bilo nad polovico neba s težkimi črnimi oblaki in pogrmevalo je cele ure, dežja pa nekateri mestni okraji niso dobili niti kapljice. Malo je porosilo na južnem koncu mesta, nikjer pa dežja ni bilo dovolj. Zemlja je presušena zelo globoko. Suša je tako huda tudi v nižjih, vlažnejših krajih, da je tu in tam že začela rumeneti koruza, kakor da bo kmalu dozorela. — Davi je bilo megleno, vendar Se ni bilo prave jesenske megle. Megla se je kmalu dvignila in pokazalo se lUft»«J IMO.N - lt.Ll.rOA Tehnično nedosegljiv prikaz letalskih akrobacij PUSTOLOVCI V ZRAKU Lepa Rita Havvvorts se bori za ljubezen postavnega, simpatičnega Gary Granta KINO SLOGA TEL. 27-30 Znižane cene! Znižane cene! Duhovita komedija GOSPOD MAKS V glavni vlogi: Vittorio de Sica in Assia Norio. Režija: Mario Camerini. je le delno oblačno nebo. Obeta se nam zo-| pet lepo vreme in zdi se, da bo sedanji režim značilnega poletnega vremena še trajal. lj— Nameščence in namešoenke zavarovalnih zavodov vabimo na Informativni sestanek v četrtek, dne 3. IX. 1942 ob pol 15. uri v dvorano Pokrajinska delavske zveze, Miklošičeva 22, Na sestanku se bo poročalo o vsebini nove kolektivne pogodbe za nameščenec zavarovalnih zavodov ter je v interesu vseh prizadetih, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Oddelek bančno-zavarovalnih delojemalcev. lj— Rektorat Glasbene akademije poziva svoje člane, da se udeleže pogreba univ. prof. dr. Gojmira Kreka, skladatelja in dolgotrajnega predsednika izpraševalne komi-i sije za <*rž. izpite na našem zavodu. DK DK Prvi trije romani v novi zbirki ,Dsbri knjigi14 bodo: Mira Pucova: TIHA VODA Izviren slovenski roman iz polpretekle dobe. A. Fraccaroli: GROFICA VVALEAVŠKA Zgodovinski roman Napoleonove ljubezni do poljske aristokratke. John Knittel: EL HAKIM Roman iz skrivnostnega življenja Bližnjega vzhoda. Romani bodo izšli v oktobru, novembru • in decembru. Oni naročniki naših listov, ki se v naprej naročo na te knjige, jih bodo dobili izredno poceni: po 8 lir za broširano in po 18 lir za v platno vezano knjigo. Knjige lahke plačujete v mesečnih obrokih skupaj z naročnino za list. Porabite za naročbo vzorec, ki je bil objavljen v naši ponedeljski številki. Izrežite ga in ga izpolnjenega izročite upravi naših listov, ko plačate narc-Onino za september, ali našemu inkasantu. ko pride pobirat naročnino za »Slovenski Narod«. Prvi obrok lahko plačate takoj ali pa v oktobru. DK DK u— Nakazila za sladkor in maščobe z3 mesec september bodo dobili vsi trgovci v sobi št. 8 mestnega preskrbovalnega urada po naslednjem razporedu: današnjo sredo 2. t. m. trgovci z začetnicama K in L, v četrtek 3. t. m. z začetnicami N do O, v petek 4. t. m. z začetnicami P do S, v soboto 5. t. m. z začetnicami Š do Z, v ponedeljek 7 t. m. z začetnicami A do F m v torek 8. t. m. bodo dobili nakazila trgovci z začetnicami G do J. Hkrati morajo iste dni trgovci oddati odrezke nakaznic za mesec avgust za sladkor, malčobe, milo in krompir pa že znanih navodilih. Za september bo vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil 300 gramov presnega masla in 1 del olja. —lj Prvi koncert nove sezone 1942 43, bo v petek, dne 11. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani. Koncer-tiral bo violinski virtuoz Karlo Rupel, 8 sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove. Na koncert le danes opozarjamo. Vse podrobnosti bomo objavili v prihodnjih dneh. —lj dola Glasbene Matice i prejema gojence v svojo glasbeno sok) še jutri in pojutrišnjem, dnevno od 9.—12. In od 15.— 17. ure. Starške opozarjamo, in prosimo, da pravočasno vpišejo svoje otroke. —lj Zgubljena je bila 24. avgusta zjutraj v Tivolskem gozdu šarena športna čepica. Najditelj se naproša, da jo odda na kve-sturi. —lj Seznami davčnih osnov akad. slikarjev, akad. kiparjev, književnikov, zasebnih učiteljev, glasbenikov, godcev, informacijskih pisarn, mešetarjev. zakotnih pisarjev, obč. notarjev, babic ter pavšaiistov III. skupine: autoizvoščkov, snažilcev oken. ko-njaštev. komisionarjev in manjših prevoznikov, bodo razgrnjeni med uradnimi urami do vštetega 23. septembra v vratar je vi sobi na magistratu. _ Iz pokrajine Trieste — Ob nastopa novega Zveznega tajnika. Včeraj dopoldan je bila v liktorskd dvorani v Triestu slovesna predaja poslov iz rok prejšnjega Zveznega tajnika dr. P. Pive v roke novo imenovanega Zveznega tajnika Ivana Spangara Svečani predaji poslov sta prisostvovala Podtajnik PNF Carlo Ravasio. triest:nski prefekt Tam-burini ter predstavniki mestnih in pokra-jinskh fašijskih skupin ter organizacij. — V Filodrammaticu uprizarjajo te dni novo komično sentimentalno veseloigro «Deklina mati«. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo to novo uprizoritev triestln-ske odrsko družine. Sodelujejo Marcela Marcel!i. Luigi Tasca, Jole Silvani, Silvija Balbi, Sandro Serafini, Aldo Rinaldi m Pino Nello. Tudi balet triestinske opere se je postavil z novim baletnim sporedom. — Stari Triestini umirajo. Te dni so umrli v Triestu 821etna Alojzija Filini, 66-letni Mario Paolieri, 821etni Mihael Calzi. 871etni Nikolaj Parenzan, 751etni Josip Pischianz. — V Politeama Rossetti bo dne 8. septembra posebna razstava, namenjena vojnim ranjencem, ki se zdravijo po raznih tr estinskih bolnišnicah. Sodeloval bo tudi orkester pod vodstvom maestra Guida Cergolija. Iz pokrajine Gorizia — Scdškof Margottj v Idriji. Gorizii>ki nadškof Karel Margv>rti je bil na pastirskem obiska v Idrii di Soto. Po pontifikalni maii je spregovoril vernikom omenjene župnije in jim predocil podobo ^ikofa kot očeta, učitelja in pastirja. Zatem je birmal 200 dečkov in deklic iz navedene župnije. — Po nesrečnem naključju je nastal po-72T na Gf/ardi pri Kifenbenru. Oijenj Je jel seno in gta uničil več ko 30 metrskih sioto-v. Brata Furlan sta oškodovana za 8000 lir. — Ponesrečenci. 17 letni Just Lupicri iz Verze se jc pore za I s steklom po nogah. 601ctni UgO Cc'lcbini iz ulice Capnni v Goriziji si je pci padcu pol>H desno koleno. Pod voz je prišel ITietni Ernest Moseti iz ulice Officine v Goriziji in ima poškodbe po vsem telesu. Ponesrečenci so bili prepeljani v bolnišnico Brigada Pavia. — Za srčno kapjo je podlegel 57letni Ivan Figel iz S. Pietra pri Goriziji. Našli so ga mrtvega v stanovanju. Pokopali so ga na domačem pokapališču. — Smrtne posledice starkinega padca čez stopnice. 77-letna Terezija Gorian iz ulice Diaz 5 v Goriziji je pri padcu čez stopnice dobila usodne poškodbe po vsem telesu, razen tega si je zlomila levo nadlahtnico. Revico so prepeljali v gorizjj-sko bolnišnico, kjer pa je podlegla za poškodbami. — Ljudsko gibanje. V gorizijski občini je bilo v preteklem tednu 25 rojstev, 22 smrtnih primerov. Dne 29. avgusta sta bili dve rojstvi in 1 smrten primer. Porok ni bilo — Neagode. 481etni delavec Prane Gigl iz Aidussine si je pri delu poškodoval obo nogi. S kolesa je padel 201etni Alojz Pe-raro iz ulice S. Antonio v Goriziji in se pobil po rokah in nogah. Slična usodn je doletela 331etno Olgo Baudaz iz ulice Brigata Etna. Ima poškodbe na rebrih. Desni komolec si je potolkla pri padcu čez stopnice 441etna Cecilija Barberi iz ulice S. Gabriele. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici v Goriziji. ZANESLJIV ZNAK — Zdaj pa ze vem, da se staram. — Kako lo — Prej so me ženske vpraševale, zakaj se ne oženim, zdaj me vprašujejo, zakaj se nisem oženil. V SOLI Učiteljica razlaga učencem, kako se prenašajo mikrobi in kako nevarno je božati ali celo poljubljati ptice in Živali. Potem pa vpraša malega Ivico: — No. ali nam lahko poveš kak primer. — Da, — odgovori Ivica. — naša teta je imela mačka, ki ga je neprestano božala in poljubljala. — In kaj se je zgodilo potem ? — Cez mesec dni je ubogi muc poginil. No:: oeeocre chlederSo al prlmo che passa • • • Ni treba spraševati mimoidočih. • • basta 11 tuo buon senso per eottvte-certi che devi risehiare 12 Ure per tentare di svegliarti milionario. G»a 24 possessori di un blglietto 10 sono diventati. Puo essere questo il tuo turno. Apri la porta dl časa tua alla Fortuna comperando oggi stesso qualche blglietto. zadošča že tvoj zdravi razum, da se boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar. 2e 24 lastniki po ene srečke so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebi. Odpri vrata svojega doma Sroči a tem, da kupiš še danes kako srečko. REGALA M I L I O N I a chi acqulsta un iglietto per L 12.- ■> * K 17 J K MILIJONE )nemu, ki si nabavi srečko za L 12. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa DOBNIKAR ALOJZIJA roj. LAVRlG 1. t. m. po dolgi bolezni, previđena s tolažili sv. vere. Pokopali jo bomo v četrtek, dne 3. septembra 1942. ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. septembra 1942. t a I u j o č I : FRANJO, sin; JUSTINA, snaha, JUSTICA, vnukinja — in sorodstvo. MALI OGLASI V ITALIJANŠČINO PREVAJA prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke — Tehniška pisarna, Cesta 29. oktobra 13. ALI RES~" SE NE VESTE, da vam oglas v slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi ? Ce tščete službo ali stanovanje, će želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, Id Vara bo s cenenim oglasom Izpolnil željo Oglasni oddelek »Slovenskega laserirafte ,Slov. Naroda* AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je po dolgotrajni in težki bolezni umrl njen redni član in prvi generalni sekretar, gospod dr. Gregor Krek redni pralcaor na univerzi Zaslužnemu članu in odlične^™ znanstveniku ho Akademija ohranila trajen, časten in hvaležen spomin. V LJUBLJANI, dne L septembra 1942. 4 Stran 3 »SCOTOKSKI HIKOD«, tvađa, JL aapCambra l»42-XX. Btev. 200 Na novem otroškem igrišču v Tivoliju Dela napredujejo in so obrisi Na igrišče bodo vodile velike boq vidni — Ljubljana. 1. septembra. Tivoli je v teb dneh vedno živ in poln gostov. Mnoge meščane niti v najbolj vročih dneh nc zmika. da bi se zatekli na Ljubljanico ali v druga dostopna kopališča, temveč gredo rajši v Trvoti kjer je vedno sence, sonca in družbe ali pa samote vsakega dovolj. V ka-nejsih popoldanskih urah so številni gostje zlast' otroci, ki hvaležno izrabljajo dovoljenje, da se smejo po mili volji natekati in naitjrati Tega drobiža od takih, ki komaj gledajo iz srv-ojega vozička, pa do tistih, ki so že na pragu šole je zlasti leto>N v Tivoliju zelo mnogo in vse kaže, da se izvrstno počutijo. Otroci vladajo predvsem v spodnjem delu na desni in levi strani. Leva stran je še skoraj bolj priljubljena, ker je tamkaj več travnatega prostora na razpolago. Otroci niso izbirčni glede »terena«. Svoje »kraljestvo« si ustvarijo najrajši sami vsak dan sproti. Bodda menjajo družbo, bodisi da spremene nekoliko najbližje okolje, pa jim je dovolj. Kljub obsežnosti prostora pa se zdi. da postaja počasi le premajhen. Otrok ki se s» svojimi mamicami zatekajo v Tivoli, j« vedno več. razpoložljivega m dostopnega prostora pa že ni mogoče skoraj več razširiti. Zato bo tem mladim junakom peska, trave in iger zelo ustreženo, ko se jim bo odprlo nove-, pestro igrišče, ki ga občina sedaj urejuje okoli ribnika. Tako ne bo samo več prostora in možnosti ta svobodnejše podvige, temveč bo na razpolago tudi več pestrih kotičkov, da bo mladina že v naravi sami napija vedno kai no\ega m zanimivega. Novo otroške igrišče v Tivoliju so začeli graditi že lani. vendar so že tedaj računa H. da ga ne bodo že lani mogli izgotoviti. Saj gre za prilično velik kompleks, ki ga je treba popolnoma preurediti in prilagoditi novemu smotru Dnevni opazovaJci del so se o tem sami prepričali, ko so videli, koliko zemlje so morali c^Jkopati na vseh koncih in jo prepeljati drugam. Že s samim odkopom in prevozom zemlje so bili delavci zaposleni nekaj mesecev deloma pred lansko zimo pa tudi še leto> Zemljo odkopava io tudi sedaj, ko urejujejo okolico rib-nka na spodnjem koncu ob Tivolski cesti, ki pelje v Rožno dolino »Otro:ki paradiž.« kakor so nazvali nekateri to novo nastajajoče otroško igrišče v Tivoliju je eno največjih javnih del zadnja leta v Ljubljani ter je v zvezi s celotno preureditvijo Tivoliia in sprehajališč med središčem mesta in Rožno do'ino Ta pre-urejevanja so bila delno že končana, saj smo že lam in letos dobili ob poti. ki pelje pri.ti Čadu ali pa na Rožnik, nove zložne, prijetne sprehajalne pot i, ki jih Ljubljančani že sedaj zelo cemio. Glavna atrakcija novega otroškega igrišča bo. da bo dostopno tudi pozimi. Ribnik bodo vrnili svoji nekdanji uporabi in v načrtu je. da se tamkaj odpre veliko dr.^a-li*če. ki bo močno ra*?b remen *lo drsališče pod Cekinovim gradom. Slednje je vsaj za nekatere prijatelje drsanja preveč od rok. Drsališče bo opremljeno z vsemi napravami, ki so potrebne. Post' wala bo posebna okrepčevalnica in na terasi bodo vsakovrstne priprave za igre. Predvideno je tudi. da bodo otrokom pri tem pri roki posebni izšolani varuhi. Tako bo Ljubljana dobila s tem igriščem pravo velemestno ustanovo, ki ji j« nujno potrebna. Mladini se bo odprla naprava, ki jo je vse doslej pogrešala, čt se že ni hotela zateči pod okrilje take ali take organizacije. Največja vrednost je seveda v tem, da bo igrišče najpotrebnejšim meščanom, to je tistim, ki stanujejo v središču mesta, kjer je malo zelenih otokov in možnosti za razgiban je otrok, kar pri roki. Na nastajajočem igrišču delajo leto« menda nepretrgoma. Dela napredujejo sJcer počasi, vendar se novo igrišče vedno bolj oblikuje. Delavci so sedaj zaposleni na v&eh kon- cih. Spodaj ob ee«rti loopjjejo zemljo m urejajo ribnik. Na samem igrišču so obložili ves dvignjeni pol lok 9 travnato rušo m uredili prostor za stopnice. Na igrišče ^n z igrišča bo vodilo več širokih in dolgih stopnic, ki bodo arhitektonsko velik okras celotne naprave. Prve stopnice so sedaj začeli polagati na zgornjem koncu. Prav take bodo spodaj ob cesti in pa ob strani proti bivšim prostorom Ateninega teniškega igrišča.. Kdor pa ni prijatelj stopnic, se bo lahko posdužH za dostop tudi zložnih poti. ki jih bo vodilo na igrišče već, pač povsod tam. kjer je naveo zemlje različno visoka. Dela imajo vedno polno opazovalcev, saj so Ljubljančani že nestrpni, m bi nadi že imeli kar napravljeno, kar je fareba zgraditi počasi m dobro. Toda dela napredujejo in so nam porok, da bo naša mladina prej aH kasneje dobila izvrstno pribežališče v korist svojega nujno potrebnega razvedrila m zdravja. Vesoljni potop in gora Ararat Okrog Kavkaza me Je mnogo pravljic Cim manj je znano mogočno KavkašTco pogorje med Crnim in Kavkaskim morjem že od nekdaj prebivalcem zapadne Evrope, tem več se plete okrog njega pravljic in tem bolj ga oklepa zapadnoevropska fantazija v bujno romantiko. Se v našem stoletju je veljalo Kavkaško pogorje zgodovinsko in rasno pozorišče stikov pa tudi bojev mnogih narodov za področje pustolovskih dogodiščin in čudnih razmer. Popotniki in pesniki so pripovedovali, da prebivajo tod najbolj divji in seveda tudi »najplemenitejši« razbojniki in najlepše ženske. Frevligrach je v pestrih barvah opeval čare Cerkesk, ne da bi njegova noga kdaj stopila na čer-kesko zemljo in pisatelji bogate domišljije so pisali o čudnih šegah, običajih in doživetjih v kavkaskih gorah. Ze v starem veku so spletli ljudje okrog Kavkaza mnogo pravljic. K barbarom daljnega Kolhisa. sedanjega Kavkaza, se je napotil junak Jazon z Argonavti na ladj: »Argo«, da bi ugrabil zlato runo ovna, ki sta bila nekoč na njem zbežala Phrixos in Helle. Podobno kakor pozneje Ifigenija naj bi bila ta sestra in brat po naklepu njune mačehe ž rtvovana bogovom. Toda Zeus jima je poslal olimpijskega ovna z zlatim runom, ki ju je odnese! na varno. Dragoceno runo je prišlo v roke kralju Aetesu, vladajočemu v Kol-hisu. Jazon. sin tesalskega kralja Aesona, je sklenil prinesti zlato runo nazaj. Od- peljal « Js j svoflraJ vOjSCalrl na ladji »Argo« ob potoku Lemaos skozi Helespom v Pr opori tis Marmarsko morje) in skozi Bosporus do vhoda v Crno morje, kjer sta dve strmi prepleteni pečina grozili vsaki ladji. Vožnja Argonavtov Je bUa polna pustolovščin. Po prihodu t Kolhia se je Janam s pomočjo čarovnij vešče hčerke kralja Aatesa Medee posrečilo priti do aiaaeaa runa. Tako se zaključuje pravljica e Argona vti h z Medeenim rr^tosom. Iz Jazono-ve pravljice sprevidirno, kako bogata domišljija se je pletla v starem veku o daljnem Kavkaškem pogorju tam nekje na kraju zemlje. Pozneje so spravljali Kavkađko pogorje v zvezo s pravljico o vesoljnem potopu, razširjeno po vsem svetu. Na to pravljico naletimo v najrazličnejših oblikah v deželah ob Sredozemskem morju, kakor tudi med praprebivalci Amerike ali Azije. Armenci pripovedujejo o velikem potopu legendo, v kateri gre za najstarejši narod na svetu. Po armenski pravljici naj bi molela po vesoljnem potopu iz vode samo še gora Ararat Zato so ae rešili na to goro zadnji ljudje, ki so preživel! strašno katastrofo in Kavkaz je postal v armenski pravljici druga zibelka človeštva. Tam je bilo ustanovljeno po vesoljnem potopu prvo mesto. Pravljica imenuje kraj v kavkaskih gorah, ki pomeni njeno ime prvo bivališče. Tu naj bi bili po vesoljnem potopu v naselbini skupaj živeli ljudje, kar se jih je bilo rešilo. Bolgarska uvozna centrala Na pobudo trgovinskega mini>tra je dobila Bolgarija predlanskim nakupovalno centralo. Njena naloga je bila organiz!-rati in centralizirati uvoz blaga. Delniška glavnica je do 70° o v rokah Zveze bolgarskih trgovcev. Ostalih 30° o je razdeljenih na tri velike bolgarske zadruge: »Napredc, »Splošno zvezo bolgarskih zadrug« in »Zadrugo«. Preko te cetrale gre zdaj uvoz sladkorja, soli, železa, popra, usnja, aluminija, mineralnih olj. parafira, cimeta, avtomobilskih pnevmatik, naftalina, kondenziranoga mleka itd. Do konca lanskega leta je imela uvozna centrala za 4 milijone levov premeta. Lani ob koncu leta je šlo preko nje že 20° o vsega uvoza. Da bi imeli bolgarski trgove* čim cenejši uvoz. ne sme presegati čisti dobiček uvozne centrale 6° o lastnega kapitala. Delniška glavnica je namenoma zelo nizka, ker znaša ?amo 1.060.000 levov. Centrala ima pa za poslovanje na razpolago velike kredite, za katere jamči država potom bolgarske kreditne banke. Doslej je uvozila cetrala nad 40.000 ton sladkorja, nad 67.000_ton soli, 11.000 ton betonskega železa, 652.000 ton mazalnega olja, 610.000 vreč ter manjše količine popra, črne pločevine, pocinkane pločevine, parafina, aluminija itd. Uvozna centrala je dobila neposredno od države večja naročia za uvoz blaga. Večina tega blaga je dobila Bolgarija po Donavi. Da bi bilo mogoče blago ob dunavskih pristaniščih Lom in Somovlt vskladiščiti. je zgradila centrala tu lastna skladišča. S tem se je njen delokrog še razširil in ministrski svet je centrali naročil, naj začne zbirati in predelovati tudi kovine, pridelane v priključenih pokrajinah. Skupaj z zadružno centralo »Na-pred« bo uvozna centrala organizirala tudi pridobivanje soli iz Egejskoga morja. Vedno več solnčnic Na KaVkaz prodirajoče nemške čete so prišle tudi v kraje, kjer raste mnogo sončnic. V Rusiji so sončnice sploh priljubljene, ker njihovih zrn ne uporabljajo samo za izdelovanje olja, temveč jih ljudje zelo radi jedo. Tujec, ki pride prvič v Rusijo, začudeno gleda, kako staro in mlado grize tako zvane ^semičke«. Splošno priljubljeno in tudi zelo redilno seme sončnic prodajajo po vseh kolodvorih, prodajalci jih nosijo po cele košare ok-*og in ponujajo ljudem. Pa tudi v drugih državah igra sončnica važno vlogo. Madžarska vlada je letos odredila, da morajo biti zasejana s sončnicami obširna polja. Srbsko kmetijsko ministrstvo je sklicalo oni dbn konferenco o nakupu in predelavi semen letošnjih sončnic. Z večjim pridelkom sončničnih semen je dobila Srbija tudi več stiskalnic olja. Prej jih je imela 9, zdaj jih ima pa. 15. Sončnično seme. ki ga pridelujejo kmetje, dobe zanj določeno količino olja In tropin, Vodne sile na Hrvatskem Naravni pogoji za širokopotezno izko-r*ščanje vodnih sij so na Hrvatskem razmeroma ugodni, ker je Hrvatska gorata in :ma na razpolago dovolj rek in potokov. Hrvatska pa nima samo dovolj vode, temveč tudi jepo število vodopadov, s katerimi je znatno olajšano izkoriščanje vodnih si!. Strokovnjak; cenijo vedn? sile Hrvatske približno na 1.400.000 HP ob normalnem vodostaju. Preračunano na glavo prebivalstva znese to 27 100 Hp na vsakega prebivalca. To razmerje je P^C ugodno. Doslej pa izkorišča Hrvatska samo 80.000 IIP, torej komaj eno dvajsetino. Ze pred prvo svetovno vojno W0 v Dinarskih Alpah strokovnjaki tečno proučili kapaciteto vodnih sil. Rezultati njihovega dela so bili ugodni. Strokovnjaki so zlasti ugotovili, da so dan-; vsi naravni DOfOJi Za zgraditev elektrarn, ki bi nekatero med njim: dajale letno 120.000 H P. Toda ti načrti niso bili uresničeni. Sele zdaj so stopili zopet v ospredje. Najprej nameravajo zgraditi elektrarno v bližini Crikvenica. Tti se bodo izkoriščalo vodne silo Gortk ga Kotora in elektrarna bo dajala 70.000 HP letno. Dobra letina paprike na Madžarskem Madžarska računa letos i izredno dobra letino paprike tako po količini kakor tudi po kakovosti. Povpraševanje inozemstva po madžarski papriki je zelo veliko in tn-ko letošnjega bogatega pridelka ne bo trt-ko spraviti v denar. Za sušenje paprike so zgradili dve novi veliki sušilnici, T U izvoz zelene paprike iz Madžarske je letos zelo velik. Pleme velikanov Na bregovih jezera Vi k t ori a V vzhodni Afriki živi zamorsko pleme Vahuma, ki bi ga lahko po pravici imenovali pleme velikanov. Skoraj vsi člani tega plemena so vitke izredno visoke postavo. Mnogi mod njimi merijo dva metra ali pa še več. Moški, ki meri 1.80 m. je pri tem plemenu srednje ali celo nizke postava. Najboljša krava mlekarica Če govore kje v Nemčiji o živinoreji m o posebno dobrih kravah mlekaricah, nanese pogovor vedno na spodnje fri/.iško živinorejce. Pa tudi inozemstvo pozna debele krave s sočnih pašnikov tega dela Nemčije. Deset različnih spodnjefriziških krav daje letno povprečno po 9135 kg mleka. Se več mleka pa daje krava »Jera«. V 365 dneh je dala ta krava 13.819 kg mleka, iz katerega so dobili 613 kg maščobe, torej 44°. o. S tem je bil dosežen sve* tovni rekord. TI NE, A JAZ« Ves dan se trudim in kuham zate, a, kaj imam od tega? Ti nič, za^odrnja mož, a jaz — želodčne Krca, . Formazioni corazzate itallane in movimento sol fronte ejrlziano — Italijanske oklopne edlnlce v gibanju na egiptski fronti D. Do Maorieri Prva 82 Roman V spalnici sem našla Klariso, ki me je že čakala; njeno okroglo ličece, vse žareče od razburjenosti, je nalikovalo rdečemu jabolku. Smejali sva se kakor šolarki. Velela sem ji, naj zaklene vrata; takoj zatem je nastalo silno šumenje svilenega papirja, Govorili sva tiho kakor dve zarotnici; in to cepetanje golih nog po preprogi, ti vzbuhi pritajenega smeha, ti na pol zadušeni vzkliki so me spominjali božičnih večerov v mojih otroških le-ith, kadar sem se plazila, da obesim nogavico nad kamin. Maksi m je bil ta čas v svoji oblačilnici, in vmesna vrata so bila skrbno zaklenjena. Klarisa je bila moja edina zaveznica in zvesta tovarišica. Obleka se mi je krasno prilegala. Stala sem pred zrcalom in s težavo brzdala svojo nestrpnost, ko noi je Klarisa z negotovimi prsti zapenjala ži-votec. »Kako lepa je, gospa.« je ponavljala in se spet in spet odmikala ter me občudovala. »Človek bi mislil, da je namenjena za kraljico.« »Pazi. na levi rami... Ali se naramnica vidi?« »Ne, gospa, ničesar ni videti.«« »Kako se mi podaja? Kakšna sem??« Ne na da bi počakala odgovora, sem se obračala, mrščila obrvi in se smehljala svoji sliki v zrcalu. 2e zdaj «e čutila izpremenjeno; nadležna zavest manj- vrednosti me je polagoma minevala. Pa ne, da bi se mi bilo vendar že posrečilo zadušiti svojo brezbarvno osebnost? »Zdaj pa lasuljo,« sem vznemirjejno dejala. »Počasi, ne zmečkaj mi kodrcev; ostati morajo mehki in ne smejo mi siliti v obraz.« Za hrbtom sem videla v zrcalu Klarisino okroglo ličece- njene svetle oči in njena polodprta usta. Z drhtečimi rokami sem se polastila svilenih kodrov z zlatimi odsevi. »Oh, Klarisa!« sem vzkliknila,, tiho se smeje. »Le kaj bo rekel gospod de Winter?« Zatajujoč svoj zmagoslavni nasmeh, sem si pokrila blede lase s kodrasto lasuljo. Tisti mah je nekdo krepko potrkal na vrata. »Kdo je?« sem zaklicala v brezumnem preplahu. »Nihče ne sme noter!« »Jaz sem, draga, nič se ne boj,« je odgovoril Be-atrikin glas. »Boš kmalu napravljen? Rada bi te videla.« »Ne, ne! Ne moreš noter, nisem ie oblečena.« Klarisa, ki je imela usta polna lasnic, mi je vsa zbegana podajala drugo za drugo ter mi pomagala popravljati kodre, ki so se bili v škatli nekoliko zmešali. »Pridem, kakor hitro bom nared,« sem zaklicala. »Kar dol pojdite, vsi. Ne čakajte me. In Maksimu povej, da ne sme noter.« »Maksim je že spodaj,« je rekla Beatrice. »Prišel je k nama in povedal, da je razbijal po vratih kopalnice, a da ae nisi oglasila. Ne daj nam predolgo čakati, vsi smo radovedni, da nikoli tega. Ali res ne potrebuješ pomoči?« »Ne!« sem živčno zaklicala, čuteč, da me mineva potrpljenje. »Idi, pravim, dol pojdi!« Kaj ji je bilo, da me je morala prav ta mah" nadlegovati? Zmešala me je bila tako, da nisem vedela, kaj delam. Ena izmed lasnic se mi je zataknila v koder. Beatrikinega glasu nisem več slišala; najbrže je bila odšla po hodniku. Za trenutek sem se vprašala, ali se dobro počuti v svojih odaliski-nih koprenah in ali si je Giles z uspehom pobarval obraz. A kako nesmiselno je vse to razburjenje, sem pomislila. Zakaj delamo te reči, kakor da bi bili še otroci? Obraz, ki mi ga je kazalo zrcalo, je bil tako iz-premenjen, da ga skoraj nisem poznala. Oči so bile večje. Usta so bila mehkejša, polt bolj bela in svetla. Kodre so mi obdajali glavo kakor zlata glorija. Gledala sem to bitje, ki je bilo tolikanj različno od mene, in se mu smehljala. Še ta smehljaj je bil nekam nov, nekam umeten.., »Oh, Klarisa« sem vzkliknila. »Klarisa!« S konci prstov sem privzdignila krilo ter se ji priklonila, da so nabirki oplazili po tleh. Klarisa se je smejala, nekoliko zmedena in v zadregi, toda očitno zelo zadovoljna. Se nekajkrat sem se prestopila pred zrcalom, opazujoč svojo podobo. »Odpri vrata,« sem rekla nato. »Zdaj poj dem dol. Skoči naprej, da vidiš, ali so drugi že spodaj!« Klarisa je znova prhnila v smeh in ubogala, jaz pa sem krenila za njo po hodniku, oberoč dvigaj e krilo, da ni pometalo tal. Ozrla se je in mi pomignila. »Odšli so dol,« je zašepetala. »Gospod de Winter, major Lacv in njegova gospa. Gospod Crawley je ta mah prišeL Vsi so v veži.« Skozi stebrenik sem pogledala proti vrhu velikih stopnic in odtod po veži. Da, bili so spodaj: Giles v svojem belem arabskem burnusu se je smejal in kazal bodalo, ki mu je tičalo za pasom; Beatrice je bila zahomotana v široka zc-lenomodra oblačila in vsa povita z ogrlicami, ki so ji segale od vrata do pasu; ubogi Frank je bil v svojem progastem životcu in visokih mornarskih skornjih neroden, kar malce bedast na pogled, Maksim v svoji večerni obleki pa iz vse družbice edini podoben samemu sebi. »Res ne vem. kaj dela,« je pravkar govoril. »Uro bo že, kar je zaklenjena v spalnici. Koliko je ura. Frank? Gostje, ki so opvabljeni na večerjo, morajo biti vsak trenutek tu.« Godbeniki so že v slavnostni obleki stali na galeriji. Eden je uglaševal svoje gosli. Zaigral je lestvico, nato je pobrenkal na struno. Svetloba eno izmed luči je padala naravnost na sliko Karoline de Winter. Da, obleka je bila do najmanjše malenkosti posneta po načrtu, ki sem ga bila poslala. Napihnjeni rokavi, pas s petljo, široki klobuk z valujočimi okrajki, ki sem ga držala v roki. Moji kodri so bili takšni kakor njeni; kakor na sliki, so tudi meni tvorili glorijo okrog lica. Nikoli v svojem življenju še nisem bila čutila te prevzetnosti, te pijanosti ponosa in sreče. Mignila sem goslaču in si pritisnila prst na usta, češ, naj molči. Nasmehnil se mi je, se priklonil in stopil k meni. Orejtrjt Josip 2op*»Oč — trn, Narodno ho tarna — Za mseratnl del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani