37. številka. Ljubljana, v sredo 15. februvarja. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOR Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Reva v Kropi. Ako vsa znamenja ne varajo, ohranjen nam je za sedaj mir. Države nemške kancelar — in on ni zadnji znalee tacih atvarij — misli, da se bode mir Evrope obdržal blizu do konca tega stoletja. Ne bomo pobijali teli optimističnih nazorov, vender pa nam nihče ugovarjal ne bo, da se v življenji držav že neznaten dogodček užge iskro v gromadi smodnika, kateri potem Evropo prepreže s krvjo in železom. Za sedaj verjemimo glasovom, ki se skoro „unisono" razlegajo. Denašnji politični položaj obstoji baš v tem, da vse, osobito pa odločilne evropske velike države naglašajo svoje nagnenje k miru, da sleherna izmej njih pri vsaki priliki uvetja, da blagostanja za svoje državljane išče le v popolnem miru. Ni tedaj neumestno, če se zopet marljivejše poudarja vprašanje, kako bi se Čas in prilika najbolje porabila, da se državam, deželam in narodom ugotovijo materijalne koristi, brez katerih celo duševni napredek postane problematičen. Po velikem obsegu je to uarodno-gospodarsko vprašanje rešiti osrednjim vladam in državnim zborom in mi gojimo mirno nado, da bodeta v Avstriji vlada in parlament kos tej svoji nalogi. Naravno je, da je javnim glasilom naloga, podpirati državo v spolnovanji njene narodnogospodarske politike. Ali naravno je tudi, da list, kakor je naše glasilo, najbolje vidi razmere v bližini in naj žive je čuti za gospodarsko teženje pokrajine, kateri je namenjen. V prvi vrsti pretresati moramo lokalna naša vprašanja, zasledovati gospodarske bolezni in nedostatke, katerih ni le na Kranjskem malo, marveč, žalibog, v vseh pokrajinah, koder prebivajo Slovenci. Tako priobčili smo te dni kratka poročila o strahovito žalostnem stanji Krope, tega nekdaj tako imovitega gorenjskega rudnika, ki je v zadnjem času na beraško palico prišel. Cele čete žreb ljarjev in kovačev popuščajo sedaj svoje domovje in hodijo po sosednjih gorenjskih vaseh, da si spro-sijo najpotrebnejšega živeža in da vsled lakote ne poginejo. Naša poročila žalibog niti resnice ne dohajajo in neso še dosegla tistega uspeha, da bi se LISTEK. Otci in sinovi. Eoman. Ruski spisal J. S. TurgenJv, preložil Ivan Gornik. XVII. (Dalje.) — Ali ste tako črnogledi? vprašal je Bazarov. — Ne, odgovorila je Odincova čez nekaj časa, — a uzadovoljena nisem. Zdi se mi, če bi se mogla silno navezati na kaj . . . — Ljubili bi radi, prekinil jo je Bazarov, — a ljubiti ne morete, to je vaša nesreča. Odincova motrila je rokava svoje mantile. — Jaz da ne morem ljubiti? vprašala je. — Dvojim. Sicer pa sem to po krivem imenoval nesrečo. Nasprotno, oni, ki napravi to neumnost, vreden je bolj našega pomilovanja. — Kako neumnost? — Da se zaljubi. — A kako vi to veste? — Slišal sem, odgovoril je Bazarov jezno. „Ti koketuješ", mislil si je, »dolgočasiš se in, za žalostne razmere v Kropi zanimanje obudilo v krogih vlade in našega deželnega odbora. Mi tudi danes nesmo pripravljeni, da bi podali sliko pre-tresajočih razmer v Kropi in opomnimo le, da se z besedumi sploh opisati ne da veliko gorje ubogih naših rojakov. Poklicani faktorji bodo tedaj morali sami v žaloBtni gorenjski kraj, ker se bodo le tako uverili, da je prenujno, poiskati sredstev , s katerimi bode mogoče zajeziti gorje, ki raBte od dne do dne. Dolenjec, Istrijan, Furlan in Čič s trudom obdeluje košček svojega polja in vinograda, živi res da mučno in preskromno ; delajo, trpijo in stradajo. Toda žrebljarski kovač v Kropi nema za živo no benega premoženja, ni premičnega ni nepremičnega ako torej pride čas, da tudi dela nema, tedaj mora prijeti za beraško palico, ako neče obležati in za gladom umreti. Če mu konečno tudi beraška palica ne pomaga, skoro mu je misliti na kažnjiva pota, na kradež ali še hujša hudodelstva, ker živeti vender le hoče, kakor sleherna živa stvar. Podobna usoda tlači tudi naše rojake v Kamni G o ri ci. Pomoč mora k tem razmeram priti in to nujno. S posebnim veseljem danes čujemo, da se pomoč tudi že pripravlja. Načelnik naše deželne vlade, zvest si svojih dolžnosti j, je že storil prve korake, ker je bil osobno stopil mej obupane ljudi, da se je o njihovem stanji sam prepričal. Verjamemo, da sedaj previdni naš predsednik tudi snuje načrt pomoči. Če se nam prav poroča, bodu se baje že prihodnje dni sklicala enketa in njena naloga bode, proučiti to važno socijalno vprašanje naše in določiti nasvete, kako bode odstraniti zapreke normalnih in zdravih razmer v Kropi in Kamni Gorici. To se bode tudi gotovo posrečilo, ako se povsem primerno sestavi nameravana enketa. Naravno, da vanjo sodijo zastopniki prizadetih občin in potem razen obrtnega nadzornika gospoda Pogačnika tudi osobe, ki odločujejo v rabi pripomočkov in nekoliko tudi take, katerim so razmere v Kropi i u okolici dobro znane. Mi pozdravljamo z radostjo sleherni korak, ki hiti našim rojakom na pomoč, in osobito želimo, da imaš kaj delati, me jeziš, a meni . . Srce mu je v istini silno bilo. — Poleg tega morebiti preveč zahtevate, dejal je sklonivši se z vsem telesom in igrajoč z resami stolovimi. — Mogoče. Po mojem je, ali vse ali nič. Življenje za življenje. Ako si moje vzel, daj svoje in sicer brez pomilovanja in brez vrnitve. Sicer pa raje nič. — Kaj? opomnil je Bazarov: — to je ponižen pogoj , in Čudim se, da do sedaj . . . niste našli, česar ste želeli. — Vi torej mislite, da bi bilo lahko popolnem udati se kaki stvari? — Ne lahko, ako se trezno premisli in samega sebe ceni ter prečenja, to je; brez pomisleka pa se udati je jako lahko. — Zakaj bi se človek ne precenjal? Ako nemam nobene cene, komu treba moje udaje? — To ni moja stvar; to je delo drugih, da razmisljujejo o moji ceni. Glavno je, da se ume uduti. Odincova poravnala se je na stolu. — Vi tako govorite, začela je, — kakor, da bi bili vse to izkusili. da se možem v enketi posreči, stalno preprečiti sedanjo revo v Kropi. Politični razgled. Notranje dežele. V T j ubijani 15. februvarja. Jutri bode v državnem zboru prvo branje načrta novega akademičnega društvenega zakona. Upisanih je mnogo govornikov in sicer za predlogo : Blažek, Zucker, Vašatv, Herold, Bobrzvnski, Romaszkan in župnik Pscheiden proti njej: Bohatv, Kopp, Som-marugga , Bareuther, Polak, Peruerstorfer, Stein-vvender, Hock, Pattai, Fuss, Lueger in Pickert. Vsi govorniki najbrž ne bodo prišli na vrsto, temveč se bode prej sklenila debata. Pri debati o budgetu Ogermkeg« pravosod-njega ministerstva je porabil ministerski predsednik priložnost, da se je potegnil za pravosodnjega ministra. Ko je poslanec Polonvi omenil, kaj so pisali listi o razponi v liberalnem klubu, kateri je bilo prouzročilo imenovanje nekaterih luteranskih sodnikov, oglasil se je Tisza za besedo. Povedal je, da so časopisi o dogodkih v klubu napačno poročali in pretiravali vso stvar. Tako ni nikdo v klubu trdil, da je pri imenovanji sodnikov merodajno veroizpo-vedanje dotičnikovo. To je le izmislil „Egyetertesu „l'esti Napio" si je pa izmislil, da se leta, katera je kdo obslužil pod Bachovo vlado, dvojno računajo. Tudi se v klubu ni govorilo, da se na priporočila poslancev ne ozira pravosodnji minister. Na taka priporočila se vlada sploh ne ozira. Minister Fabinvi je sam v klubu se izjavil, da se pri imenovanjih ozira pred vsem na strokovna znanja dotičnika in na njegovo patrijotično mišljenje. Zmatra pa za dolžnost pri imenovanjih povpraševati za mnenje onih, kateri imajo po obstoječi navadi pravico priporočati kandidate za sodnje službe. Pri tem so pa vladi tudi informacije druzih osob vseh strank, poslancev ali neposlancev, ljube, a zapovedovati si ne bode pustila, koga bode imenovala. Pravosodnji minister je pa izjavil, da želi imenovati le sposobne, vešče, samoBvestne, patrijotično in zveste sodnike, in je torej prisiljen povsod iskati informacij, kjer se nadeja dobiti čisti vir. Večina državnega zbora je odobravali' ministrovo izjavo in Tisza mu je stisnil roko in tako pokazal, da ni res, kar so pisali listi, da Tisza sam se prav ne strinja ž njim ter ga je v odseku kaj hladno zagovarjal. V nanje države. „Varšavskij Dnevnik" objavil je dolg članek o liiMiuurekovem govoru. Tu hočemo ob krat- — Sam slučaj, Ana Sergejevna, saj vesto, da se ne menim za take stvari. — Ali pa bi se vi umeli udati? — Ne vem, hvaliti se nečem. Odincova rekla ni ničesar, in Bazarov je umolknil. Glasovi klavirja čuli so se iz sobe za goste. — Kako pozno Katja igra, opomnila jo Odincova. Bazarov je ustal. — Da, sedaj je res že pozno, treba vam je iii počivat. — Počakajte, kam že greste . . . jedno besedo vam imam še povedati. — Kako? — Uganite, šepnila je Odincova. — Njeni očesi uprli sta se v P~zarova; videlo se je, kakor da ga pazno moti i. Šel je po sobi sem ter tija , potem približal se jej je najedenkrat, brzo dejal „lahko noč", stisnil jej roko tako, da je skoro vskliknila in šel vun. Vzdignila je stisnene prste k ustom , pihala na nje in najedenkrat, hitela je odločno ustavši z brzimi koraki k dvorim, kakor da bi hotela poklicati Ba-zarova nazaj. Strežnica ustopila je v sobo s steklenico na sreberncm podnosu. Odinc va je obstala, velela jej, da naj gre, ter so zopet usedla in zopet v Carigradu zahteval, da se mu izroče Črnogorci, zaprti zaradi dogodkov v Burgasu. Turčija pa še ni ustregla njegovi želji, ker je holgarNka vlada se izrekla, da bi potem zahtevala, da se jej izroče baš zaradi istih dogodkov zaprti Bolgari. Na ta način bi bolgarska vlada več svojih največjih nasprotnikov dobila v pest. Ko bi pa zaprte Bolgare izročili Turki bolgarske) vladi, bi se gotovo močno zamerili Runi ji. — V Belemgradu se je baje osnoval rusko-bolgarski odbor s pretvezo, ki se na videz peča s trgovino, v resnici pa dela priprave, da bi spomladi napravili kak nered v Bolgariji. Nam se ta vest ne zdi prav verojetna, ker bi sedanja srbska vlada gotovo ne pustila, da bi se delale na njenem ozemlji take priprave. ltuslii „Istorićeskij V jest iik" objavil je odgovore Ivana Aksakova na vprašanja glasovitega tretjega oddelka 1849. leta, ko je bil zaprt. Rekel je, da misli, da niti oni, ki ga izprašujejo, ne verjamejo bedastoće, da bi Avstrija kedaj postala slovanska država. Sicer on ne dvomi, da so nemški elementi že gnili in le Slovani podpirajo Avstrijo ; mogoče je pa, da bode Avstrija dalje ostala, kaker-šna je. Niti on niti njegovi sorodniki 11880 slavano-fili v ztnislu, v katerem so se stavila vprašanja. V panslavizem ou ne veruje. Katoliški Čehi in Poljaki so sovražni pravoslavnim Slovanom in ni misliti, da bi se sjedinili ž njimi. Večino avstrijskih Slovanov je okužil tudi zapadni liberalizem, ki se pa nikdar ne bodo ukoruninil v Rusiji. Priznavam, da se bolj bavim z Rusijo nego z vsemi druzimi Slovani. Mojemu bratu Koustantinu se pa očita, da se prav nio ne briga za Slovane izvzemši Ruse, specijalno Velikoiuse. Car Nikolaj je k tem opazkam pripisal: „Jako pametno, vse drugo je le sanjarija Bodočnost zavisi od Boga. Ko bi razmere le dovele do zjedinenja, bilo bi to poguba Rusije." 1'iiivšUa vlada Armencem nič ne zaupa, če tudi je nedavno več armenskih velikašev zagotavljalo proti velikemu vezirju udanost sultanu. Turška oblastva stikajo po hišah za orožjem. Več Armen cev so zaprli. Predvčeraj bil je velik banket pri predsedniku fV;iiM*oMli<> zbornice. Prišel je bil tudi ruski veleposlanik. K banketu prišli so tudi drugi diplomati, predsednik republike, več odličnih časnikarjev. O politiki se ni skoro nič govorilo. NcvcriioameriMlti senat je sklenil, da se posvetovanje o pogodbi z Anglijo zastran izročenja | zločincev odloži. Zanimivo je, kar se o tem poroča v „Philadelphia Ledger" iz Washingtona. Dotična brzojavka slove; „Pogodba zastran izročenja zločincev z Anglijo se je na nedoločen čob položila na stran in sicer samo zaradi kričanja virginskega senatorja Riddleberger-ja. Senat je spoznal, da ni dru-zega sredstva, da bi ga prisilili, da bi molčal. Ni samo vedno rušil poslovnega reda, temveč je vedno zahteval, da se tajne zadeve razpravljajo pri odprtih vratih, zaprečeval je rešitev družili zadev. Prav sani je razsajal, dokler neso zgubili njegovi tovariši potrpežljivosti. Kadar se je začela seja, začel je govoriti in je govoril tako dolgo, da je kak senator predlagal, da se stvar odloži, kajti spodbujala so ga notranja razdražilna sredstva. Nobena imenovanja se neso mogla potrditi, pa tudi kaj druzega ne rešiti. Senatorjem ni druzega kazalo, kakor poslušati nezvezno razgrajenje Riddlebergerjevo ali pa ostaviti dvorano. Bil je le toliko trezen, da je mogel stati, vse spoštovanje samega sebe in dostoj • nost je bil pa potopil v žganji. Ko je dne 9. febru-varja pol ure govoril, vprašal ga je jeden senatorjev, kako dolgo bode še govoril. Odgovoril mu je, da tako dolgo, da se sramotljiva pogodba za zmi-raj brcne iz dvorano. Ko je začel zaliti druge senatorje, klical £>a je predsednik k redu in pozvali so vratarja. Nazadnje zgubil je senator nevvadski Stevvart potrpežljivost, in predlagal ,da se posvetova nje o pogodbi odloži na nedoločen čas. To baš hotel je — Riddleberger in predlog je bil vaprejet s 23 proti 21 glasom. Samo nekaj nadpolovico senatorjev bilo je|pris »tnih. Riddleberger je potem vsprejemal častitke Ircev, kateri bivajo v VVaschingtonu. Dosegel je, kar so želeli. Dopisi. Iz * išii jo gore 13. februvarja. [Izv. dop.] Z nekako tiho radostjo čita človek po novinah naših razna vabila in sporede veselic, katere prireja to ali ono društvo v kacem kraji, saj mislim, da se tudi iz tega vidi, kako lepo napreduje zavednost in društveno življenje v raznih, deloma v malih krajih. Seveda, trudi se vsak po lastni moči in zmožnosti, nekateri kraji le s skromno tombolo, drugi s predstavami, in kjer se goji narodno petje in glasba, ti prelepi cvetki domači, oudu naravno, da taisti srečni kraji ne zaostajajo. „U pjesmi slast je svaa, poje bratskega nam naroda dični pesnik, in istinito, da ni lepše veselice od pevskih večerov! Pesni glas more presu-niti bornega človeka srce in mu povzdigniti duh v nadzemske višine, v pesni se joka, moli in smeje! Tudi v malem našem mestu zasnovali so nam vrli domači slavčki redek užitek in veselje, pevski večer! In tukaj so lahko spoznali, kako vč* ceniti zavedno naše meščanstvo njih trud, ker sicer velika prostorna soba bila je polna, in to samo domačih gostov in meščanov. Kako to, da iz bližine ni bilo nikogar, lahko je umevno, če pomislimo, da se pred-pust bliža h koncu in je v obče navada, da pustno nedeljo ima skoro vsak kraj svojo veselico. S toliko večjim veseljem a z mirno vestjo zabeležimo, da, kar je bilo veselic tukaj, tako lepe, fine, brez vsa-cega najmanjšega kalenja, ni bilo do sedaj — in to je že nekaj! Brat je bil pri bratu, vsi jednega duha, in veselje je bilo že, samo gledati, kako čilo so se vrtile domače krasotice, katere se pač ne morejo pritoževati nad plesalci, ker pevci so pokazali, da nemajo samo čistih grl, nego tudi gibčne noge! Vsa čast, sukalo se je z občudovanja vredno ne-utrudljivostjo vedno nad 12 parov, in to je za naš kraj sila mnogo, če pomislimo, da broji komaj 90 hišnih številk. Nobeden se pa ni nadejal toliko obilnega obi« ska pevskega večera od strani meščanov in krasotic ; zato moramo nehote zaklicati: vsa čast zavednemu meščanstvu! Ali preidimo k sporedu samemu. Priznati moramo, da se je bilo čuditi, kako teške umetne pesni so se tu čitale, a v čast bodi rećeno, izvele so se vse z redko sigurnostjo in ukusom. Heroički zbor „Puputnica N. Jurešica" je že dovolj znan bil tukaj, imeli smo priliko, ga že prej nekolikrat slišati, a tako dovršeno še nikoli. Poseben užitek pa je bil lep zbor „Jadransko morje", in ta pianissimo, ta milina, kakor se je tu čula, bila je res krasna. V tem zboru pokazali so basi svojo jakost. Čvetero-spev „Tičica gozdna", jako ljubka skladba, peli so gospodje Fr. Mišmaš, Josip Pajk, Ig. Pajk in P. Gilly ml. s finim poudarkom. Venec večera pa gre pesni „Zrinski Frankopan", katera je lep utis napravila na Blušalce. Osmospev „Tam gdje stoji" pel se je nekoliko prenizko in prepočasi, sicer pa z gotovostjo. Zbor „U boj" ni bil nov, a z naudu- kem priobčiti vsebino tega članka. Če je imelo ob javljeuje nemško-avstrijske zveze namen, strašiti Rusijo, bil je smoter Bismarckovega govora priložiti drugi udar in povekšati strah. Tega namena pa govor ni dosegel, kajti Rusija je dovolj močna, da lahko odbije vsak napad in se torej ne da strašiti. To pa tudi Bi-unarck sam ve in zategadel je ob-jasnjeval svoja dejanja z mirnimi, defenzivnimi načrti svoje politike. Da pa vsaka država skrbi za obrambo je naravno in tudi Nemčiji tega zameriti ne moremo. Vprašanje je pa proti komu ? Rusija ne misli napasti Nemčije. Sam Bismarck priznava miroljubje ruskega vladarja in zagotavlja, da brezpogojno veruje carjevim besedam. Morda proti Franciji? Tudi ne, kajti avstrijsko-ucmški dogovor naperjen je proti Rusiji Iz tega je jasno, da Bismar-ckov govor ni razkril načel nemške politike. Napad kneza Bismarcka na ruske časnike je bil popolnem neopravičen, kajti ruski listi dovolj mirno pišejo, dočim nemški listi že davno propovednjejo križarsko vojno proti Rusiji. Ruski listi zahtevajo samo samostojno in nezavisno rusko politiko, zahtevajo, da se priznajo ruske koristi v Evropi, zlasti pa prava svoboda balkanskega poluotoka, zahtevajo pravice, katere je Rusija pridobila s krvjo nad pravoslavnim vztočnim svetom. Nemški časopisi izumili so besedi „panslavizem" in „pamusizem", pod ti naz\anji spravljajo vse, kar je ugodno kakemu nemškemu organu. Bismarck je izrekel znamenite be sede, da se ruskega sovraštva ne boji, kajti iz sovraštva se ne vedejo vojne. Še bolj resnično je pa, da se samo vsled simpatij ne sklep ijo zveze. Zakaj pa mislijo, da baš Nemce tako sovraži Rusija. Nemški kancelar dobro pozna rusko zgodovino. Vedeti bi moral, da so Rusi vedno gostoljubno vsmrejemali Nemcev. Če pa iz tega sklepa, da je Rusi sovražijo, ker so v ba.ltijskih provincijali začeli uničevati njih fevdalne predpravice, da tesneje sklopijo prebivalstvo teh krajev z državo, naj Bismarck pogleda, če nema kaj podobnega doma? Na Poznanjskem hočejo Nemci kar zatreti Poljake. Kako sovraštvo pa vlada v Nunciji proti Rusom, vidi se iz nemških listov, ki že delajo načrte, kako naj bi se razkosala Rusija. Potem ta list razkriva hinavsko postopanj«; Bismar-ckovo, ki je sklepal svezo proti Rusiji, koje bil na videz v naj bolj iem prijateljstvu ž njo. Ruski listi so tudi pisali brez izjeme za prijateljstvo z Nemčijo, ker neso poznali nemške podlosti in „Dranga nach Osten." Na to pisatelj ovrgava Bismarckovo trditev, da mej Sanštefansko pogodbo in Berolinskim dogovorom ni pravo razlike. Razlika je v tem, da je Berolinski dogovor dal Avstriji pravico zaseBti Bosno in Hercegovino. Iz tega izvira vse zlo, da je Avstrija prišla na Balkan. Rusko javno mnenje se ni moglo sprijazniti s tem, temnianj ker Avstrija ni »polnila zavezanosti, katere je prevzela Koncem se v članku izraža misel, da je s sedai objavi j no pogodbo Avstrija zgubila prav zu prav samostojnost, kar bode škodovalo narodni ravnopravnosti, ter se većina avstrijskih narodov pač posebno ne veseli nemškega ižesa. Rističev organ „Nova Ustavnost" nehal je iz hajati in sedaj bode *ie mogla razbiti. Bilo je takoj jasno, da je list mislil kralja Milana, ter so radikalni in naprednjaški listi začeli z vso silo zaradi tega napadati „Novo Ustavnost". Liberalni stranki se je pa najumestneje zdelo, da se list ustavi, ko jo je tako zavozil. Povedali smo že, da je črnogorski zastopnik zamislila. Kita se jej je odvila ter jej pala kakor J temna kača na ramo. Svetilnica je še dolgo gorela v sobi Ane Sergejevne in dolgo je še sedela ona nepremično le izredka gladeč si s prs:i roki, ki so izlahka čutili nočni hlad. Čez dve uri vrnil se je Bazarov razmršen in in temen v svojo spalnico z od rose mokrimi škornji. Našel je Arkadija za pisalno mizo v suknji do vrha zapeti in s knjigo v rokah. — Ti še nisi legel? vprašal je Bazarov prisiljeno. — Dolgo si danes sedel pri Ani Sergejevni, rekel mu je Aikadij ne odgovorjaje na njegovo vprašanje. — Da, sedel sem pri njej ves čas, dokler sta vidva s Katarino Sergejevno igrala na klavir. — Jaz nisem igral . . . začel je Arkadij in umolknil. Čutil je, da mu prihajajo solze v oči, a pred svojim zasmehuj očim prijateljem ni hotel jokati. XVIII. Ko je Odincova sledeči dan prišla k Čaju, je Bazarov dolgo sedel sklonen nad svojo čašico, a najedenkrat uzrl se je nanjo. Obrnila se je k njemu, kakor da bi jo bil sunil, in opazil je, da jej je lice čez noč izlahka pobledelo. Kmalu odšla je v svojo | sobo ter se še-le pokazala pri zajutreku. Vreme bilo je zjutraj deževno ih na sprehod iti bilo je ne možno. Vsa družba zbrala se je v sobi za goste. Aikadij vzel je zadnjo številko nekega časopisa ter jel čitati. Kneginja pogledala ga je po svoji navadi najprej začujeno, kakor da bi bil storil kaj nepri-ličnega, potem uprla je svoje oko zlobno van, a on se ni brigal za njo. — Evgenij Vasiljič, dejala je Ana Sergejevna : idite z manoj . . . Hočem vas vprašati . . . Včeraj imenovali ste neko knjigo. Ustala je ter šla proti dverim. Kneginja ozrla se je s takim izrazom, kakor da bi hotela reči: „poglejte, poglejte, kako se čudim!" ter zopet uprla svoj pogled v Arkadija. A ou se je spogledal s Katjo, poleg koje je sedel ter glasneje dalje čital. Odincova prišla je z brzimi koraki do svoje sobice. Bazarov sledil jo je hitro s povešenimi očmi in samo poslušajoč tenki svist in šum pred njim polzeče svilene obleke. Odincova usedla se je na isti stol, na kojem je sedela prejšnji večer; tudi Bazarov šel je na včerajšnje mesto. — Torej kako se že imenuje ona knjiga? začela je ona po kratkem molku. — Pelouse et Fremy: Notions generales . . . odgovoril je Bazarov. Sicer pa vam tudi lahko priporočam G a n o t: Traite elementaire de pby-sique experimentale. V tem delu so slike jasneje in v obče je ta knjiga . . . Odincova iztegnila je roko. — Evgenij Vasiljič, oprostite, a povabila vas nisem sem, da bi sodila o knjigah. Hotela sem, da obnoviva svoj včerajšnji pogovor. Vi ste tako nepričakovano odšli ... Ali vam ne bo dolgčas? — Na uslugo sem vam, Ana Sergejevna. A o čem pa sva že govorila včeraj? Odincova pogledala je Bazarova po strani. — Govorila sva menda o sreči. Pripovedovala sem vam o samej sebi. Res, ravno sem izrekla besedo „sreča". Povejte mi, radi čeaa, če se naslajamo na primer z godbo, prijetno zabavo, ali z razgovorom s priljubljenimi ljudmi, radi česa se nam zdi vse to samo uvod v neko neizmerno, nekje vladajočo srečo, v neko istinito srečo, to je tako, katero sami ovla-dujemo? Radi česa je to? Ali morda vi nič plič-nega ne čutite? — Znan vam je pregovor: ntam je dobro, kjer nas ni", odgovoril je Bazarov. — Poleg tega pa ste včeraj sami rekli, da nista uzadovoljeni. Meni pa res ne prihajajo take misli v glavo. (Dalje prih.) njem popevan, kakor tudi zadnja točka, junaSki „Naprej". Po sporedu se ve morali so pevci dodati še marsikatero pesen, izmej katerih omenjamo samo zbor „Žežuliuka", kateri se je moral ponavljati, „Slovansko pesen* in „Domovini", v katerih se je odlikoval naš krepki tenorist Franjo s svojim milim, zvonkim glasom, in biBer slovenski, naš domači A. Foersterjev čveterospev „Njega ni". Peli so ga, da tudi od občinstva tako rekoč prisiljeni, ker še ni dobro uglajen, temveč še le v učenji, gospodje F. Mišmaš, J. Pajk, P. Gilly ml. in L Magolič, prvi in zadnji del jako lepo in čvrsto, v srednjem delu pa se je preveč čutila utrujenost višjih glasov. Navzlic temu občinstvo ni štedilo s priznanjem, ko je zadnji akord liki vzdihu „Njega ni" se pogubil. Zbor je bil 12 grl močan, ker nam tudi naš gospod nadučitelj J. Škerbinec vselej rad s svojo pomočjo pripomore, sicer so ostali, izimši dveh gospodov, vsi domači mešeanje. Želeli bi le večkrat jcdnacih lepih večerov, in če še omenimo, da jo bila tudi kuhinja in klet v 'lobrem stanu, mislimo, da je lepi tu večer dovolj omenjen, in zakličcmo le vsem, kateri so pripomogli, da se je častno rešila naloga in čast mesta, srčno: „Slava!" Domače stvari. — (Drobne vesti.) Iludolf Thomann avskultant za Štajersko, imenovan je avskultantom za Kranjsko, pravni praktikant pri okrajnem sodišči v Mariboru Karol Radcy, avskultantom za Štajersko. — Umrl je dne 10. t. m. Josip Spitzv, trgovec pri sv. Lenartu v Slov. Goricah. — (Sokolova maska rada.) Neugodno zdravstveno stanje oviralo jejjletos vse pustne veselice in po uspehih raznih druzih plesov sodeč, bilo se je bati, da tiode tudi maskarada Sokolova daleč zaostala za prejšnjih let sijajnimi uspehi. No, ta bojazen ni se obistinila. Priznavati se sicer mora, da je bila udeležitev pičleju, nego druga leta, da so baš iz zdravstvenih razlogov izostale odlične narodne obitelji, katerih sicer ne pogrešamo pri nobeni narodni veselici, a s posebnim zadovoljstvom konstatujemo, da je letos bilo izredno število krasnih in elegantnih mask , da je maskarada sploh bila lepša in mnogobrojrieje obiskana, nego se je pričakovalo. Ob 7a9 uri bilo je še le malo mask, ob 9. uri pa so začele gosteje prihajati, prvo četvorko plesalo je že 56 parov, pri drugi narastlo je število do 70 parov. Po 9. uri bila je maskarada v pravem tiru in okusno okrašena dvorana dobila je ono sli kovito lice in pravo predpustno veselost, s katero se odlikuje vsakoletna Sokolova maskarada pred vsemi drugimi veselicami. V bogatih opravah, v ži-vobojnih nošah sukale so se žarnooke plesalke s Čilimi plesalci po gladkem parketu in teško je bilo izmej toliko krasotic, odločiti se, katerej bi se prisodilo prvenstvo. Originalni sta bili dve »Eskimov k i" v papirnati svoji kožuhovini in z nožicami, tako drobnimi, da bi je zavidala vsaka kitajska gospodična, nič manj pa tudi „Triperesua deteljica" v treh lepih izvodib. „Evropa" bila je prav dražestna maska, vitka „Poljakinja" jako mikavna, „Mornar11 (Adria) mladostno-nežen, ^Gorenjsko dekle" s cvetkami za pasom, prav ljubka in zanimiva prikazen. Drobni „Metulj" vrstil se je s prav lepim „Goloboin pismonos-cem", za njima pa se je sukal dovtipni „Mornar" s svojim veslom in interesantna „Ma r j et i ca", razen teh pa cela vrsta raznobojnih „domino", „ro-cocco" in krasnih zastopnic zlasti orijentskih narodov, katere so s svojimi žarnimi pogledi iztočno vprašanje menda Še bolj zavozljale. — Mej moškimi maBkami zavzemal je prvo mesto „rococco". Jako vrl bil je „kranjBki fant" z rudečira svojim dežnikom, „Kitajec", biciklisti", največ veselosti pa je vzbujala skupina »potujočih umetnikov" z velikanskim fagotom, brez sape, brenčeč na hrapav „ariston" in razkazujoč svojo menažerijo. Slednja res da ni bila ogromna, prostora je imela v navadni, nekoliko pregrajeni kletki, ipak bil je umetnikov nastop občinstvu tako po godu, da je rado darovalo nekoliko doneskov za „Narodni dom". Bilo bi preobširno opisavati vse odličneje maske, a pozabiti ne smemo izvrstnih „harlekinov",' ki so s svojimi šalami in s čudovito gibčnostjo in ustrajnostjo pomnoževali ki-pečo zabavo, s katero je bil društveni odbor popolnem zadovoljen, še bolj pa občinstvo, kateremu je bila maskarada preprijeten večer, in brez dvojbe najlepša letošnja veselica. Izmej dostojanstvenikov počastili so maskarado: deželni predsednik baron W in kler, župan G ras se Hi. in dr.J]— — (Deželni šolski svet kranjski) bode v jutršnji seji sklepal, kdaj se bodo šole zopet odprle. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 moški, 1 ženska, 1 otrok. Ozdravel : 1 moški, 1 ženska, 3 otroci. Umrla 1 ženska. — (Osepnična epidemija v Ljubljani.) Do 20. novembra 1. 1. zbolelo je 20 osob za osep-nicami, ter je bila bolezen s tistim dnevom razglašena kot epidemija. Obolelo je potem od 20. do 26. novembra 9 osob, od 27. novembra do 3. decembra 15, od 4. do 10 decembra 16, od 11. do 17. decembra 11, od 18. do 24. decembra 8, od 25. do 31. decembra 31, od 1. do 7. januvarja 43, od 8. do lo. januvarja 50, od 16. do 22. januvarja 93, od 23 do 29. januvarja 68, od 30. januvarja do 5. februvarja 71, od 6. do 12. februvarja 28, torej skupaj 465 osob, od katerih je umrlo 95 Obolelo je od 1000 prebivalcev 10 ali 1.07°/0, umrlo od 100 obolelih 20. Epidemija se je le le v 6. tednu močno razvila, do 9. tedna silno narastla, v 10. začela pojemati ter v 12. tednu spet znižala se na število 6. tedna. Ob najhujšem mrazu jih je največ obolelo. Upati smemo, da se epidemija bliža koncu. — (Osepnice) ne razsajajo samo po Kranjskem, ampak tudi drugod. Iz Beljaške ok'dice se poroča, da je ondu veliko ljudij obolelo za to boleznijo, istotako v Urfahru pri Linci. Tudi na spodnjem Štajerskem prikazujejo se na več krajev, n. pr. v Celji, dalje na Ptujski gori, kamor je to bolezen zanesel ondu umrši Ljubljansk dijak. („ M a r t i n K e r p a n ",) najboljša humoristična povest Levstikova, bode letos znova objavljena v Koledarji družbe sv. Mohora z izvirnimi podobami, koje bode narisal g. Jurij Šubic Družbeni odbor bode s tem ne le ustregel mnogim Levstikovim če-stilcem, temveč tudi podal narodu zdravo duševno hrano. — (Za Levstikov spomenik) so nadalje darovali gg.: J. Ilegali v Ljubljani 1 gold.. prof. dr. F. Celestin v Zagrebu 3 gld., Ivan Gaberšek, tajnik okr. zastopa na Vranskem, 2 gold., Auton Kobler, kaplan v Mengši, 2 gold., H. — 1 gld., Anton Berce župnik pri svetem Lambertu. 2 gld. Tekom posta bode g. prof. Leveč čital v čitalnici o Levstikovem življenji in slovstvenem delovanji. Dohod ustopnic je namenjen Levstikovemu spomeniku. — (Zlato poroko) praznoval je na SveČnico g. Maleušek, bivši učitelj na Kaki. — („Učiteljski Tovariš") List za šolo in dom ima v 4. številki nastopno vsebino: Načrt zakona o verski šoli. — Otroška individualnost. Fr. Gabršek. -- Knjiga slovenska. — Iz šole za šolo. Kazalni uk. — Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnun in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. — Učila. (Spisal a Lapajne.) — Po deželnem zboru. —■ Dopisi. — Razpisi učiteljskih služeb. — (Za prvo letošnje porotno zasedanje), ki začenja dne 12. marca pri deželnem sodišči Ljubljanskem bili so pretekli ponedeljek iz žrebani kot porotniki: Jarnej Ćerne, mesar in krčmar v Ljubljani; dr, Teodor Rudež, posestnik in c. kr. notar v Ljubljani; Luka Bergant, posestnik v Kamniku; Viktor Globočnik c. kr. notar v Kranji; Janez Hladnik, posestnik, krčmar in trgovec v Lo-gatci; Komad Stbcklinger, hišni posestnik v Ljub Ijani; Janez Roger, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Lambert Fridrich, knjigovodja v Ljubljani; Karol Rom, hišni posestnik v Ljubljani; Viktor Dolenec, posestnik in krčmar na Razdrtem; Ivan Goljaš, hišni posestnik v Ljubljani; Martin Sajovic, posestnik v Olševku; Anton Kovšca, posestnik v Planini; Luka Mlakar, trgovec v Lukovci; Andrej Milavec, posetnik in mlinar v Planini; Fran Hren, hišni pos. v Ljubljani; Anton Povše, pos. in krčmar v Štefanji vasi; Jurij Deisinger, posestnik v Škofji-loki; Fran Goli, trgovec v Idriji; Anton Svetec, trgovec v Kamnika; Alojzij Kraigher, trgovec in posestnik v Postojini; Janez Guzelj, posestnik v Škofjiloki; Fran Lapajne, trgovec v Idriji; Valentin Hormann, hišni posestnik v Ljubljani; Alfred Rudesch, c. kr. notar v Ilirski Bistrici; Jurij Zamejec, pek in hišni posestnik v Ljubljani; Vašo Petričič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ; Josip Strehar, hišni posestnik in mesar v Ljubljani; Ivan Peterca, lesni trgovec v Ljubljani; Ivan Leveč, posestnik in župan v Mengši; Josip Tomek, graščak v Ljubljani; Karol Weber, tergovec v Ljubljani; Ignacij Valentinčič, zavarovalni zastopnik in hišni posestnik v Ljubljani; dr. K luard Deu, odvetnik v Postojini; Jarnej Kavčič, posestnik in krčmar v Medvodah; Fran Šuštaršič, posestnik in krčmar v Zapužah, kot namestniki: Iva u Pod-lesnik, hišni posestnik in usnjar; Josip Cad, pekovski mojster; Blaž Košmelj, komi, Jakob Marti tičič, ključarski mojster; Julij Muller, fotograf; Fran Žitnik, c. kr. davkar v p.; Josip Obreza, brivec; Valentin Abčin, pek in Alojzij Krašovec, knjigovodja, vsi iz Ljubljane — (V Zdravščini na Goriškem) ponesrečilo se je v tovarni več delavcev, kakor smo že včeraj javili. Po najnovejših sporočilih pa število ponesrečenih delavcev ne iznaša 14, ampak štiriintrideset. Več je smrtno ranjenih, jeden je za rauami že umrl. — (Divjo mačko) ubil je dne 6. t. m Miha Straus, posestnik v Podzemlji na Dolenjskem. — (Regijonalna razstava v Celji 1. 1888) za kmetijstvo, rokodelstvo, obrtnijo in šolstvo, pol. okrajev Celje, Slovenski Gradec, Maribor, Ptuj in Brežice k štiridesetletnici vladanja Nj. V. presvetlega cesarja. Predhodno naznanilo. Itegijonalna razstava, ki se bode vršila koncem septembra 1888 v Celji, namerava predstavljati skupen obraz gospodarske pridelave iu gospodarskega delovanja cele Spodnještajerske in obsega: ojl Kmetijstvo. Pridelki poljedelstva, gozdarstva in vrtnarstva, sadjo- in vinoreje. Goved. Premjirati se more od rejne živine na podlagi živinorejske postave samo živina iz Celjskega, Vranskega in Gornjegra-Skega okraja. Pitavna živina, svinje, drobnica, perutnina, čebele se premjirajo neomejeno. Konji. Plemenski konji in žreheta iz V. konjerejskega okraja jk> pravilih društva za povzdigujenje konje-rejstva na Štajerskem. Poluizdelki iz živinskih in poljedelskih pridelkov, hišna obrtnija. Poljedelski Btroji, priprave in orodje, b) Rokodelstvo. Rokodelski izdelki vsake vrste, rokodela in strojstva. c) Obrtnija. Izdelki, ki se v tovarnicah izdelujejo, izdelki umetnijo, rudarstva in plavžarstva. d) Šolstvo. Oprave, šolske priprave, dela učencev iz ljudskih, srednjih in napredovalnih šol, iz otročjih in šolsKih vrtov. — Natančneje določbe, obširneje programe bodo prinesla poznejša naznanila. — Vsako vprašanje, sploh pisma naj se pošiljajo pod naslovom: »Razstavni odbor v Celji." V imenu razstavnega odbora predsednik: L u t z in. p. — (Razpisano) je mettto kanci ista pri ces. kr. okrajni sodniji v Ornomlji. Prošnje do 15. marca. — Pri okrajni sodniji v Ribnici je razpisano mesto sodnijskoga sluge. Plača 250 gld. in 25 °/0 prikiada Prošnje do 17. marca. Razne vesti. * (Koliko dolguje Srbija.) Javni dolg kraljestva Srbije iznaša po priliki 257 milijonov frankov, od katerih pripada 33 milijonov frankov znanemu loterijskemu posojilu (srbskim srečkam). Srbi ne marajo državnih papirjev; njim prijajo bolj zemljišča, osobito pa gotov denar: dukati. Domačih obrtnih delniških podjetij nemajo Srbi. V Belem gradu je Narodna banka kraljestva Srbije, Belo-graško kreditno društvo in 19 kreditnih društev po deželi (2 banki, 13 hranilnic, 4 posojilnice) in pomoćna društva. Ako uvažamo, da je zadnja leta imela Srbija deficite in da bržkone ni mogla plačati letnih obrestij 153 milijonov frankov od javnega dolga iz tekočih letnih rednih državnih dohodkov, to vidimo iz tega, da se je gospodarstvo srbskega naroda, to je pojedinčev, do zdaj razvijalo še dosti neodvisno od državnih odnošajev. — Naj še o ti priliki omenimo, da n. pr. 1 1886. ni propal v Srbiji nobeden večji trgovec in obrtnik, in je v obče priznano, da so Srbi dobri in pošteni trgovci. — Zanimalo bi morda tudi še koga zvedeti, da je „Narodna banka kraljestva Srbije" I. 1886. eskompto-vala menic v vrednosti 18,978.360 19 frankov. * (Papirnate steklenice.) Američanci so pač v mnogem obziru zelo praktični ljudje. Jeli bo namreč izdelovati papirnate steklenice, v katerih razpošiljajo po svetu vino, špirit, v obče vsakovrstne tekočine. Angleži hočejo posnemati Američance ter so stopili v družbo, katera bode z veliko glavnico (1,200.000 gld.) osnovala tvornice in v teh tvornicah bodo Angleži izdelovali papirnate steklenice. V koliko bodo papirnate steklenice izpodrinile prave, tega ne moremo določiti, vsekakor pa smemo misliti, da budemo odslej rabili tudi papirnate steklenice. Seveda, steklo bodemo še nadalje rabili n. pr. za namizno rabo, kajti posodje za vodo in vino bodemo rabili od stekla, a ne od kovin, lesa ali papirja. Toda za druge nameue, namreč za razpoši- ljanje tekočin bodo bržkone bolj prikladne papirnate steklenice, kajti te imajo to izredno prednost, da se ne morejo razbiti. Treba je tudi pomisliti, da mora posodje, v katerem razpošiljamo vino, biti iz močnega stekla in da so radi tega troški za razpošiljanje znatni Papirnate steklenice pa so dokaj lažje in je po takem za razpošiljanje treba plačevati manjših troškov. Vrhu tega pa so papirnate steklenice tako narejene, da radi tekočin nič ne trpe in se bodo po takem bržkone hitro razširile v trgov8tvu. * (Rane o Bi srn a reku.) Slavni francoski politik piše o Bismarckovi primeri o ščukah in kar-pih tako: „Gospod Bismarck govoril je z običajnim humorjem o ščukah in karpih. Ta primera me spominja na to, kar so mi pripovedovali ribiči „Kadar gre velika ščuka na lov, plava za njim tolpa mladih ščuk, pobirajoč velike ščuke ostanke. Dokler je plena dovolj, je vse dobro, a kadar velika ničesar ne najde, niti karpov niti drugik ribic, tedaj se obrne in začne zreti svoje manjše tovaršice. Male ščuke nikdar ne uspevajo". Ni teško pogoditi na koga je Rane v tej priliki mislil. * (Franci sque Sarcev) znani Pariški kritik, ima tako veliki ušesi, da izvestno ni človeške glave, katera bi se ponašala z jednakim nakitom. Nekoč hotel je nekdo malce pošaliti se ž njim kazoč ne posebno uljudno na njegovih ušes dolgost. „Pravo imate, odvrne Sarcey, moji ušesi sta za Človeka zares predolgi, toda, dovolite, vaši ušesi sta pa prekratki za — osla. „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—230) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Xiijcf: 14. februvarja: Pri Slona t Ranzenhofer iz Gradca. — Buzzi iz Kočevja. — Buzzi iz Naborjeta. Pri Malici: Honigsfeld, BOhm z Dunaja. — Majdič iz Domžal. — Atiinzi iz Trsta. Pri jasnem kolodvora: Pogorele iz Radovljice. Uranešić iz Metlike. — pl. Weissenfe!d iz Trsta. Umrli so v IJublJani: 14. februvarja: Marija Leskovšek, delavka, Opekar ska cesta št. 16, za kozami. V deželnej bolnici: 13. februvarja : Marija Krna ve, kajžarja hči, 14 let, (Poljanska cesta št. 42), za kozami. — Fran Bezlaj, tesar, 41 let, za jetiko. — Fran Ilampel, pisar, 60 let, za jetiko. 14. februvarja : Aleš Merkelj, gostač, 79 let, za osta-relofltjo. Tržne cene v IJubijani dne 15 februvarja t. 1. ?\- kr. gl. kr. iPšenica, hktl. 6 -5 Speh povojen, kgr. . — 164 Rež, , . . . 4 06 Surovo maslo, „ 1|— Ječmen, „ . . . 3|74 Jajce, jedno : . , . | - a Oves, , . . . 244 Mleko, liter . . . . — 1 8, Ajda, „ . . . 4! 22 Goveje meso, kgr. - 56, Proso, , . . . 8 74 Telečjo u „ j — 54 Koruza, „ . . , 1 5 86 Svinjsko , „ — 54 Krompir, . . . . 1 2 G7 Koštrunovo „ „ —1321 Leča, „ . . .1 12 — — 55 Grah, „ . . . 13 — Golob...... -2IV Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kilo . . . 2 67 Maslu, kgr. 1 — Slama,..... 232 Mast, „ — tif. Drva trda, 4 |~1metr. 7 40 Speli frišen „ — 54 „ mehka, 4 „ | 4J30 Meteorologično poročilo. zovanja peratura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zveCer 736*6 mm. 737T mm. 737-3 mm. 20° C 34° C 2'0° C brezv. si. jz. si. jz. megla obl. obl. 8 50 mm dežja. Srednja temperatura 2-4°, za 2-7° nad normalom. JD"CL33.stjs3s:a* borza dne 15. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... gld. Srebrna renta..... „ Zlata renta...... a 6°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke. . . „ Kreditne akcije..... „ London........ » Srebro........ „ Napol......... » C. kr. cekini...... „ NeroSke marke..... „ včeraj 77-80 79-40 108-40 92 90 864-— 26920 126-80 10-04 5.99 20 62 - gld. danes 77-90 79-20 108-65 92-9-86 P— 269-20 12680 1003 5-98 6215 4°/, državne sredke iz 1. 1854 250 gld. Drržavne srećke iz 1. 1H64 100 . Ogerska zlata renta 4*/o ...... Ogerska papirna renta ft°/0 . ... 5'/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunavu reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/■*/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. Kot učenec želi ustopiti h kakemu trgovcu ali mesarju mladenič, 14 let star, ki je dovršil 2 gimnazijska razreda. Vprašanja pod „Učene©** na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (108-4) 130 gld. - kr. 165 || 50 9« „ 80 M „ 35 105 „ — 116 „ 50 „ 127 „ 40 „ 99 \[ 17« „ 25 " 19 „ 75 „ 101 „ 210 „ — Geograflčna panorama, Nova Schleimer-jeva hiša, Selenburgove ulice, Jutri v četrtek v lO. dan februvarja neprekljicljivo popolen sklep. Turčija, Palestina, Sirija (sveta dežela) in Grško. Lepi razgledi Carigrada, Jeruzalema, Betlehema, Nazareta, Jordana, Mrtvega morja, stare in nove Atene itd. itd. <110> Odprto od 3* are popol* do O. tire zvečer. m* I 3gfr»W-- (97-4) L. EHRWERTH, zdravnik za zobe, v Gospodskih, ulicah h. štev. 1, ordinuje vsak dan od 9. do 5. ure, Popolnenje otlih zob in ustavljanje umetnih zob vrši se brez bolečine. Štajersko vino lastnega pridelka dr. Jos.Waldh.err-j a. Kovačansko vino (Schmitsberger) (61-8) 1 liter...........GO kr. »/t Htra...........32 „ xu n ..........ia * Za vrnene steklenice se povrne: Za 1 liter...........8 kr. » 3/a litra...........6 „ n V« »...........« » r^i \ I <>*j»-st. : v Heethovenovlh ulicah št. O, pri Petru Lassttik-a 9 Josipu Ko rditi-u, Viktorji Schiffer-ji9 Ivanu Luckntaim-u, J~. Bust-zoliiii-ju9 v 2fem.skih ulicah št. 4, Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo so Jurčičevi zbrani spisi |m» znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Komun. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida, Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Ilojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 18. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Oliraz iz našega mestnega življenja.— IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., / Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—7) „NARODNI TISKARNI" "V Xjjtn."blja,n.I, Kongresni trg, Gledališka stolba. eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. CACAO in ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki jta pri prvej Dunajskoj razstavi kuhinjske!* umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamki, in firmo. (800—(S8> l><»l»ivi« Ke pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih do-likates, v Ljubljani pri g. 1 etru l.,us*iiih-ii. Razpošilja se v provincije pr^ii poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDi 6 SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljal niču Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). ®0®CX3®CX3®OOgJOO®ODScogJCO®c5») „Laibacher Zeitung" 1 št. 26 z dne 1. februvarja in št. 30 z dne 7. februvarja fe®« P»J® g® pri upravnistvu „Slo-venskega Naroda4*. (105—2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vosu jak. Lastnina in tisk -Narodne Tnkurne." "i L.i'