v
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4‘-poluletna . .	„ 2‘—
četrtletna , . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
J
St. 43.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1912.
Leto VII.
Volilci za dopolnilno deželnozbor-sko volitev v Ljubljani!
Volilna dolžnost in ljubezen do našega mesta Vas v torek, dne 24. septembra zopet kliče na volišče. Apeliramo na razsodnost volilcev, ki naj nas mirno, a zavestno združi pri volitvi v prepričanju, da je Ljubljana in ž njo vse njeno prebivalstvo od dosedanje svoje politike imela že dovolj škode. Volimo kandidata Slovenske Ljudske Stranke, stranke pozitivnega dela, ki sta
IVAN KREGAR, pasar in hišni posestnik v Ljubljani in
DR. LOVRO POGAČNIK, deželni komisar v Ljubljani.
Komur je resno za koristi in za resničen napredek Ljubljane, bo volil kandidata Slovenske Ljudske Stranke!
Za ljubljansko vodstvo Slovenske Ljudske Stranke
DR. VINKO GREGORIČ.
Kako je v Ameriki?
Od Amerike, v katero roma toliko tisoč naših delavcev vsako leto, se veliko govori, pa tudi veliko pretirava na dobro in na slabo stran. Zaenkrat si bomo ogledali slabo stran, ki nam kaže, da tudi tam ni vse zlato, kar se sveti. Amerikanske Zedinjene države bolehajo na velikih boleznih, ki jih sicer vsi obsojajo, ali zdravil dosedaj še ni, ki bi jih ozdravile.
V	Ameriki vlada prvič velikanska podkupljivost. Denarni mogotci imajo silno velik vpliv na državo, na postavodajo in državno upravo. Državo derejo tako, da se Bogu smili. V Ameriki je javno znano, da policija po velikih mestih ne samo molči k velikim zločinom in hu-dodeljstvom, če se jo podkupi, ampak da policijski uradniki sami organizirajo tatinske bande in jim na strani stojijo, da so v zvezi s sleparskimi igralnimi brgogi, z javnimi hišami in da nedolžne nadlegujejo, krivce pa pardonirajo.
Javna poštenost je v Ameriki tako daleč padla, da se Amerikanec niti ne jezi več črez take škandale, ampak se jim smeje in zbija svoje šale, posebno če so zelo zvito in pretkano uprizorjeni. Koliko je bogatašev v Ameriki, ki so na tak nedopusten in krut način prišli do naj večjega premoženja ali vsled tega niso na svojem imenu v očeh Amerikancev ničesar izgubili in veljajo v javnosti za velike kavalirje.
Celo najbolj ugledni politiki in držav, možje računajo s tem zlom in so prizanesljivi do teh grešnikov, ker mislijo, da se na pošten način ne more spraviti toliko denarja skupaj, kolikor ga potrebujejo amerikanske politične stranke, da svojo moč in Veljavo ohranijo. V Ameriki se vse uradniške službe oddajajo samo za štiri leta; plača je nizka, majhna, in uradnik, ki hoče biti izvoljen, se mora povrh tega že naprej obvezati, da bo v strankarsko blagajno plačal toliko in toliko denarja. Če tega ne stori, propade čisto sigurno. Čez štiri leta se zopet komedija ponovi. Zato mu pa volilci na tihem dovolijo, da se sme v svoji službi dati podkupovati in tako zopet dobiti denar, ki ga je za svojo volitev izdal. Odtod toliko nepoštenosti in umazanosti!
Proti takemu gospodarstvu se sicer slišijo tu pa tam pritožbe ali kaj, ko si ne upa nihč'e na korenino tega zla sekire nastaviti!
To oddajanje službe na gotove obroke bi se moralo na vsak način zatreti. Ali kaj, ko misli amerilcansko ljudstvo, da je to menjavanje uradnikov porok za amerikansko svobodo. Da, bivši predsednik Zedinjenih držav Roosevelt pravi, da bo treba tudi sodnike, ki so dozdaj povečini dežel za celo življenje nastavljeni, odstavljati, in sicer po glasovanju ljudstva. Roosevelt trdi namreč, da se dado tudi sodniki podkupovati. Če se to z;godi, potem bo seveda v Ameriki še slabše. Sodniki bodo prišli popolnoma v odvisnost kričačev, demagogov in časopisov in s tern je neodvisnost sodnijskih razsodb za vselej pokopana.
Največja za amerikansko državo so pa tru-sti, karteli, denarni mogotci in njihove zveze, ki imajo tisoče milijonov na razpolago. Ti podpirajo pri volitvah samo take uradnike in kandidate, ki so z njimi v zvezi ali pa vedo, da so
podkupljivi in da bodo njihove koristi pospeševali. V Ameriki je vse polno takih županov, upravnih uradnikov in mož, ki postave delajo. Na tak umazana način se ti mogotci že naprej zasigurajo, da jih ne zadene roka pravice in da smejo delati, kakor se jim poljubi. Da, stranke same se jim ponujajo ob volitvah in zahtevajo od njih velike vsote v ta ali oni namen, včasih celo milijone! Mogotci so seveda zelo radodarni, ker dobro vedo, da se jim bo to stotero poplačalo v tej ali oni obliki.
V	Ameriki se to godi v naj višjih krogih in že marsikateremu predsedniku v Zedinjenih državah se je dokazalo, da je bil izvoljen samo s pomočjo denarja kartela in marsikateremu se je že javno očitalo, da je na predsedniškem stolu obogatel. Še večji grešniki so pa senatorji, razni zastopniki vlade, predsedniki in uradniki strank. Ravno sedaj, ko se bližajo v Ameriki volitve za novega predsednika, si razni državni možje najumazanejše reči očitajo. Vplivni možje grmijo pred volitvami proti trustom in obetajo, da bodo sklenili take postave, ki bodo truste uničile, na tihem pa jemljejo denarje od njih in se vežejo, da ne bodo proti trustom ničesar storili.
Take reči se gode v amerikanski republiki, v državi svobode in velike prostosti. Zato se pa za delavstvo ničesar ne stori. Nobena država nima tako malo postav za delavsko varstvo, kakor ravno Amerika, nikjer ne zahteva delo toliko delavskih življenj kakor Amerika in nikjer ne gospodari kapital tako objestno kakor ravno tu. In Zedinjene države so republika, upeljana. je splošna volilna pravica! Socialni demokratje pravijo, da je z republiko vse rešeno! Amerika dokazuje, da so v zmoti. Kaj pomaga republika in volilna pravica, če ni srca, smisla in duha za delavca. Tega pa da samo krščanska kultura in krščansko srce!
Zelo važne zadeve.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je sklenilo, da se naša najmlajša, najvažnejša strokovna organizacija tudi notranje izpopolni. Zato se je odredilo, da bo po svojih zaupnikih izvedlo pregled po vseh svojih skupinah
Izgubljeua sablja.
Po priprosti večerji so odšli gostje v majorjevo sobo, da kade. Zasedli so stole okolu okrogle mize in se živahno razgovarjali.
»Gospod major,« pravi stotnik Jedrnati in pokaže s prstom na steno, kjer visi bajonet med drugim vojaškim orožjem, »ta je bil pač vaše prvo orožje, ko ste bili še kadet?«
»Ne, ljubi moj Jedrnati! Ta bajonet ima svojo povest, ki mi je bila svoj čas jako neprijetna.«
»Kaj poveste, povejte nam no povest o bajonetu!«
»Minulo je že kakih dvanajst let. Kot stotnik sem služil takrat morebiti dve leti. Oženjen sem bil šele poldrugo leto. Gospodinjska dela sta delala moj vojaški sluga Pipec in še mlada Marija, ki je bila obenem kuharica in dekla, katero je priporočila moja zelo praktična svakinja.
Začetkoma sem se ji upiral, češ, Marija je mlada in v gospodinjstvu še neizkušena. Bal sem se pa tudi, česar pa svakinji nisem hotel povedati, da ne nastane kako razmerje med mojim slugom in zelo lepo, čedno Marijo. A moja svakinja je kratko izjavila: »Ljubi moj sin! Če izprevidim, da je deklica sposobna, je tudi sposobna, lahko se zaneseš na me. Prosim, da o tem več ne govoriva «
Svakinja je Marijo res dobro poznala, ker se je vzorno obnašala. Po sobah se je vse bles-ketalo, da je moralo človeka veseliti. Če sem moral tudi že ob četrti uri zjutraj v službo, vedno je bila kava že pripravljena in pozimi že tudi soba toplo zakurjena.
»Ni potrebno, da skrbim za kuhinjo,« reče nekega dne moja žena neki gospej, »ker svoje kuharice ne morem prehvaliti.«
Moral sem ji le pritrditi. Takih dobrih stva-rij sploh do takrat še jedel nisem, tako je znala Marija kuhati, peči in izdelovati močnate jedi, ki sem jih takrat ob tistih časih Marijinega ku-kinjskega gospodarstva jedel. Dobrih jedil sem zalo zelo pogrešal, ko sem moral razvajenec septembra na velike vojaške vaje, kjer so bila slaba stanovanja in še slabše jedi.
A moja žena na me ni pozabila. Nekega dne, ko se vrnem truden in prašen od daljšega marša v stanovanje, mi prinese sluga Pipec, smehljaje se, zaboj na mizo: »Milostna gospa so to posiali. Gotovo je kaj jedil notri.«
Odprem ga, deset lepo pripravljenih šnefov leži pred menoj.
To je bilo dobro kosilo! Pisal sem ženi zahvalno pismo, v katerem sem seveda tudi Marijo pohvalil.
Na svetu vse mine. Čez tri tedne so minule tudi te vojaško vaje s slabimi stanovanji.
✓
Veliko je bilo veselje, ko sem se vrnil z vaj. Večerjo so mi doma izborno pripravili.
Ko pridem drugo jutro v vojašnico, da odpustim rezerviste domov in stopim v okrožje svoje stotnije, takoj zapazim, da temni oblaki pokrivajo čelo mojega notranjega ministra, narednika Pintarja. Ni mi smehljaje kakor navadno odzdravil na moje: Dobro jutro, Pintar z »Dobro jutro, gospod stotnik, nič novega pri stotniji,« marveč le kratko: »Dobro jutro, gospod stotnik,« je odgovoril.
To nekaj pomeni. Svojo debelo listnico je trdno stiskal pod svojo levo roko in srpo gledal v kot hodnika, kjer se je veselo zvijala pajčo-vina.
»Zanikrnost, nered, gospod stotnik,« mi je hitela pripovedovati mati stotnije, (tako vojaki šaljivo nazivajo narednike), »vesel bom, ko zapodim in se iznebim te sodrge rezervistov —«
»A narednik,« ga prekinem, »radi pajčevin ne kaže se razburjati. Pomislite! Sinoči smo se šele vrnili. Fantje pač niso imeli dovolj časa, kdaj naj li vse osnažijo! Ne! Ne! Rezervisti so se ob vajah izvrstno držali. Brez kazni so celo stari, zagrizeni grešniki. Ne jezite se na fante!«
»Da, gospod stotnik. Vse prav, če bi stvari le ne morali naprej javiti.«
»Naprej javiti,« vprašam, »kaj pa mislite, Pintar?«
in plačilnicah, to se pravi, da se uvedejo revizije.
Ne ustrašite se te besede. Ni nič kaj novega in nič posebnega, kar se uvaja. Saj po naših zadrugah »Zadružna Zveza« že dolgo vrsto let izvaja revizije, zadružna organizacija zato tudi napreduje in lepo procvita.
Strokovna organizacija prospeva le, če se notranje gospodarstvo vzorno vodi. Odbornik in zaupnik strokovne organizacije in njen član morajo vsak trenutek stopiti na plan, se ponosno potrkati na prsa in zaklicati klevetnikom naše organizacije: Poglejte, vse se pri nas v najlepšem redu vodi.
Učen ni nihče padel z nebes. Vsak se mora j učiti in zelo veliko in vedno se morajo učiti tu-* d:i tisti, ki se posvete najtežavnejšemu, a naj-hvaležnejšemu delu združevati strokovno naše delavstvo. Ni tako lahko, kakor si kdo predstavlja na primer voditi redno knjigovodstvo in spise, ki jih mora vsak odbor vsake skupine in zaupnik vsake plačilnice Jugoslovanske Strokovne Zveze voditi. Vsak mesec se morajo osrednje mu odboru Jugoslovanske Strokovne Zveze polagati računi, ki se morajo na vinar vjemati To tudi, čast jim, organizacije Jugoslovanske Strokovne Zveze delajo. Ne zadošča pa samo pismeno občevanje posameznih skupin z osrednjim vodstvom, potreben je še ožji stik. Odbori naših skupin morajo biti v naj ožjem ne samo pismenem marveč tudi osebnem stiku s centralo. Nasprotno pa mora tudi odbor Jugoslov. ■Strokovne Zveze sani natančno poznati vse razmere po posameznih skupinah. Velika delavska rodbina, ki je že zbrana v četi Jugoslovanske Strokovne Zveze, mora tvoriti vzorno rodbino. Slab gospodar tej rodbini bi bil tisti, ki bi se ne Zanimal tudi za gospodarstvo svojih otrok, skupin in plačilnic Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Revizor Jugoslovanske Strokovne Zveze mora pregledati ob reviziji vse spise in knjige, ki jih vodi skupina. Če vidi, da kaj ni prav, mora na to seveda opozoriti odbor in nadzorstvo, ki naj bosta ob revizijah v kolikor mogoče velikem številu navzoča. Ob revizijajh bi bilo najboljše, da bi bil prav vsi odborniki in nadzorniki navzoči. Mi nimamo ničesar skrivati, vsak odbornik mora znati, kaj da odbor dela. Napačno je, to zopet in zopet naglašamo, če se kjerkoli naloži vse delo posamezniku. Trpi stvar, zdravo ni in nasprotuje demokratičnim načelom naše delavske bele zastave, tistega prapor-ja, ki mora ostati čist in neomadeževan v vsakem oziru, če se tudi zaganja vanj kak po poljski žlahti izprijeni makari dvajsetkratni kum-ljanski doktor, kakor je drznilo neko človeče otročje se v nekem štajerskem listu norčevati iz naše Jugoslovanske Strokovne Zveze in iz njenega načelnika. Preko kumljanskega otročeta koraka Jugoslovanska Strokovna Zveza mirno naprej svoja pota, obžaluje le mariborsko S>Stražo«, ki se izpostavlja, da pere krakovsko politično in strokovno otroče svoje plenice v sicer čednem, z velikimi žrtvami štajerskih naših mož ustanovljenem in vzdrževanem listu naše gore.
A pišemo o revizijah. Pri revizijah mora revizor natančno pregledati delovanje skupine. Revizija ni nikaka huda reč, marveč šola, v kateri so izobražujejo odborniki naših skupin
pravilno voditi spise in knjige. Zato naj tudi nobena skupina ne misli, da je kaj hudega, če se skupina revidira. Nasprotno, ravno ob revizijah je prilika, da se veliko naučite in da vprašate revizorja za stvari, o katerih si niste na jasnem. Mi se le nekaj bojimo, da bodo odbori naših skupin prevečkrat zahtevali revizijo svojega poslovanja v zavesti: čim javnejše delujemo, tim bolj se bo naše Jugoslovanske Strokovne Zveze delavstvo oklepalo.
* ★ *
Po nekaterih tvornicah ni mogoče, da bi zaupniki naše organizacije mogli izvajati svoje strokovne agitacijske dolžnosti. Ni več, hvala Bogu, tudi na Slovenskem veliko takih mučilnic. Nekaj jih je pa le še. A tudi delavstvo po tistih tvornicah in delavnicah, kjer se na primer ne dovoli nabiranje članarine, razdelitev >:Naše Moči« in vabil na shode, mora biti najtesneje strokovno organizirano in to, rekli bi, skoraj bolj kakor pa po drugih tvornicah in delavnicah, kjer se ne brani podobno organizacijsko strokovno delo.
V	takih delovršbah mora biti strokovna organizacija še ostrejše izvedena v podrobnosti, kakor se izvede navadno zaupništvo po odelkih, ki v rednih razmerah zadošča. Poleg zaupni-štva, razdeljenega po posameznih oddelkih, se mora izvesti, ker to zahteva stvar, takozvano delavsko strokovno pohišno zaupništvo.
Nekatera vodstva strokovnih organizacij si v takih krajih pomagajo s tem, da določijo uradne ure, ob katerih sprejema blagajnik članarino. To je sicer nekaj, a dobro in popolno ni. Najboljši in najzavednejši delavec lahko ne dobi prilike, da gre plačat članarino, pa z njo zaostane enkrat, dvakrat ali pa še večkrat. Število članov strokovne organizacije pade. Vodstva strokovnih organizacij so naravnost dolžna, da gredo svojim članom tudi pri plačevanju članarine na roko. Kjer se članarina ne more pobirati po delavskih oddelkih, naj se uredi zaupništvo tako, da se bo lahko pobirala na članovem stanovanju. Navidezno je to sicer težavno, a izkušnja uči, da je popolnoma izpeljivo, ker se je že po več krajih izpeljalo. Mesto blagajničarjev po oddelkih se določijo podblagajniki, ki so voljni, da pri svojih sočlanih zberejo članarino. Preveč se posameznemu blagajničarju ne nalaga, marveč naj se mu nakažejo tisti člani in članice, s katerim pride gotovo skupaj na cesti in do katerih na njih stanovanje nima daleč. Obenem se tako tudi uredi agitacija za društvene sestanke in shode. Kjer to kaže, naj se izvede!
Tobačno delavstvo.
Evharistično slavlje ljubljanskega krščansko socialnega delavstva minulo soboto v cerkvi nemškega viteškega reda je bilo zelo ganljivo in vzpodbudno. Krasni propovedi o sv. Rešujem Telesu je sledilo skupno sveto obhajilo in sveta maša, ob kateri je krasno prepeval slav-noznani pevski zbor Katoliškega društva za delavke pod izbornim vodstvom svojega pevovodja č. g. Ferjančiča. Evharistično slavlje ostane vsem v naj lepšem spominu.
Zahvala. Povodom evharistične slavnosti ljubljanskega krščansko socialnega tobačnega delavstva gre zasluga, da se je tako lepo in
»En bajonet se je izgubil, gospod stotnik,« poroča z žalostnim glasom narednik.
»Bajonet? To ni mogoče! Saj so imeli zvečer, ko smo se vrnili z vaj, ljudje v redu vse svoje stvari!«
»Da, gospod stotnik. Danes zjutraj mi pa poroča podčastnik Prešeren, da je vojak Dam-ke izgubil svoj bajonet, sam ne ve kje. Rad ga plača. To že gre, a javiti se le mora zadeva bataljonskemu poveljstvu, ker moramo vse bajonete oddati puškarju, da jih pregleda in preišče.«
»To je slabo, narednik. Damice je dober vojak, ki še ni bil kaznovan. Neumevno, da more izgubiti bajonet. Če ga plača, ga ne kaznujem in ga odpustim na dopust. Prej se pa mora še vse natančno preiskad. Kakšno številko pa ima bajonet?«
»Številko 64, gospod stotnik!«
»Ukažite takoj vse preiskati!«
»Da, gospod stotnik!«
Pričelo se je iskati.
Po sobah se odmikajo postelje, podčastniki preiskujejo kovčke, slama po posteljah se skrbno preiskuje, da, celo v peč ss je gledalo, tudi v skladišču je podčastnik že desetkrat najnatančneje preiskal bajonete.
Sam zaslišim nesrečneža.
»Kdaj ste prišli zvečer domov?«
»Ob devetih, gospod stotnik!«
»Ste imeli prepasan bajonet?«
»Da, gospod stotnik. Obesil sem ga nad po-
steljo, kakor je to predpisano. Več tovarišev je to videlo. Danes zjutraj ga pa ni bilo več.«
»Kdo li ga je vzel?«
»Niti ne slutim, gospod stotnik!«
Damkeju sem moral verovati. Imel je veliko prič, ki so videle, da je prišel Damke z bajonetom domov.
O zadevi sem poročal bataljonskemu po-veljništvu, odpustil rezerviste in počival, kakor počiva vsak stotnik po težavnih naporih celega leta, ki so končajo s končnimi vajami. Vojaki so čistili obleko.
Čez nekaj dni, ko ravno zajtrkujem in kadim smod ko in čitam časopis, vstopi sluga Pi-pec in mi javi:
»Ordonanca (odposlanec) iz polkove pisarne želi z gospodom stotnikom govoriti.«
»Naj vstopi!«
Pete skupaj kakor je predpisano, da sta peti zadoneli, mi izroči ordonanca neki popir. Čitam:
Polkovno povelje.
»Ob pol dvanajsti uri naj pridejo vsi stotniki v polkovno pisarno. Obleka poljubna.«
»Dobro, hvala,« pravim ordonanci.
Moja žena v tem trenutku vstopi.
»Zakaj se tako kislo držiš,« vpraša?
»Znorel bi,« odgovorim in vržem časopis na mizo, niti en trenutek nisi sam svoj gospod, Ta-ko sem se veselil prostega dopoldneva, zdaj se pa polkovnik zmisli in nas ob pol dvanajsti uri vse k sebi vabi.«
vzpodbudno slavilo Naj svetejše čč. gg. nemškega viteškega reda, ki so nam odstopili cerkev in prevzeli cerkveno opravilo, nadalje slavnemu pevskemu zboru Katoliškega društva za delavke in njega pevovodji č. g. Ferjančiču kakor tudi udeleženkam in udeležencem, ki so se udeležili našega evharističnega slavlja. Iskreno se vsi m navedenim in vsim, ki so ob tem slavlju sodelovali, zahvaljujemo
Odbor Podpornega društva delavcev in delavk
v ljubljanski tobačni tvornici,
Ljubljana, 18. septembra 1912.
Med brati in sestrami.
Smrtna kosa Prometne Zveze. Leopold Sclieriibel, umrl dne 8. avgusta 1912, Matzleins-dorf. — Ana Brandl, umrla dne 9. avgusta 1912, Rolirbach. — Ana Loitzenbauer, umrla dne 3. avgusta 1912, Urfala. — Marija Kendler, umrla dne 19. avgusta 1912, Golling. — Josip Roth, umrl dne 16. avgusta 1912, Beljak. — Josip Mar-kun, umrl dne 21. julija 1912, Bischofshofen. — Anton Fohringer, umrl dne 30. avgusta 1912, Dunaj, II. — Elisabeta Hinterberger, umrla dne
9.	avgusta 1912, Dunaj, XXI. — Magdalena Schvvab, umrla dne 25. avgusta 1912, Idlcrsee. — Josip Wagner, umrl dne 26. avgusta 1912, 0. N. VV. B. — Jožefa Kirchler, umrla dne 24. avgusta, Murzzuschlag. — Emilija Zatlonkol, umrla dne 4. septembra 1912, Matzleinsdorf. — Za 13 smrtnih slučajev po 5 vinarjev, skupno 65 vinarjev vplačaj vsak član!
Slovenski delavci v Ljubljani, vpišite svoje sinove in hčere v glasbeno šolo »Ljubljanel
Glasbena šola »Ljubljane« otvori letos pouk za vse inštrumente v orkestru, za klavir, solopetje, deklamacijo, glasbeno zgodovino poleg teorije, harmonije in kontrapunkta. Poučevali bodo go-spica J. L. Gerbič, g. B. Černy, oba absolventa praškega konservatorija, g. J. Zdešar, absolvent dunajskega konservatorija poleg nekaterih drugih učnih moči. Vpisnina 2 K, učnina za predmet 4 K mesečno, teorija brezplačna. — Delavski otroci dobe, ako vlože prošnje, lahko tudi brezplačen poduk v vseh učnih predmetih. Vpisovanje se vrši od 3, do 7. ure popoldne v društvenih prostorih hotela »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstropje. V ljudskošolski zbor se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili deseto leto in so muzikalno nadarjeni. Vpisuje se ob gori navedenih dnevih. Poduk tega zbora bo brezplačen. Vse naše ljudskošolske učenke in učenci, ki imajo posluh, v ljudskošolski zbor »Ljubljane«! Želeti je tudi, da bi se čim več mladeničev javilo
Tudi neverni Tomaž
prepričevalne besede, kakor jih beremo v pismu baronice Geramb v Buzias pri Temešvaru. Glasi se: „Ze zdavna sem hotela pisati, in prosim, da se to objavi v časopisih, kako izvrstno služi Fellerjev fluid. Trpela sem jako različne bolečine, trganje, slabosti, glavobol, bolečine v križu, na očeh; odkar pa uporabljam Fellerjev Elza-fluid, sem popolnoma zdrava." Prepričani smo, da bi bil vsak naših bravcev po kratki poizkušnji zelo hvaležen. Končno je sredstvo tudi jako poceni, saj velja 12 malih, 6 dvojnatih ali 2 specialnih steklenic le 5 K f ra n ko in se dobi pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elzatrg, 264 (TTrvnt-' sko).
»A Evgen to pač ni tako hudo, zakaj se tako vnemaš?«
»Zato, ker zopet izgubim lepo prosto dopoldne. Služba in vedno služba!«
»Saj te polkovnik ne bo dolgo zadržaval, ne godrnaj in se lepo drži, ko se vrneš.«
»Kdo ve, kaj že zopet hoče polkovnik,« si misl m. »Gotovo je zopet srečal fante, ki so napačno pozdravljali.« Ko pridem pred pisarno, vidim, da jo več stotnikov zapusti z zelo kislimi obrazi. Neki moj tovariš mi pa zašepeta:
»Pazi, prijatelj. Polkovnik je danes strašno siten.«
»Naj bo « si mislim, »mi je vseeno, ker imam čisto vest.«
Ko vstopim, mi polkovnik reče kratko: »Dobro jutro,« in mi pomoli pod nos poročilo o iz-gubljenfcm bajonetu.
Priklonim se.
»Nečuveno,« zakliče polkovnik, »da se moro kaj takega pripetiti. Nobenega reda ni v vaši stotniji, nego največji nered, ki ga moram naj-odločnejše pograjati!«
»Ničesar ne recite in so ne izgovarjajte, gospod stotnik,« nadaljuje strogi poveljnik; »za red v svoji stotniji ste Vi odgovorni. Kaznujte krivca, mož seveda sam plača bajonet!«
Zelo žalosten grem domov. »Stotnik ima prav,« si mislim, »načelnik stotnije je seveda za vsako neumnost odgovoren, ki se zgodi v stotniji. Koga naj pa kaznujem? No, ne mislim več na to. Nes smo že dobili«
Vaše zdrauje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobropočutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatsko).
za godbo na pihala, da bi bili sčasoma na razpolago za domač orkester, oziroma godbo. Somišljenike prosimo, da pošljejo svojo deco v glasbeno šolo »Ljubljane«, ki jim nudi temeljito in popolno izobrazbo v glasbi.
Slovenski delavci in delavke — udeležimo se vsi velike loterije »Slovenske Straže«! »Slovenska Straža«, naše vrlo društvo, ki skrbi, da nam tujec ne potujči naših bratov in sester ob slovenskih mejah, je priredila veliko loterijo na korist ubogim slovenskim otrokom ob meji. Koliko je že »Slovenska Straža« storila za otroke slovenskih delavcev ob meji in v nemških industrijskih krajih! Zato pa se vsi in vse od-zovimo njenemu vabilu in po tovarnah med sodelavci in sodelavkami uprizorimo veliko agitacijo za loterijo »Slovenske Straže«. V vsaki tovarni naj se dobi požrtvovalna somišljeni-ca ali požrtvovalen somišljenik, ki zbira naročnike na srečke in denar za srečke pošlje »Slovenski Straži«. — Ena srečka velia samo eno krono, pri tem pa »Slovenska Straža« jamči, da dobimo tisoč pestoštiriinpetdeset krasnih dobitkov v skupni vrednosti dvajsettisoč kron! Prvi dobitek je vreden pettisoč kron in obsega kompletno fino opravo za tri sobe in kuhinjo, obstoječo iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave. Drugi dobitek je vreden 1000 kron, tretji in četrti sta po petsto kron, vsi obsegajo lepe, praktične oprave. Ostali dobitki šo vredni trinajsttisoč kron in sicer deset dobitkov v vrednosti po sto kron, štirideset dobitkov v vrednosti po petdeset kron, stao dobitkov v vrednosti po dvajset kron, dvesto dobitkov v vrednosti po deset kron in tisoč dvesto dobitkov v vrednosti po pet kron. Žrebanje bo začetkom novembra, zato takoj vsi na delo, da se ta velika loterija izvrši v veliko korist tudi slovenskim delavskim otrokom, nam pa v veliko zadovoljnost s krasnimi dobitki. Vsem čitateljem »Naše Moči«: največ-jo srečo pri srečkanju!
Sava. Delavstvo na Savi, ki je plačevalo doneske za bivšo tovarniško godbo, ima še vedno nekaj premoženja v notah in inštrumentih. Kaj se bo s tem zgodilo, ne vemo, le čudno se ram zdi, da se delavstvo pri izplačevanju sumu iči, kot da bi se kdo kaj prilaščeval. čudimo se dotičnemu, da kar mirno prenese tak napad. Da je delavstvo res potrpežljivo, vidi se pri nas pri vsaki priložnosti. Saj se celo pripeti, da je komu premog dvakrat zaračunan, ko ga vendar nikdo ne dobi več ko enkrat na mesec po 300 kg. Prosimo gospode, ki imajo s tem opraviti, naj ne razburjajo po nepotrebnem delavstva, katero pri sedanjih razmerah tako ne more več izhajati z borim zaslužkom ter naj takemu nepotrebnemu šikaniranju store enkrat za vselej konec. Sicer moramo svetovati delavstvu, naj si v vsakem takem slučaju poišče zadoščenja.
Savi. Strokovno društvo priredi veselico, združeno s tombolo in srečolovom na dvorišču Kousumnega društva na Savi v nedeljo dne 29. septembra. Pričetek ob 3. uri popoldne, ob 5. uri
Nesrečen bajonet, ki sc je z drugim nadomestil, je bil kmalu pozabljen. Tudi polkovnik je stvar končno rešil tako, da je rekel: »To je bil poseben slučaj; da se je izgubil bajonet. Stavim, da se še nekega dne najde.« Seveda sem zelo dvomil.
Nekega jutra, štiri tedne potem, pridem
l,l'ej domov, kot navadno. Med potjo sem kupil sardine, ki jih moja žena rada je, jaz pa nič manj. Želo sem se veselil na zajtrk.
»l’akoj dobiš zajtrk,« mi pravi žena,-»preskrbim sama vse, ker sem poslala Pipca in Marijo prati.«
»Dobro! Dobro!«
Podam se v sobo in odpiram sardelni zavoj s svojim nožem. A zaman, končno se zlomi še klina. Nevoljen se podam v kuhinjo, kjer dela moja žena.
»Nimamo li nobenega orodja za odpiranje škatelj ?’«
»Ne, a le daj jo sem. Našla sem orodje, s katerim se bo izvrstno škatlja odprla.«
Moja žena potegne neko svitlo orodje, ki mi je smehljaje pokaže. »Poglej, pravi, ta le velik nož je moral naš prednik tu pozabiti. Našla sem ga med staro šaro, ko sem stikala po kuhinji.«
»Grom in strela«, zakličem, »daj mi bajonet!«
Začudeno mi ga da žena.
»Da, ta je, številka 64,« veselo zakličem!
»Kako li pride bajonet v kuhinjo,« pristavi žena, »nikoli nisem nobenega vojaka v kuhinji zapazila. Vprašati moramo Marijo, ko se vrne domov.«	(Konec	prih.)
tombola. Pri veselici igra slavni godbeni odsek Katoliškega delavskega društva. Ob neugodnem vremenu se vrši vesclica v Delavskem domu. Ker je čisti dobiček namenje Podpornemu skladu, se dobitki in darovi hvaležno sprejemajo. Odbor.
Prometna zveza.
Cenjeni tovariš!
Da se pomenimo o važnih zadevah v prospeh naše organizacije in o postopanju v dosego nujno potrebnih zahtev uslužbencev, priporoča centrala Prometne Z v e -z c konferenco načelnikov vseh slovenskih krajnih skupin in plačilnic. Vabljeni ste torej, da pridete gotovo dne 6. vinotoka popoldan ob 2. uri na konferenco v L j u b 1 j a n o, Rokodelski dom, Komenskega ulica št. 12 in nam naznanite pravočasno svoj prihod. Ako Vam ta dan služba ne bi dopuščala udeležbo, vrši se drug a konferenca dne 20. vinotoka ob 2. uri popoldne istotam. — Odbor krajna skupina Prometne Zveze Ljubljana.
Okno v svet.
Konsumne zadruge krščanskih delavcev. V
Nemčiji obstajati dve veliki zvezi konsumnih društev. Osrednjo zvezo konsumnih društev s sedežem v Hamburgu vodijo socialni demokrati. Zvezi- zahodno nemških konsumnih društev pa pripada veliko konsumnih društev krščanskega delavstva. Zadnja zveza je zborovala dne 18. in 19. avgusta v Esseneu. Število plačljivih zadrug je poskočilo od 78 na 101 društvo, ševilo članov pa od 57.715 na 76.002. Promet se je dvignil od 16 na 27 milijonov mark, prebitek je znašal leta 1910 1,305.241 mark, leta 1911 pa 2,099.104 marke.
Mednarodni socialno politični kongresi. Od
6. do 12. septembra je zborovalo v Curihu več socialnih kongresov in sicer je. zboroval dne 6. in 7. septembra kongres proti brezposelnosti, dne 8. in 9. kongres domačih delavcev, dne 9. in 10. stalen odbor za socialno Zavarovanje, dne
10.	do 12. je pa zboroval kongres za postavno delavsko varstvo.
Katoliška križarska zveza za Avstrijo zboruje od 21. do 24. septembra ob tretjem protialkoholnem kongresu v Solnogradu. V soboto, dne 21. t. m. predava dr. Elpianis z Westfalske-ga o vplivu alkohola na dijaštvo in dr. Ude iz Gradca o vplivu alkohola na starše in otroke.
V	nedeljo, ob 8. uri zvečer je občen zbor, na katerem poroča poslanec dr. Krek o zastrupljenju ljudstva po alkoholu.
Lepe zmage krščanskega delavstva
Med avstrijskimi rudarji in solinskimi delavci zadnje čase v najtežavnejših okoliščinah krščansko socialna delavska organizacija jako lepo napreduje. Stare soc. demokraške utrdbe se rušijo pred smotrenim delom krščanskih ru-
darjev. Koncem avgusta, od 19. do 24., so pri volitvah v rudarske zadruge v Salzkammergutu naravnost nepričakovano sijajno zmagovali krščanski rudarji. Krščanski socialci so pod vodstvom centralnega načelnika tovariša Gasper-schitza v volilnem boju si med 22 mandati osvojili 20 z veliko večino. Zastopstva zadrug, ki so bila dozdaj izključno v soc. demokraških rokah, so prešla v roke krščansko socialnega delavstva. Propadli so soc. demokrati celo po takih krajih, kjer so bili prej soglasno izvoljeni. Nič ni pomagalo, da so goljufali, ko se je volilo, kar so le mogli in preiskavah žepe svojih sodelavcev, da zamenjajo krščanske s soc. demokra-škimi glasovnicami. Nič ni pomagalo, da so proti krščanskim delavcem nastopali s takozvani-mi »nestrankarskimi« kandidati. Rdeči voditelji sami so dobili manj glasov, kolikor so jih dobili drugi soc. demokraški kandidati. Krščanski rudarji so ob volitvah zadnje mesece priborili 29 mandatov, a zadnja zmaga je prekosila vse prejšnje uspehe. — Kakor kaže to poročilo, se dani med nemškimi rudarji. Kaj pa pri nas? Če bi krajni faktorji povsod v polni meri svojo dolžnost izpolnjevali, smo prepričani, da morajo pasti i pri nas takozvane rdeče nepremagljive rudarske trdnjavice. S samim jamranjem se seveda tudi en rudar ne pridobi Jugoslovanski Strokovni Zvezi, s smotrenim in vztrajnim delom pa gotovo velika večina, ne sicer , takoj, a v doglednem času.
Pazite na svoje zdravje! Bodite previdni in ne prenapenjajte svojih živcev. Ako pa čutite, da vam telesna in duševna moč pada, potrudite se, da jo z uporabo primernih hranilnih sredstev zopet povzdignete. ' V to svrho izvrstno služi svetovnoznano redilno sredstvo „Nutrigen“, ki združuje v sebi najboljše redilne snovi in krvotvorne soli. To redilno sredstvo in navodila obsegajočo knjigo dobi lahko vsak za poskušnjo zastonj, če piše dopisnico s svojim natančnim naslovom na podjetje Nutrigena, Budimpešta, VI-, Hajos-utca 3., odd. 188.
t
•
9
9
9
9
Splošna priljubljenost
preizkušenega : Francko-vega: kavinega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
k	*	s	kavinim	mlinčkom	#
v§
Z1VC1
ravnotako žele redilne soli, kakor prazen šelodec hrane. Ako preiščemo živčni sestav bolnega človeka, vidimo, da mu manjka lecithina, medtem, ko ima zdrav človek samo zadostnemu obsegu lecithina zahvaliti za svojo telesno in duševno svežost.
Dajte bolnim živcem lecithina, dajte jim Nutrigena, ker -ta vsebuje med vsemi redilnimi sredstvi največ in naj čistejšega lecithina.
Zadoni pošljemo nutrigena in zdrauniški popis
vsakemu, da se brez vsake obveznosti lahko prepriča o velikanski koristi Nutrigena.
Zahtevajte takoj po dopisnici pošiljko za poizkušnjo!
Podjetje Nutrigena, Budimpešta, VI.,
HaJAs-u. 3. oddel. 188.
•v
z
Denarni promet
1.1911.tez 82 milijonov K
Stanje vlog čez 22 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 704.939*27. ■
resistr. zadruga z neomenjena zavezo
Miklošičeva cesta6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union1 za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop. ter jih Ta tl O/	brez
obrestuje	y	/jj	kakega
po	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4a50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot notov denar, ne da bi se njih ohrestovanie kaj prekinilo. Za nalananie po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobl, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
55
H
f^cUjii/rč -t>- t^imeriho "Materi Želijo	po	ceni	in	~
xu^netsl/itH>- potovali na/ se obme/e
cSimonJFi/Gnetetea
v Jt}'ubQaju ttblodvors&e. ulice2£f. "S&afcvurstnu CPiytis/iila diycsel>reyilačn0.
X
X
♦
Priporočamo domačo trgovino z oblekami
s Maček&Komp. \
♦ Franca Josipa cesta št. 3.
♦ Založniki c. kr. priv. južne železnice.
♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
■ Bogata zaloga ženskih rodnih del In | zraven spadajočih potrebščin.
fOsP
0de’
Ljubljana
Pred škofijo 19.
P Mprčnl LJUBLJANA
M, m lUCltJVlj Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtiskanje in vezen|e monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Lekarna „Pri Kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti 2elod£nlm bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodCni krč, steklenica SO v.
Poslpalnl prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljlca 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 10 v.
„Sladin“ za otroke Skatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, t krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni go v, in 4 krone 8<| v.
cvetljiHni salon p.lrančo z, vrtnarija Iržaška c.34
Izdeluje šopke. renče, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih In umetnih rastlin In cvetljlc.
Zunanja naročila z obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Liljana
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
D
□
D
D
D
D
D
n. Zibert, Ljubljana
Prešernova ulica
u priporoča svojo ^
D
D
D
D
D
D
D
D veliko zalogo čevljev d
jj ::	domačega izdelka :: jj
agitirajte za naše časopisje, po sebno za del. list „Haio Mot
Stani	i	-=
*L lfECCHlET
urar in draguljar, Ljubljana
šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna, j
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturnl trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri ČeSnlku) LJIIBLJH11H Llngarjeua ulica - Strltarjena ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izberi naj. novejše blago za ženske ln moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni   slavnemu občinstvu
Inrin Viilman tovarna datnikov. L]ubliana Prsd Škofijo St.19. uuSiP illlllldr, — Stari trn iti — Prešernova ulica it.4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Edina ln najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havre New-York
francoska prekc morska družba
Veljavne voZne liste (Sifkarte) za francosko linijo Cez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
daje^samo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice*
pri «Flgovcu».
nasproti gostilne
Iv. BuM,
Priporoča svojo veliko cndflV Prevzema tndl vsa v zalogo vsakovrstnih DUUUi« njegovo stroko spadajoča dela po najniijlh oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
sodarski mojster Ljnbljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže 1“ =
TE<S>P>. K©RN
Dokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKU CESTA 8.
Priporoča se za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje
.	,	...	Im	4	■	•	„1.1_ K1..III	Krknut.ra-
terljska kleparska deia v priznano solidni Izvršitvi
Ivan Jax in sin LiSK
priporofata soojjo bogato zalogo raznourstnlh
voznih koles in finalnih strojen
&*> za rodbino in obrt. ^
M
Slap;#
IB
izdajatelj in odgovorni urednik Mibael Moškerc.
'lisk Katoliške Tiskarne.